stran 417.
Novice.
—   Osebne vesti. Finančnega svetnika v pokoju gosp. Ivana Lončarja je imenoval deželni odbor provizoričnim deželnim revizorjem — Računski ofioijal deželnega odbora gosp   H. Lindtner je imenovan kontrolorjem v dež   bolnici.
—   Ii prav verodostojnega vira čujemo, da je deželnosodni predsednik v Celovcu gosp. Ullepitsch pl. Krainsfeld že prosil za svoje umirovljenje. — Namestniški tajnik v Trstu gosp. Friderik Renner je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v PoreČu. •— Konceptni praktikant v Tolminu gospod dr. Fran   Skabrne   je   imenovan  namestniskim koncipistom.
—   Absolvirana tehnika gg. Bogoljub Navratil in Josip Hrstka sta imenovana za evidenčna eleva na Kranjskem.
—   Domača iznajdba. Gosp. Jakob Šivic iz Škofje-loke je izumil posebno vrsto avtomatičnih kaset za shranjevanje cigaret in je svojo iznajdbo dal patentirati.
—   Zaupen shod katoliško-narodne stranke se je vrSil minoli ponedeljek. Udeležilo se ga je nad 200 oseb. Shod se je izrekel za nadaljevanje ob^XL!Ltci4-^-^-iateiLtje d]^. SiiMftffe^—impnnval jj g_alji^ r e V 01 u^cjjj) V vodstvo stranke, ki se je tako shnnBKiro^-rarekla z a obstrukcijo, je bil voljen tudi deželni gj.avar_D ei e 1 a. ki pjiavi, da_ie_aM|irotiuk o^bstrukdje. R^dojfi^n^smo^^ deželni glavar to volitev sgrejme.
—   Naše posojilništvo. vJz XII Letopisa sloven^h posojilnic je posneti te-le opomnje, katere so vredne, da se jih zabeleži. Revizor gosp Jošt je namreč rekel: Nerazumljivo je dejstvo, da se je tudi pri nas osnovalo nekaj posojilnic, katere pa niso čutile potrebe, pristopiti v domačo „Zvezo", nego so si poiskale zavetja na Kranjskem. Jaz želim tudi tem najboljSega uspevanja, toda opravičeno se bojim^ da ustanovitelji ne bodo želi tistega sadu, kakor so se ga nadejali. Faktum je namre5, da so vsi ti zavodi silno zvezani s kon-sumnimi društvi, o katerih pa do danes nismo še, Bogve. koliko povoljnega slišali. Jaz ne nameravam o tem obširno razpravljati, ker pričakujem, da se bode o tem v teku posvetovanja morebiti še kaj sprožilo.   Tega pomembnega   predmeta
dotaknil se je gosp. Jošt še enkrat na koncu svojega poročila reko5: „Pii pregledovanju posojilnic in študiranju računskih zaključkov sem imel žalostno priliko opaziti, da so vse one posojilnice, katere so v kakoršnikoli stiki ali v zvezi z društvi, ki imajo prodajalnice, takozvana konsumna društva, nazadovala tako v splošnem prometu, kakor tudi še posebej pri čistem dobičku in da je pri istih začelo zaupanje vlagateljev ginevati". Te pojave, ki jih je gospod revizor navel, naj posojilničarji vzamejo v nepristransko pa strogo presojo. A k tej na vsak način zelo važni točki se na občnem zboru nikdo ni oglasil. Grospodje štajerski „voditelji" igrajo pač povsod vlogo tiča noja. Gospod Jošt, kateremu so grajane razmere iz lastnega opazovanja najbolj znane, je storil svojo dolžnost s tem, da je z jasno besedo opozoril na pogubne izrastke. Posebno značilna ilustracija tega je posojilnica v Marenbergu. Ta je bila pri zadnjem občnem zboru „Zaveze slovenskih posojilnic" s sedežem v Celju iz te zaveze izključena. Ta posojilnica je namreč angažirana pri ondotnem konsumu z uprav velikansko svoto, ki je že danes izgubljena. Kako brezvestno se dela pri teh zavodih, se vidi prav v tem slučaju. „Zaveza" je silila na to, da bi se posojilnica sanirala, gospodje, ki imajo posojilnico v rokah, pa se niso udali. Konec je bil, da je „Zaveza" to posojilnico izključila.
—   Slika jezikovne ravnopravnosti na Štajerskem. Celjski odvetnik dr. Juro Hrašovec je vložil slovensko prošnjo na celjski magistrat za sprejem v občinsko zvezo. Mestni svet je prošnjo zavrnil, češ, da je njegov uradni jezik nemški. Deželni odbor je z isto motivacijo rekurz zavrnil. Dr. Hrašovec se je pritožil nato na državno sodišče, ter navajal tudi, da je deželni odbor nasprotno zapovedal slovenskim občinam, sprejemati nemške vloge, ter iste tudi nemško reševati. Obravnava pri državnem sodišču se je vršila v ponedeljek, in je dr. Hrašovec zmagal.
-- Deželnozborske volitve na Štajerskem. V mestni skupini Ptuj Ormož-Ljutomer-Središče kandidirajo Nemci zopet dr. Kokoschinegga. Ta mož je poosebljena nesposobnost. Slovenci kandidirajo državnega poslanca dr. Ploja in „Sud-steierische Presse" računa, da bo Ploj izvoljen, ako razvijejo Slovenci energično agitacijo. Pri zadnjih volitvah trdi „Sud-steierische Presse", da je bil izvoljen dr. Kokoschinegg samo vsled tega, ker so bili Slovenci v Ptuju samem preveč zaspani.
—   Županska volitev v Celju. Zupanom v Celju je izvoljen najstrastnejši hujskač proti Slovencem, trgovec Julij R a k u s C h , organizator in pokrovitelj vseh protislovenskih izgredov, podžupanom pa zdravnik dr. Je sen k o. Tako Rakuseh kakor Jesenko nista samo po imenih nego tudi po rojstvu Slovenca, a že star pregovor pravi, da je poturica vedno hujši od Turka.
—   MorilcikaplEnaL_Mikliča so bili te dni sojeni v Mariboru. Bili so to kjQfflai_2iUjetiu_imgčkLjant^^
Matija Skab[š, Štefan Samasttrrnn Janez ^oMrnik.   K^tej^e zag^al^^apl^ni^.->QSi)dai_^jL^^                    se^ji^^^lo   dognati.
Dobili so p^^je^o invjv^^^iječe.^-^
—   Značilna prepoveo^ „Edinost'' poroča, da se je na novi openski železnici sprevodnikom izrecno prepovedalo govoriti slovenski! In to pod globo petih kron.
—   Narodm dojj^^            V Trstu so začeli te dni podirati stare stavbe, na katerih hočejo tržaški Slovenci zgraditi krasno novo poslopje „ Narodni dmn". Ako ne bode posebnih   zaprek, dovrš^^a^ta uova in za Slovence  velevaina
zgradba že v dveh letih^.                                             '          '
*      ——---------_----------------------------
—  Novi zavod sv. Jeronima. Hrvatski listi poročajo iz Rima, da, ker ni bilo mogoče iz Jeronimskega zavoda narediti hrvatski   kolegij, vzel je papež  inicijativo, da ustanovi za južne Slovane (Hrvate, Srbe, Sinven^e in Bolgare) novi veliki! slovanski kolegij.   Pravijo, da "Boee sam Leo Xni, v to svrhol darovati   iz   svojega 100 000 frankov, avstrijski   cesar pa da/
stran 418.
se je obvezal dajati za ta kolegij letnih 20.000 kron. Ta kolegij   da sezida na Monte Carlo v naJDaodernejem   delu Rima. Papež  je tudi   svetoval   francoskim   kongregacijam, naj s^e ne nastanijo v Italiji, kjer   je   že   dosti   kongregacij, marveč naj \j f\9% nastanjujejo v drugih   krajih, kjer je katoliSka propaganda \\ Ifopje   potrebna n. pr. na balkanskem   polotoku, v Grški, Bol-^riji in Rumuniji.
—   Požar v Trebnjem, Danes teden krog 9. ure zvečer je začela goreti tovarna za parkete v Trebnjem. Tovarna je last gosp. Goljevška iz Gorice. Ogenj je bil jako velik in je tovarna z vsemi stroji do tal pogorela. Zgorelo je tudi kaeih deset vagonov parket, ki so bile pripravljene, da se odpoSljejo. Ostala je pa glavna zaloga in sušilnica za parkete. Na kak način je nastal ogenj, se še ne ve. Sreča je, da so se gasilna druStva tako spretno lotila težkega svojega dela. Da ni bilo trebanjske požarne brambe takoj na lici mesta, bi bilo zgorelo še ostalo poslopje. Tudi požarni brambi iz Velike Loke in iz Mirne pe6i sta neumorno delovali in pomagali ogenj lokalizirati. Nekaj časa je pihala rahla sapa in tedaj je bila za Trebnje in za trebanjsko okolico nevarnost velika, a sapa je kmalu ponehala. Vsa čast gasilcem iz Mirne peči, ki so tako hitro prišli na lice mesta, istotako gasilcem iz Velike Loke, osobito pa še trebanjskemu gasilnemu društvu, njega spretnemu vodstvu in neumorno delavnemu moštvu. Kakšen je bil ogenj in kako se je moralo delati, priča okolnost, da so si obžgali roke tisti, ki so držali konec cevi. Škode je 60.000 kron.
—   Poskusen samomor vojaka. Te dni je v Ljubljani nasproti bivše cukrarne neki vojak skočil v Ljubljanico in ga je voda zanesla proti sredi. V vodi se je vojak premislil in je plaval zopet na kopno. Kaj je vzrok poskušenemu samomoru, ni znano. Vojak je novinec in mu menda ni bila vše3 vojaška služba. Vojak je imel na sebi, ko je skočil v vodo, uniformo 17. peš-polka, potrjen pa je baje k vojaškim pekom.
—   Nezgoda na železnici. Te dni je na postaji v Lazah pri prepeljavanju padel sprevodnik Franc Mazi z vlaka in je prišel pod vlak Levo nogo mu je nad členkom skoraj popolnoma odtrgalo, desno pa zmečkalo. Tudi na glavi je poškodovan. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
—   Nesreča v tovarni na Jesenicah. Pomožni delavec Jakob Šorli, doma iz Podmelca na Primorskem, je dne 2. t. m. pomagal pri prevažanju železne omare, težke okoli 1500 kg iz livarne. Voziček, na katerem je ležalo težko breme, je skočil iz tira in se nagnil, omara pa je padla na nesrečnega delavca. Ta se je hotel z naglim skokom rešiti, a je z čevljem obvisel na nekem klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih poškodeb umrl.
—   Samomor. Te dni zjutraj ob 3/4^ se je na Sv. Petra nasipu nasproti gostilne „pri fajmoštru" v Ljubljani na stopnicah ob bregu Ljubljanice ustrelil krojač Franc Pečnik, rojen v Starem apnu pri Škocijanu. Kam se je zadel, se ne ve. Ljudje, ki so to videli, pravijo, da se je Pečnik po strelu za par trenutkov še vsedel na tla in se potem zagnal v vodo in izginil v valovih. Samomorilec je ^pustiU pismo, iz katerega je razvidno, da se je usmrtil zaradi nesrečne ljubezni.