0
C5LR5IL0'^*l SloVmSKNfi
:qkso:o:oioi<^^^^^^*
DLLRvSTvR
Štev. 40. ^ ^ ^ V LJUBLJANI, dne 6 septembra 1907. ^
Izhaja vsak «. petek. «•
*>
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. ■»
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3'— poluletna . . „ 1'50 četrtletna . . „ 0'75 Posam. štev. „ 0'10
Vera in znanost.
V naših časih tolikrat čujemo in čitamo, da si nasprotujeta vera in veda. Trdi se, da sklepa cerkev s svojimi dogmami ljudi v su-ženske verige. In naglašajo ti taki modrijani, da ni dostojno človeku vrjeti nauke zato, ker jih uči cerkev. Kako ti naglašajo, da ubija cerkev s svojimi nauki svobodo. In nagubanči se takemu modrijanu čelo in resno ti začne pripovedovati, da onemogočuje cerkev s svojimi nauki vsako znanstveno preiskovanje in da nasprotujejo svobodnemu raziskovanju cerkvene dogme.
Zakaj pišemo o tem. Zato, ker širijo med delavstvom take blodnje razni liberalni, soci-alnodemokraški in kdosigavedi še kakšni modrijani, ki sodijo o sebi, da so zato veliki učenjaki, dasi marsikdo izmed njih še svojega imena ne podpiše tako, kakor to zahtevajo naj-priprostejše dogme .»lepopisja«, ki se ti prične učiti v 1. razredu ljudske šole, če že ne po otročjih vrtcih.
Ima li človek pravico, da misli popolnoma svobodno? Naj li človek in tudi učenjak, o gotovih stvareh sodi kot o takih, o katerih resnici ne sme dvomiti? Če človek to sme, in ni človek na ničesar navezan iri če to ne na-
sprotuje človeški nravi, nima' tudi cerkev pravice, da trdi o tem ali onem, da je tako in ne sme biti drugače. Če je pa človek prisiljen, da veruje gotove resnice, ima pa tudi cerkev pravico, da zahteva od tebe, da priznaš gotove nauke za resnične, če dokaže cerkev pravico, da sme to zahtevati.
Ali more človek svobodno misliti? Ne, to ni mogoče. Naše misli so predvsem navezane na resnična dejstva. Če mi je o kakem dejstvu’ znano, da se je res dogodilo, ne morem obenem misliti, da dotično dejstvo ni dejstvo. Vem, da je trava zelena. Če sem pameten, pač ne bom mislil, da je trava črna. Kadar mislim, sem toraj navezan na dejstvo. Znano mi je, da nemški cesar Viljem ni kakšen ciganski glavar, marveč da je nemški cesar. Na to dejstvo sem navezan v svojih mislih.
A poleg dejstev se moramo ozirati tudi na gotove postave o mišljenju. Vem, da je celo jabolko večje, kakor polovica jabolka in da je sploh celota večja, kakor posamezni deli celote. Takih postav recimo imamo več. Če jih ne priznamo, smo pri koncu z našim spoznanjem sploh.
Imamo sicer učenjake, ki trde, da ni nič stalnega v človeškem razvoju. Trde ti, da morda še pride čas, ko ne bo več dvakrat dve štiri. A to so le napeti ljudje, na katere se ne moremo ozirati, ako hočemo, da ostanemo pametni ljudje.
Imeti moramo torej za resnična dejstva, ki so nam znana in pa gotove postave o mišljenju.
Če je dejstvo, da je Bog in če se je Bog včlovečil, in učil ljudi resnico, če je dejstvo, da je določil cerkev, ki naj oznanja njegove nauke in naj varuje vernike blodenj, sledi jasno iz tega, da je za vernike obvezno, kar uči cerkev. ki omejuje svobodo mišljenja le v toliko, da mislimo pametno.
A so, ki trde: Le to hočemo verovati, kar vemo. Vera pomenja, da sprejmemo, česar ne poznamo. To pa ni človeku dostojno in zato si nasprotujeta vera in veda.
Leto II.
Kaj vedeti, pomenja, da ne izpoznamo zgolj, da obstoji kaka stvar in zakaj da obstoji in zakaj da je taka in ne drugačna, kakršna je. Tako izpoznahje je lastno izpoznanje iz lastne izkušnje. A imamo še drugo izpoznanje, nepo-siedno. Lahko izpoznam kako stvar, o kateri so mi pripovedovali drugi, ki so izpoznali stvar in jim verujem, ker za gotovo vem, da so mi povedali resnico.
In taka vera naj bi ne bila človeku dostojna? In sicer naj bi ne bila dostojna ravno v verskih zadevah? Kdo izmed nas je pa poznal 11. pr. Lassaleja in govoril ž njim. In koliko je pa soc. demokratov, ki so poznali Marksa. To bi se nam smejali, če bi zapisali n. pr.: Ne verujemo, da živita neki Etbin Kristan in neki dr. Ivan Tavčar na Slovenskem, ker ju še nismo videli in govorili ž njima. Za norca bi nas imel vsakdo in po pravici. Verujemo toraj ljudem, ki nam pripovedujejo, kar so videli. Saj se opira celo ves šolski pouk na to, kar pripoveduje učitelj o Afriki, o zvezdah, o solncu itd. Otroci mu verujejo in je to tudi umevno samoobsebi.
Človek je povsod, kjer ni sam strokovnjak, navezan na strokovnjake. Kar pa velja povsod, velja tudi za cerkev in pa za njene nauke. Ni vseeno, kaj bo z nami po smrti. Da ne bo naše življenje brez haska, se moramo zato ravnati po naukih in dogmah, ki jih uči cerkev.
Do tega nas dovede trezno mišljenje. Vera ni v nasprotju z vedo. Izpopolnjuje jo marveč tam, kamor človeški duh ne more prodreti!
Ekonomske drobtine.
(Zastavljavnice. — Banke. — Hranilnice. — Kapitalizem vladar. — Električni promet. — Podržavljene železnic in premogokopov.)
Kakor vsaka stvar, ima kapitalizem svoje
dobre in slabe strani. Oblika kapitalizma tlači
Ivo Cesnik.
Cunjar.
(Konec.)
m žena ti je slabo gospo-
»Pil si preveč dinjila.«
»Vrag vzemi ženo, o ne — Bog se je usmili! Za svoje je že obračunala.«
Drevje stalo v sneženi odeji in molelo suhe veje kvišku, pripihala je burja in stresla sneg na pobeljeno planjavo.
»Jernej, ti bi lahko tudi kaj prihranil. Zakaj si dal tistega norca študirati, da ti je zapravil ves gruntek. Zdaj ti povračuje. Šel je in se je poročil na Dunaju z Nemko. Prav ti je.«
»Štefan, ne draži me! Jeseni mi je poslal pet goldinarjev. Šel sem in sem jih zapil. Velik gospod je pa le.«
»Naj bo, kar hoče, makari magister, menjam pa ne z njim, ker se je tako spozabil.«
Trepetala sta oba od mraza. Burja je brila naokrog, po vsej dolini se ie čula njena pesem.
»Pojdiva, da se ugrejeva! Z Bogom!«
»Bog s teboj!«
Ločila sta se.
Jernej je zopet stopal počasi proti dolini. Zagazil je zdajinzdaj v zamet in se je komaj skopal vun.
Mislil je na Lojzika in Ivana in na Barbiko. Daleč so vsi od njega in pe morejo mu pomoči, ker ne vedo, do mu prede tako huda, ne vedo, da njih mati trpi lakoto v hudi bolezni.
Spomnil se je doma. Barba komaj čaka nanj in zmrzuje v tej zimi, koze še danes ni pomolzel, svoje dobre koze, ki je preskrbovala z mlekom njega in ženo že šest let.
Tako je prišel domov do večera utrujen in upehan, da se je zgrudil na staro, črvivo klop za ognjiščem. Začul je stok v sobi in se je spomnil svoje žene.
»Bolna je in lačna.«
Ukresal je ogenj, zakuril in pristavil pis-kerček. Plapolal je zubelj in po kuhinji se je kadilo. Dimnik je bil poln saj in burja je nagajala dimu, da ni mogel na prosto. Tulila je in se zaganjala v okna, rahljala je slamo, ki je nadomestovala ponekod šipe.
Pogledal je Jernej skozi okno na reko, ki je valila v metežu svoje ogromne valove dalje. Krive vrbe so se pripogibale pod sneženo težo, burja je cvilila v suhih vejah košatega oreha.
»Jernej, ali si prišel?« se je oglasila žena v sobi s slabotnim glasom.
Stopical je počasi k nji.
»Vem, da si lačna, reva. Potrpi še malo. Kmalu ti prinesem soka.«
Poravnal ji je odejo, slekel suknjo in jo pogrnil čez njo.
»Mokra je sicer, vendar te bo grela. Kako je, ali si kaj boljša? Starost te tare.«
»Kaj bo starost in naduha, Jernej, žalost me stiska, ker ni duše, ki bi mi postregla. Ti si star in ne moreš tako kot bi rad. Otroci so pa šli, oj, ti otroci. Ni eden ni ostal doma, da bi skrbel za staro, sivo mater.«
»Hudo je res, pa si ne moreva pomagati.«
»Sam si vsega kriv. Zakaj si dal študirati Ivana? Doma naj bi ostal in pasel rajši krave. Vse nama je snedel, zdaj se pa redi pri polnih mizah. Pozabil je revne matere in očeta. Bog mu ne prizanese.«
»Kar je, je, žena. Misliš, da je kedaj vesel in zadovoljen, če se spomni naju. Nikoli. Vest mu ne da miru, zato je že zadosti kaznovan.«
»Še bolj ga zadene Bog. Pride starost in Ivan sc bo spomnil.«
Jerneja je zeblo, da je trepetal. Krevsal je v kuhinjo pripravljat soka.
Ko je skuhal, je dal ženi in sam je jedel s slastjo. A Barba je le malo povžila.
Na steni je visela stara podoba Križanega. Bolnica je obračala vanj svoje upadle oči in šepetala tihe molitve. Mislila je na Njegovo veliko trpljenje. Njegovo božansko ljubezen, in bilo ji je laglje v duši. Spomnila se je svoje
človeštvo. Vedno je v svojem bistvu zatiral ljudstvo. Več sence, kakor svitlih boj nam kaže kapitalizem. Le tuintam se zapazi kaka svitla poteza na njem. Pred kratkim je praznovala na Dunaju svojo 200-letnico 1. 1707 ustanovljena c. kr. zastavljavniea. Se zavodovim uradnikom ni bilo znano, da praznuje zavod
ta iubilei- .	....	*•	*	-
Zastavljavnice so jeli ustanavljati frančiškani v 15. stoletju. Oderuhi so takrat zahtevali 70 do 80 odstotkov obresti za posojila. Goro milosrčnosti »mons pietatis«, je ustanovil frančiškan Barnaba Terniški. Potrebno glavnico so morali zbrati bogataši. Ponašala ni nikakih obresti. Po njegovem zgledu so snovali zastavljavnice po celi Italiji. Ker so naraščali stroški, so pričeli pobirati za posojene vsote male prispevke. Lateranski cerkveni zbor je to dovolil 1. 1515. Priporočal je zastavljavnice tudi tridentinski cerkveni zbor.
Proti dobrodelnim zavodom so ustanavljali seveda tudi zasebniki svoje zavode, da delajo dobičke. Take banke so se razvijale povsod. Dunajska zastavljavniea je posodila 1. 1708 90.000 goldinarjev. Od 1. 1821—1851 je izplačala na zastavljene predmete 766.495 gld.
Ustanovili so na Dunaju 1. 1705 tudi prvo »Dunajsko mestno banko«. Iz nje se je razvila sedanja »Avstro-ogrska banka«, ki izdaja kakor znano, tudi bankovce.
Prvo hranilnico so ustanovili v Avstriji 1. 1819. Do 40 let se je varčevalo v Avstriji edinole po hranilnicah in so tudi edinole hranilnice razven »Avstro-ogrske banke« posojale na zemljišče. Sledili so hranilnicam drugi denarni zavodi. Hranilnice so uspešno zavirale oderuštvo. Le škoda, da hranilnice niso raztegnile svojega delovanja tudi na starostno zavarovanje. Lepo priliko so zamudile hranilnice.
Prva avstrijska hranilnica, varčevanje s starostno rento, hranilnica v Brnu«.
Zelo uspešno delujejo tudi pri nas Rajt-ajznovke. Posojilnice v zvezi s hranilnicami so se na Slovenskem zelo razširile. Prav tako. Pogrešamo še samostojnih delavskih hranilnic in pa zveze, po kateri bi se po našem posojil-ništvu organiziral tudi bančni promet slovenskega še precej raztresenega denaria. 1 ako bi se iznebili oderuštva po bankah.
XXX
A če se govori o kapitalizmu, se mora naglašati, da je pri kapitalizmu doma izsesavanje ljudstva. Od 1. 1848 je naša država sužnja mogotca kapitalizma. Avstrija ni imela denarja. Kapitalizem je postal pri nas vsemogočni gospod. Kapitalistična špekulacija se je polastila prometa, železa, premoga, mesa, razsvetljave. Država je že veliko žrtvovala, da si je prilastila nekaj železnic in čakajo jo se glede na to velike žrtve. Mnogo vodnih moči ima že tudi v oblasti vsemogočni kapitalizem. Res je, da je iztrgala država kapitalističnim mogotcem iz rok že večino glavnih Pr°k in je izmed 20.000 km železnic že državnih 12.000 km, po katerih so prevozili 1. 1902 173,000.000 potnikov in 119,000.000 ton blaga s 2578 lokomotivami v 5261 osebnih in 48.351 tovornih vozeh. S podržavbenjem železnic hočejo nadaljevati.
ki je zvezala je »Moravska
Zadnji čas je, da prično obračati poklicani činitelji svojo pozornost na podržavljenje vodnih moči.
Avstrijske alpske dežele imajo veliko še neporabljenih vodnih sil. Vedne tožbe o pomanjkanju in o draginji premoga je povzročilo, da se resno pečajo v ministrstvu z uvedbo električnega prometa predvsem na novih alpskih železnicali. Računajo, da bodo porabili, ako uvedejo električni promet, pri vsakem kilometru 100.000 kron.
Strokovnjaki trde, da je elektriški promet veliko cenejši kakor parni, seveda le ako se proizvaja elektrika po vodni sili in ne po parni, kakor se to dela po neumnosti pri dobavi elek-triškega toka v ljubljanski elektrarni.
XXX
Nujno je potrebno, da se prične varčevati s premogom. Saj se premog vedno draži in premog, dasi ga je veliko na svetu, vedno tudi ne bo trajal.
Jako se dela zdaj po raznih državah, da bi iztrgali iz kapitalistiških krempljev premogovo proizvajo. Prusija je že svojčas začela jiodr-žavljati premog, a pričetega podrž,avljenja ni nadaljevala. Tudi na Bavarskem se že dalj časa pečajo z vprašanjem o podržavljenju premogove proizvaje.
Za podržavljenje premogokopov živahno agitirajo na Angleškem. Smatrajo to vprašanje za velevažno.
Prav imajo. Velika stavka ob Ruhri v Nemčiji je dokazala, kake posledice slede pomanjkanju premoga. Ker je zmanjkalo premoga, so stale tvornice. In zato se morajo pečati države s podržavljenjem premogokopov. Velike stavke so naučile tvorničarje in železniške uprave, da imajo velike, takozvane železne premogove zaloge, ki jih rabijo, kadar primanj-ka premoga.
V Avstriji so lastniki premogokopov zasebniki, akcijske družbe in železnice. Krščanski socialci zahtevajo, da sc podržavijo premo-gokopi. Gotovo je, da bi bil premog cenejši, ako podržavijo premogokope.
Nad 134,981.000 q črnega in 221.775 q rjavega premoga so izkopali leta 1903 v naši državi. Meterčni stot (100 kg) je stal lastnika za črni premog 84:73 in za rjavi premog 45:30 vinarja. Na celem svetu so izkopali leta 1903 820.000 ton. V Združenih državah so izkopali 326.119, na Angleškem pa 234.020 ton. Ameriški delavec izkoplje na dan 528, angleški 285, nemški 238, francoski 182, belgijski 170 in avstrijski 166 ton premoga.
Kako da odirajo premogarski lastniki odjemalce, je znano in tudi, kako odirajo občinstvo zasebne železnice.
Zato pa zahtevajmo podržavljenje železnic in premogokopov!
Z lastnimi močmi.
Javorniško in savško delavstvo pozor !
Sklenili smo, da priredimo ta mesec predavanje na Javorniku. Predavanje, oziroma_društveno zborovanje sef vrši v nedeljo, dne 15. t. m., ob 4. uri popoldne v Koničevi gostilni na Javorniku. Vabimo delavstvo, da naj se v obilnem številu udeleži zborovanja.
1897—1907. Katol. slov. izobraževalno in podporno društvo vabi k slavnosti desetldt-nice in otvorjtvi »Društvenega doma«, ki se vrši na Mali Šmaren, dne 8. septembra 1. 1907-Pri slavnosti sodelujejo: domači tamburaški in pevski zbor, mengeška godba in drugi pevski zbori. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. -Spored: V soboto, due 7. septembra: Ob 8. uri zvečer: Mirozov z godbo po Mengšu. V nedeljo, dne 8. septembra, 1.: 1. Ob pol 9. uri dopoldne: Sprejem gostov na kolodvoru v Jaršah. - Vsa druga društva se sprejemajo na določenih krajih. 2. Odhod s kolodvora z godbo v »Društveni dom«. 3. Ob J/» 10. uri: Odhod vseh društev z zastavami v farno cerkev. 4. Ob 10. uri? Sv. maša s cerkvenim govorom. 5. Ob 11. uri: Odhod društev nazaj v »Društveni dom«. 6. Blagoslov »Društvenega doma«. 7. Slavnostni govor. 8. Ob 12. uri: Skupen obed v gostilniških prostorih »Pri Jelenu«. — Pri obedu svi-rajo tamburaši. — 11. Ob 3. uri popoldne: Predstava v »Društvenem domu« s sledečim sporedom: I. Prolog, govori Iv. Rode. 2. Sv. Elizabeta, grofinja turinška. Igrav petih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v., stojišča 40 v. Dohodki te igre se porabijo v pokritje stroškov za novi oder. Preplačila s,e hvaležno sprejmejo. — III. Ob pol 5. uri popoldne: Velika ljudska veselica na vrtu »Društvenega doma«. — Ker je v Mengšu veliko našega delavstva, vabimo delavstvo k obilni udeležbi. Kdor more, pridi!
»Zveza katoliških delavskih društev v Južni Nemčiji« ima v 903 društvih združenih 'l09.648 članov. Novih društev sc je ustanovilo v zadnjem letu 50 s 4500 člani. Denarja v gotovini imajo društva 449.725 mark. inventar je pa vreden 2,879.039 mark. Društva imajo 15 svojili domov. Shodov so priredila društva 9000 s 750 predavanji. Mladeniška organizacija ima 36 društev za vajence z 2012, 103 mladeniška društva z 5320 in 14 buršovskih društev z 325 člani. Vso pozornost je obračala zveza na raz-šiijenje letakov, ki so jih razširili 27.000 med člane. Knjižnic je imela zveza 475 z 83.148 knjigami. Priredila je zveza 119 poučnih teča-jeh, ki se jih je udeležilo 1766 oseb. Zvezina bolniška blagajna ima 122 podružnic s 4761 člani, ki so dobili izplačanih na bolniški podpori 33.728:10 mark. Zvezina mrliška blagajna je imela 60 podružnic z 2319 člani in je izplačala 9600 mark. Nadalje je še 224 krajevnih bolniških in 218 mrtvaških blagajn. V hranilnico je vložilo v 213 društvih 14.478 članov 1,737.784 mark. Podpor so dala društva svojini članom nad 50.000 mark. Delavskih tajništev je 15 m se jih poslužuje 640 društev, 146 društev se še ne poslužuje delavskih tajništev.
Sava. Naše k o n s u m n o društvo in njegovi nasprotniki. Vsaka popolna delavska organizacija bi morala imeti tudi svoje delavsko konsumno društvo. To je potrebno zato, da dobi delavstvo blago, ki ga potrebuje, cenejše, kakor pa pri prekupcu, pa tudi zato, da se vrejata proizvajanje in pa trgovina blaga. Vidimo zato, da imajo delavske organizacije povsod po svetu mogočne konsume. Imamo ga tudi na Jesenicah. Mirno in uspešno deluje za delavčevo korist. To pa ni prav onim, ki mislijo, da jim dela konsumno društvo škodo. In zato so pričeli nekaterniki boj proti našemu
\	..	1	’	vuu	udeleži zborovanja. .	m zaio su puvui	,
 ........... .	i	-	«;i„ ton.,; nnmUH -u Up-žpii anvnlnviln rdečih kot črešnje, je radovedno kukala drobna
trnjeve poti skozi življenje. Bila ji je v tolaž bo, in smrt se ji ni zdela več tako huda.
»Jernej, po gospoda boš moral. Ne vemo dneva ne ure.«
»Pojdem, pojdem. Vse storim, kar morem.«
»Mizo pregrni in dve sveči postavi nanjo. Saj imaš še dva končka kje v omari in razpelo postavi v sredo.«
Jernej je iskal dolgo po omari in sobi, da je n« šel vse potrebno. Potem je pa ogi nil suknjo, poveznil kučmo na glavo in odšel.
Tisti večer je bila Barba vesela. Samo eno željo je gojila v srcu: Videla bi rada svoje otroke, predno zatisne oči za vedno. Naprosila je gospoda, naj piše vsem trem: Lojzu, Ivanu in Barbi. Jernej je iskal pol ure stara pisma, v katerih so bili naslovi. Župnik je pa slonel poleg bolničine postelje in jo tolažil.
Zunaj je brila burja in temna noč je legla čez vso dolino, ko sta stopala župnik in cerkovnik v vas, Jernej je pa legel na kup slame za ognjiščem in lahno zadremal. A spal ni dolgo. Zeblo ga je, ker je ugasnil ogenj. Zato je vstal in naložil drobnjave in par polen in zakuril iznova. Pogledal je v sobo. Baiba je mirno spala. Zato je bil brez skrbi in je sedel na trinožni stol in se grel. Podprl si je glavo z dlanmi in se zamislil v mladost.
Bila je tedaj pomlad v deželi, zavalovilo je čez poljane in vstalo je življenje na en klic. Fant je stopal po polju, pel. vriskal in* romal v vas k svojemu dekletu. Lepa je bila ravnina, po kateri je romal. Luna je vzhajala za goro; krvava je bila in njeni odsevi so padali čez vso dolino. Reka je šumela. Zaganjali so se mogočni valovi in penili ob rebgovih. Cisti so bili in kristalni in mesečni žarki so švigali po gladini, da so si ogledovali šelesteči jagnjedi na ravnem zrcalu svoje lepo razčesane lase.
Šla je pesem, tiha in hrepeneča, tje po polju in se je morda ustavila tam daleč ob gori. Mlada deva jo je pela. Nageljni so dehteli na oknu in rožmarin.
Šel je fant v vas in je. srečal med potjo
prijatelja.
»Kani, prijatelj?«
»Kam pa ti?«
»Zakaj vprašaš? Saj veš, v vas k dekletu.«
»Res, res, fant, jaz tudi.«
»Kdaj pa bova svatovala?«
»Tje po košnji se naseli paradiž v hišo.«
Hvalila sta drug drugemu svoji dekleti.
Zavriskala sta oba in se ločila.
Poleg reke je stal mjin. Skrit je bil v zavetju orehov. Voda je šumela in padala po žlebu v velikih štrenah na skale. Na okun je sionelo dekle in čakalo fanta. Izmed nageljnov,
rdečih kot črešnje, je radovedno kukala drobna
glavica.	...
Pristopil je fant pod okno, pristavil kamen
in se vspel do rož.
»Dober večer, Barbika!«
»Dober večer, Jernej! I ežko sem te čakala. Mislila sem, da ne prideš.«
»Nagajivo ti dekle, ali zvesto ti je moje
srce.«
Položila je glavo na njegov ramo in šepetala sta dolgo ljubeznive besede.
»Kdaj prideš pome in me vzameš na svoj dom, dragi?«
»Ne boj se, srček! Jeseni pridem pote in potem bova srečna. Hišo pobelim, jjar njiv si nakupim, da ti ne bo mogel kdo očitati. »Be-
kajne?«	.
»Zakaj me vprašaš, saj ves, da ljubim
edino tebe.«	.	.
Gozd je šumel v daljavi. I ajen m skrivnosten je bil. Zapihal je veter in zganili so se vrhovi in hipno prebudili iz sna.
Zelenje	dehtelo od povsod.	Cez	širno polje	je tekla	reka, tako čista je	bila	in ravna.
Šele tam »v daljavi se je zaobrnila. Zeleno žito Fe	valovilo	tje do vznožja gora,	pripogibalo se
je	nalahko	in trepetalo v mesečini.	Zdelo se
je, da se ga dotika nevidna roka z dlanjo in ubira pesem, polno milobe.
delavskemu konsumnemu društvu. Mi se z osebami, ki so pričele ovajati oblastem našo delavsko zadrugo, ne bomo pečali. Preponosni smo. Ampak to jim pa povemo, da naše kon-sumno društvo dozdaj ni sililo v ospredje in ni vodilo konkurenčnega boja z onimi, ki sodijo, kakšno strašno škodo da jim dela konsumno društvo, ki ga vodijo, upravljajo in trpe zanj ubogi naši delavci. Konsumno naše društvo je tu že leta. Ustanovljeno je bilo, ker je to zahteval naš moderni čas. Uničil ga ne bo nihče več. A to pa obljubimo, da ako nam ne bodo daii ne-katerniki miru, pričeli bomo med delavstvom z vso silo akcijo, ki gotove konsumove škodljivce zadene v živo. Kdo nam pa kaj more, če vprizorimo med našim delavstvom akcijo za načelo »Svoji k svojim!«, od delavca do delavca!
Jesenice. Delavstvo jeseniško, ki imaš še kaj poštenja in čuta sramu v sebi, sramuj se, da živiš med ljudmi, ki nimajo nobenega poštenja, nobenega sramu v sebi! Drage ti goste, ki so prijateljski pohiteli v nedeljo, 25. avgusta iz vseh krajev slovenskih, da ti izkažejo svojo ljubav, žalijo neki ljudje na Jesenicah na nečuven način. V »Slovenskem Narodu« od 31. avgusta, pišejo, da so bili tvoji gostje »naj-zanikrnejši del slovenskega ljudstva«. Delavci, ali boste pustili svoje drage goste in prijatelje tako žaliti? Dajte primeren odgovor ljudem, ki slovensko in bratsko gostoljubnost teptajo v blato in delajo sramoto Slovencem. Lista, ki ta^° zasramuje tvoje brate in sestre, delavec, ki držiš še kaj nase, nikdar več ne vzami v roke! Z ljudmi, iz katerih srede je izšel.ta sramotilni spis, ne občuj! Kdor je v družbi jeseniških Sokolov —- pokazal ti je, da v tvoji družbi ne more biti! Vsak delavec mora izvedeti, kako liberalci in prijatelji' Sokolov sramote njegove brate in sestre! Zato mora današnja »Nasa Moč« iz rok v roke! Pokažite jo tudi svojim ženam, bratom in sestram, sinovom in hčeram! Vsi pa odločno sklenite in se trdno držite sklepa: S sramotilci delavstva nobene skupnosti, nobenega občevanja!
Za tobačno delavstvo.
Edina delavska stranka, socialno-demo kraška namreč, ima v avstrijskem državnem zboru I kmeta, 2 trgovca, 2 državna uradnika, 4 odvetnike, 41 zasebnih uradnikov, 1 zdravnika, 30 časnikarjev, 2 učitelja, 1 zasebnika in 2 delavca. Med 86 poslanci je 14 judov. Pa trde nasi patentirani socialni demokratje, da so delavska stranka, ko imajo le dva državna poslanca delavca v svojem državnozborskem klubu.
Odlikovana tobačna delavka. Cesar je podelil tobačni delavki na Dunaju, Rozi Kleinert. srebrni zaslužni križec zaradi njenega dolgoletnega zvestega službovanja. Kleinertova je bila rojena 4^ septembra 1835. V tobačno tvor-nico je vstopila na Dunaju v Rossau že 1. avgusta 1846, stara šele 11 let. V tobačni tvornici bela Kleinertova že 61 let. Dobila je že tudi svetinjo za 40-letno službovanje in pa jubilejno svetinjo.
Socialno-demokraška zveza se je pečala seveda na svojem občnem zboru tudi s temi preklicanimi krščanskimi socialci. To se je itak
»Barbka, nocoj je lepo. Poljubi me še en-kiat in daj mi pušeljček.«
In poljubila ga je in mu pripela šopek za klobuk. Odšel je s srčkom in šopkom čez polje in je pel in vriskal.
Vriskal je fant in je bil vesel. Njegova duša je bila polna ljubezni do rodne grude in izvoljenega dekleta.
Zadremal je starec za ognjem in ni se mu hotelo sanjati o tisti lepi noči, ko je šel prvič v vas k Barbiki. Sanjalo se mu je o zametih in snegu in naporih, ki jih je pretpel na svoji poti.
X X X '
Tri dni potem je bilo. Barbika je prišla k smrtni postelji svoje matere, fantov ni bilo.
Zravnala se je starka pokonci in izprego-vorila:
»Poglej naju, stara sva z Jernejem, tvojim očetom. Trpela sva veliko, a ostala sva na lastni grudi. Mnogo sem trpela, da sem vzgojila tebe in onadva. Ce te pogledam zdaj, je vse trpljenje poplačano. Zdrava si in kkrepka in moje ime ostane. Jernej, nisva zastonj živela. Glej, to je sad najinega trpljenja in ta je vreden zlata. Z Bogom, Barbika! Bodi verna in dobra in skrbi za očeta, zarod in sebe! Ni mi tako težko umreti, ker je vsaj eden otrok ob zadnji uri pri meni.«
vedelo že naprej. Seveda vsemogočni socialni demokratje niso prav nič govorili o tem, kako da se sploh nahajajo krščansko socialne delavke in delavci med tobačnim delavstvom. Iz razprav se je razvidelo, da se rdeča gospoda jako boji krščansko socialnega delavstva. Ne naravnost, to je res in zmedeno so govorili. A govorili so pa le in se je videlo, kako so pazili, de ne napravijo kake traparije, ki bi omogočila, da hitrejše napreduje krščansko socialna ideja med tobačnim delavstvom. Žalostno za socialne demokrate, ki vedno tako zaničljivo pišejo o »malem« številu krščansko socialnega delavstva med tobačnim delavstvom. V podrobnosti se nočemo spuščati. Le pribijemo, da se nas sccialnodemokraški voditelji tobačnega delavstva boje.
Ottakring. V Ottkaringu ima zdaj že nekaj časa delavstvo srečo, da biva med njim delovodja Buchleitner, ki je postal nemogoč v Hal-leinu in so ga zato premestili v Ottkaring. A tudi pri nas bo še postal nemogoč. Zdi se nam, da mu je zelo hudo, ker ne sme pretepati s palico delavcev. Nikdar ni dosti narejenega. Tudi vpije nad delavstvom kakor žerjav in priganja, da je joj. Mož ljubi tako snago, da prepreči če le more, da se delavci kopajo. Določeno je bilo, da gre pri izplačevanju po svoj denar vsak delavec sam, a Buchleitner je ukazal, da gre za vse en sam delavec po denar. Buchleitner misli da zanj predpisi ne veljajo in ima svoje lastne predpise.
Delovodje c. kr. tobačnih tvornic pri finančnem ministru. Ob zadnjem imenovanju paznikov delovodjem so preskočili veliko število delovodij III. razreda. Novoimenovane delovodje so namreč uvrstili takoj v drugi razred, medtem ko so prezrli mnogo takih delovodij III. razreda, ki so uvedli novoimenovane delovodje 11. razreda v službo. Prezrti delovodje ottakringške tvoruice so se pritožili pri glavnem ravnateljstvu 13. julija zaman. Zato so bili prisiljeni, da so šli k finančnemu ministru dne 24. julija. Deputacijo sta vodila državna poslanca Kunschak in Sturm. Delovodje so izročili ministru spomenico. Finančni minister je bil jako prijazen in je obljubil, da hoče preiskati stvar in ugoditi po preiskavi spomenici.
Hamburg. Še je pravica na svetu. V hamburški tvornici so našli pri nekem delavcu ob vizitaciji nekaj cigaret. Sklicali so takoj disciplinarni odsek in pričela se je grozna preiskava. Delavec je dokazal, da je kupil tistih 10 šport in eno memfis-cigareto, ki so jo dobili pri njemu. A pomagalo mu ni to nič. Disciplinirani odsek je razsodil, da je kriv in da se odpusti iz službe. Naznanili so moža tudi sodišču. A sodišče je po kratki razpravi oprostilo obdolženca. J udi glavno ravnateljstvo je ugodilo delavčevemu rekurzu in danes delavec že zopet dela.
Ottakring. Socialni demokratje in skrajšanje delavnega časa. Tukajšnji socialni demo-kiatje agitirajo za prosto popoldne ob sobotah. To je pametna zahteva. Ni pa pametno, kar zahtevajo obenem socialni demokratje, namreč, da naj se zato dela več časa ob drugih dneh.
Krščansko tobačno delavstvo v Nemčiji ima tudi svojo strokovno zvezo, ki lepo napreduje in ima 117 krajevnih skupin. Članov je bilo v »Zvezi« letos 1. aprila 7414, in sicer 1488 delavcev in 2098 delavk.
Razprostrla je roke in jo blagoslovila.
Staremu Jerneju se je potočila solza po obrazu. Spomnil se je tiste pomladne noči, ko je romal v vas, spomnil se je poti v snegu iti burji, spomnil se je pomladi in zime. Pogledal je vun, kjer je naletaval sneg, pogledal je Bar-biko, ki je jokala poleg matere. In videl je zimo in pomlad. Ni mu bilo več tako hudo. Pristopil je k Barbi in ji pošepnil:
»Z Bogom! Ni zima tako huda, če je vedno poleg nje pomlad.«
Izprevidel je, da pravzaprav ni zime, ampak le pomlad.
Starka je omahnila na posteljo, vzdihnila še dvakrat in umrla.
Zajokala je hči in starec je zajokal, toda le hipno. Kmalu se je utolažil.
»Saj ni umrla Barba. Živi dvojno življenje, eno tam, eno tu.«
Dva dni potem je bil pogreb. Burja je prenehala, sneg ni več polzel izpod neba, zjasnilo se je in solnce je sijalo z vso čarobo na pobeljeno naravo.
Prometna zveza.
Mrliški zaklad. Prispevek za mesec avgust mrliškemu zakladu znaša 75 vinarjev, ker ie umrlo 15 članov mrliškega zaklada.
Koledarček prometne zveze za leto 1908 je že izšel. Opozarjamo nanj železničarje.
Pasivna resistenca na Južni železnici. Železničar nam piše:	Vsakdanji	kruh v naj-
manjši družini mora biti in tak debel kruh je današnji državi železnica. A žalosten in grenek kruh je za te, ki ga pečejo z osebno lakoto in krvjo, za delavce in uradnike. — Sila kola lomi, in tako so se tudi železničarji zbudili, vstali so, izbrisali so si temo iz glave, drug z drugim so se pogovorili: S prošnjami in pisarijami so pojasnili svojim gospodarjem: J’ežkega dela, o gospodje, imamo veliko, ali kruha ni dovolj za lačne delavce, za njihove žene in revne otroke: pomagajte, da ne poginemo lakote. — S smehom in z zverinskim veseljem nad revnim službenim mučencem so tolažili in odgovarjali železniški bogatini na vse ponižne prošnje. A prišel je plačila dan za te paganske obrezane ne-usmiljence: Na Južni železnici so nekega dne čudno gledali tisti debeli gospodje, ki kot briči delajo z delavstvom. Ustavila se je vožnja, zmešnjava je bila taka, da še osebni vlaki niso redno vozili: »pasivna burja« je pela gospodi železno prvo pesmico. Škoda se je naredila trebušnikom velika. Pasivno resistenco pa imenujejo železničarji tako delati, kot zapovedujejo delo neusmiljeni gospodje v instrukcijskih knjigah, ki jih iztuhtajo brez izkušnje v lepih kanclijah s sitim trebuhom in okamenelim srcem, na slavo in dobiček denarne mošnje. — Donesla je ta prva resistenca na Južni železnici velike izpremembe, izpoznali so gospodje silo delavnega ljudstva. Zboljšali so prisiljeni nekoliko težki jarem. Ali kot zvite in hinavske kače so prežali na to, da zopet zabijejo v temo in trpljenje uboge služabnike. Slabi časi, vsesplošna draginja in veliko več dela vsled napi edovanja trgovine in kupčije so pomagali gospodi, da se je uničil nekdanji uspeh železničarjev. Ali nauk nekdanjega dela jih je razsvetlil, zedinili so se: Vsi avstrijski železničarji bodo izpuhnili, ne burjo, ampak pravi mrzli severni vihar, ki bo gospodi izžvižgal jeklene postave, katere bodo mogli dati. da bode red in zadovoljnost na tirih železnih drage nam Avstrije. Veselo je, da so edine vse železniške organizacije v tem, da se za železničarje Južne železnice mora kaj storiti. In vse spletke judovske organizacije, ki hoče vso slavo zase, sedanje edinosti ne bodo porušile.
Razlago o postavi glede na nezgode nadaljujemo v prihodnji številki.
Nedeljskega počitka ni za slovenske delavce na progi v Briksnu. Železniška uprava tako ljubi slovenske delavce, da morajo garati tudi ob nedeljah, ko nemškim delavcem ni treba vihteti krampa in lopate. Škandal!
Zdravnik in železničarji Južne železnice. Dasi se ne godi uslužbencu Južne železnice kdosigavedi kako sijajno, kadar je še zdrav, kar dokazuje dejstvo, da grozi pasivna resistenca, pa je le želeti, da bi ne bil uslužbenec nikdar bolan. Osobito se godi slabo železničarju na progi Kufstein-Ala. To je osobito znano železničarjem na postajah Kundl, Jenbach, Rattenbreg. Le en zdravnik je nastavljen, dasi je okrožje zelo obširno. A tudi edini zdravnik dr. Avancini se malo zanima za zdravstvene razmere železničarjev. Gotovo ga družba slabo plačuje, da dr. Avanzini tako zanemarja železničarje. Čakati je moral najn n. pr. železničar M.adersbacher celih 9 dni predno ga je obiskal dr. Avanzini. Zato pa zahtevajo železničarji, da se nastavi še en zdravnik zanje.
Med brati in sestrami.
Kalvin u Idrji. Gasput urednik! Prusm jih lpu nej sprejmeje spit anu pismu u nehn list ad idrskiga Befa. Pišem pa nem zatu spit, ka siti zvidu, de sa moji tavarši knapi zla rajši bral moje zadnu pismu u idrski Šprahi, kukr pa tista nehna hohslovenšna. Alston, začnmo! Tu nar paru nem sparučm, de se nisa zastujn matrale tiste ageružane barabe, ka sa tega 14. julje se vedle, kukr stekli psi, takrat ka srna naša fana blagaslavil. Gasput becirk-gautman je dau za Ion tistm, ka,sa zvanil s zvanci ad Tinčetavih krav po 5 krun, tistm ka sa bli ad upetje prav savzni mpa sliniasti, pa po 10 krun. Nu, al misije vani, de sa bli ti hudiri zadaulni? Prtažil sa seminde na ta viši gaspuska. Men se še tu narbel Čudnu zdi, zakaj de nista ti glavne gvi žvirce, ka sta usega šundra uržeh ble, mpa tibuge Idi našuntale, de sa taku pu-
čejnal, zakaj nisti ti dva bratca neč plačana za nehna strašanska muje. Sej pravm mi, ka ni neč pravice več na svitu. Gasput Kristan se prtažuie u zadnmu Napreju na parvi stran, de nima kruha, de b ga dan atroku. O, ti ubogu revše! Nej pamislje, gasput urednik! Samu 260 krun na misc zaslušta oba ukap, namreč Kristan mpa negava Žeika. O, neusmileni ma-krači idrsik. Ai se vam ris neč ne smil vaš izstradani Tune? Tak salamejnsku se matrata nuč n dan za vas, za lun murta pa stradat. Mejkuš, ka b jest dabiu tak mal dnarske tega 18. začnem prav barš štrajkat. Zdei mi še le gri u glava, zakaj si da Kristanava Žefka več-kat lasi adrizat. Preda jih rivca, pa dabi lpu za njinne kudrčke an par štrumpantlnav al pa kej druzga lipga. Ja, vidje gasput urednik, kjir se strada, prideje še laski prav. Na jeseniška slavnast dni 25. augusta je bla šlu minde anih 70 Idrčenav. Jest srn bi strašnu firbčn, če baje prnesl zdrave krame damu. zatu ka sa naši Kri-stanci naznansku strašil naše Idi, de bu še vse huiš, kad je blu pr nas u Idrji 14. julje. V pandilk, dni 26. augusta me je gnau firbc pred Didiča, de bi vidu, kdu bu narbel p lej žira n paršu damu. Nu, kaj sni vidu? Adn je bi bel smišn, kat druh. Začuden sm jih, prašav: nu. hudirja, al niste bli na Jesenicah, ka ne manka benmu nobenga uda? Ja, sa reki, na Jesenicah srna bli, pa je blu tak tise mirnu mpa tihu, kad de b na blu benga nasprutnka. Nu, is tega vidje, gasput urednik, de garših, suravejših, ne-amikanejših barab nima krajnska dežela, kat sa naši idrski združeni makrini mpa liberalci. Ad gatave strani sm zvidu, de se je Julče strašnu mujev, de bi dakazau, de sa vani, gasput urednik, res ufičl iz zidarske kase 3.000 guldinarjev. Pa mu minde ni Šlu vse tak glatku, kat mu gri u kamunu. 'fak se pa drži puklestu sem anih 14 dni ad samih skrbi, de ni prav neč padubn skaliču, ampak bel keišni stuleni sovi. Kak se bu ta afera isšla, bu ži nem andrukat zaručau Befav Pepe is Kalvina u Idrji.
Somišljeniki in somišljenice! razširjajte „Našo moč“ med delavstvom!
Gričar & Mejač
Lahi ann, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in 11 1
PP novosti v
konfekciji za dame.
StSStii
č7fo/ni/rč cflimoriho
Jfaleri rio/i/v bcb/a, pv ceni i/i trn nesi/ivo- potovali na/st? obrne/o
c-Si/ji c 'fiaa.Mhi e/t>/Xa
v jS/fubl/ani iltblodvors/ce uliceJ2&. ‘isa/tcvrsbuiiA./asnilci ba/c se l>rexyilačtto.
BBMK
Tovarna
za stole
Francem Sviseljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26 2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence
Ilusliovan cenik pošlje se na zahtevo za-slonj in iranko.
mmm
Delavke in delavci pozor!
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji 'ceni in najboljši
kakovosti
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
zy
Ustrcv-Ijeno leta 1862.
Ustanovljeno leta 1845.
Milko Krap eš urar
Podružnica Resljeva cesta PrcJ g* Jos Černe
ste 2 v Ljubljani R-fyueš
Podružnica
cesta št. 2 Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic,stenskih in nihalniliur, uhanov inurstanov
Kupuje 2n zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICfl
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== iJiii par =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3
Postrežb točn Solidne cene.
re
Pozor, slovensko delavska društva!
I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Ljubljana	Lingarjeve	ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
I
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje.
J!
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana - - - Stari trs šteu. 10
.V'.
m
m
&
m
m
Priporoča svojo
trgovino s Klobuki
in. fpnlil
< z v* \*W. W<VY«'.S‘
V'.\	./--.v
\w, </\* </y </v
l’S<
.V> V-".\ v>.\ y<\ \w. s*t/. 'v-/, nv-/. </y
S/> > .v. .nv>	y^.\
•/-'.N .NV> */—>•
\v/.
V'’.\
VV / n v*/. </\*
; v V < ’/V	V V < ‘A’ fi VV	|
■/V >. vv < ^ vv< */V < <<\* v-2> ’/-t> />f.\ */4> ’/i> V".\
SV/, \v/. «S,VV<T/AW. VV<
.v>.v>	\*>	.v.	>*
\V/. <A* </V \V• A« <NV/. VV.< --------------
•/i> V>.s /"*•>
mm mm
Velika zoloso
CD
Solidno Maso
GD
Zmerne cene
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.