43. štev. V Kranju, dne 27. oktobra 1906. VIL leto. Političen in gospodarskj lisi bhaja vsako soboto ive«>r. — Stane za celo leto 4 K, ta pol leti 2 K, u Četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Posamezne številke po 10 vin. — Nt Otrocb* brei istodobne vpoiiljatve naročnine te ne oiira. — Za oinanila te plačuje u petit-vnrto 10 vio., če te liska enkrat, u večkrat primeren popust. Uredništvo in upravniilvo ic nahaja na pristavi gospoda K. Florima v • Zvezdi«. — llpmvnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, urednUtvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj te izvolijo trankirali. — Rokopisi te ne vračajo. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik11. Kako dolgo še? Vsencmški minister Derschatta nam je zopet pripeljal prav krepko zaušnico, katera nas bo gotovo pekla precej časa. Za postaje-naCelnika na Jesenicah je imenovan strastni nemški aacionalec Albert Kollcr, ki ne zna slovenski, kljub temu da se je oglasilo za to odlično mesto ob križišču tako važnih železnic več strokovno in jezikovno popolnoma usposobljenih kompetentov. Pri imenovanju, katero se je nalašč odlašalo skoro pol leta, so odločevali popolnoma le politični motivi. Hotelo se je imeti na Jesenicah za postajenačelnika trdega in prononsiranoga Nemca. Mi hočemo prav mirno presoditi vso zadevo, da nam ne bo nihče mogel očitati, da iz narodnega šovinizma mogoče pretiravamo. Pred vsem naglašamo, da ni lepo od uradnika samega, če ve, da radi nezadostnega jezikovnega znanja ni sposoben za službo v kraju, ki šteje 99 °/0 Slovencev in se vendar poganja za tako mesto. Tako ne delajo Slovenci, v tem oziru so veliko «pre-nobek Velika predrznost je dalje od beljaškega ravnateljstva državnih železnic, da predlaga za tako eksponirano mesto slovenščine skoro PODLISTEK. Kako naj spimo? Pregovor pravi: «Kakor si postelješ, tako budeš spal>, in to tudi odgovarja resnici, kajti kakovost našega ležišča in način, kako ležemo in ležimo, so zares velikega pomena za globokost in dolgost našega spanja. Na pernicah ležati je sicer zelo prijetno, toda telo se omehkuži, organi v spodnjem telesu so razgrejejo in vse to povzroča nemirno spanje. Kdor se zavija v debele odeje, mogoče še čez glavo, greši tudi proti sebi. Roki bodite ponoči na in ne pod odejo in že pri olrokih treba paziti, da izvršujejo to pravilo Najboljša odeja je volnena, ki je lahka in pri tem tudi gorka. Visokih in nabasanih zglavnikov se je izogibati, kajti glava naj leži popolnoma nezmožnega postajcnačelotka, ko mora vendar i edeti, da mora železniška uprava skrbeti to, da gre državljanom, ki uporabljajo želt in plačujejo pošteno ceno ta to, v vsakem oz.ru na roko in jih ne draži po nepotrebnem z nemškimi provokacijami. Ali ni dovolj žalostno za to direkcijo, da naroča uslužbencem ob novo otvorjeni koroški progi, kjer je država z napravo slovenskih napisov priznala sama, da ob progi bivajo Slovenci, da dražijo potujoče domače občinstvo s tem, da ne marajo dajati kart ali pojasnil na slovenske zahteve, temveč z vso nemško predrznostjo še izzivajo potujoče slovensko občinstvo. In ali to odgovarja uradniškim dolžnostim, na katere je prisegel ravnatelj beljaške direkcije, Če,na razne pritožbe potnikov niti ne odgovori, temveč daje še naprej potuho svojim podrejenim uradnikom, da naj žalijo narod, med katerim službujejo. Naravnost neverjetno je pa, da se drzne železniško ministrstvo na Jesenice postati kakega Kollerja. To ministrstvo dobro vi'-, da so vseh napetih narodnih razmer, ki so nastale v zadnjih letih na Jesenicah, bili krivi v prvi vrsti inženerji in uradniki c. kr. železniškega gradbenega vodstva. To priznava in sedaj obžaluje jeseniška tovarna sama. Sedaj, ko so se poslovili največji c. kr. kri-čači in se vsi na Jesenicah nadejajo mirnejšega političnega življenja, pa pošlje ministrstvo na odlično mesto moža, ki je ob skoraj vodoravno; ako se spi vsled blazin takorekoč pol sede, trpe prsi in se izožijo; ako pa leži glava globokeje od ramen, ali pa za slučaj, da se jo zarije v blazine, se možgani prenapolnijo s krvjo in nameravan počitek mora izostati. Ko ležimo v postelji, naj vse samovoljne mišice zares počivajo, noben važen organ ne sme biti stisnjen in krvna cirkulacija zabranjena. To dosežemo najbolj gotovo, ako damo telesu obliko črke «S», t. j. ako ležemo postrani, in sicer na desno stran, da srce prosto deluje, da jetra ne pri tiskajo na čreva in želodec, ako pri tem stegna potegnemo navzgor, tako da se kolena nekaj pregnejo. Desna roka bodi skrivljena, leva pa naj počiva stegnjena na odeji. Hrbtne lege se je izogibati, ker pri tem pritiskajo Čreva na velike krvne cevi pred hrbtenico, vsled česar se pojavljajo težke sanje, ostrašenost, kongestije v spodnjem delu telesa in smrčanje. 8voječasnera bivanju na Jesenicah pokazal, da mu je kakor Wieserju, Maxu, Querchu in še nekatemikom le za to, da izzivlje mirno domače prebivalstvo. Ali naj imamo Slovenci še kaj zaupanja v vlado, ki nam niti na Kranjskem ne dovoljuje več, da naši sinovi dobe boljša mesta? Ali naj vsako uradniško mesto i zlatim ovratnikom sme zasesti le človek, kateri se sme ponašati, da ni slovenske matere sin? Alije za to dobra naša tolikokrat pohvaljena zvestoba do države in dinastije? In še nekaj 1 Nemški poslanci interpeli-rajo za vsakega sluga, če mislijo, da se mu pri kakem imenovanju godi krivica. Kje 10 pa bili naši poslanci sedaj, ko se je imelo vršiti najvažnejše imenovanje ob novi progi? Kje je tičal gorenjski kmetski poslanec Pogačnik? Saj vendar njegova poslanska naloga ne obstoji v tem, da samo kima, ko izdaja Šuštertič slovenski narod. Ali so napredni poslanci storili svojo dolžnost? Obveščeni so bili o nevarnosti, toda o kakem delovanju ni bilo slišati. Gradila se je nova železnica, ki teče izključno po slovenski zemlji, za načelnike z zlatimi ovratniki v Celovcu, v Gorici, na — Jesenicah so se imenovali Vsenemci, izmed nižjih uslužbencev mrgoli Nemcev, Slovenec ne sme s temi uslužbenci niti službi no govoriti v svojem jeziku, iz kolodvorskih restavracij v izključno slovenskih krajih mečejo ven goste, če si usodijo govoriti slovenski, toda ne gane se nihče! Neprijetno vpliva tudi navada mnogih ljudi, ki križajo svoje roke nad želodcem, in to tembolj, čim pozneje in obilneje so večerjali. Sploh naj bi nikdar ne šli k počitku koj po večerji, pač pa treba počakati, da mine želodčna prebava in potem komaj, torej po preteku dveh ur v posteljo I Izogibati se je treba tudi večernega razburjenja ali pa prepoznega delovanja možgan — sem spada tudi dolgotrajno branje v postelji — ker so živci preveč razdraženi, vsled Česar ne morejo dobiti pravega počitka, prikazen, ki jo lahko opažamo po večernih zabavah, koncertih in glednliščnih predstavah. Znano je, da je spanje pred polnočjo najbolje. Z nastopajočo nočjo zahtevajo možgani svoj počitek. Najpriktadnejša ura za počitek bi bila 10l/i —11. Koliko časa naj traja spanje, zavisi povečini le od naše telesne kakovosti. Navadna mera jo sedem Kar princso časopisi, v Beljaku niti ne bero, naši poslanci spe ... Ostane nam edino samopomoč in če Boji da, tc se bomo poslužili! Okć za ok<3, zob za zob. Od krnnjsko-koroške meje se piše 'Slovenskemu Na-odu»: Z velikimi up| je zrl ves slovenski narod na otvoritev kuravanškega predora, ki nas je zveza) z našimi koroškimi brali. V prvi vrsti smo gledali na prelepo Kožno dolino in še posebej na izrazito. slovensko občino Št. Jakob, kjer prebiva najza-vednejše ljudstvo Koroške. Državna železnica — zgrajena z denarjem vseh avstrijskih državljanov — pa obeta postu ti reka, po kal ori naj preplavljajo nemški valovi koroško slovenstvo, ki je Že desetletja jcčnlo pod brezobzirnim bičem nemškutarskih oblastev. lie-Ijnška direkcija, oziroma železniško mini drsi vo je sicer napravilo dvojezične napise na postajali, toda službeno osobje je izključno nemško, in sicer tistega zloglasnega kalibra zagrizenih Vscncmcev. ki so vsak čas pripravljeni iti v boj proti Slovencem. Zastonj zahtevaš po koroških postajah z dvojezičnimi napisi voznega listka v slo^ enskem jeziku, najnižji uslužbenec-renegat to bo surovo nnhrulil: «lleden sie deutsch. uir verstehen nicht windisch!» Prepričan bodi, da ti tudi pritožne knjige ne da, pa jc Inhko zahtevaš desetkrat. Piscu teh vrstic se je tak slučaj pred kratkim dogodil na postaji Podgorje, kjer so je navedeni uslužbenec obnašal kakor kak turški paša. Vnebovpijoč in značilen slučaj se je dogodil tudi v nedeljo, 14. t. m., V Podrož-čici, torej prvi postaji na Koroškem, ki stoji popolnoma na slovenskih tleh. Večja slovenska družba jc prišla v kolodvorsko ie-slavracijo ter zahtevala pijače v slovenskem jeziku, Postreči niso hoteli, pač pa so pričeli p«)vati z «\vindische llunde* in v pur tro-nutkah je pridrlo rekaj e. kr. žel. uslužbencev, ki so začeli slovenske gosle šiloma poditi iz restavracije in eden je imel poguma dovolj, da je udaril slovenskega gosta z gorečo sve tilko po glavi, da gu jc takoj kri oblila in se je svetilka razsula . . . To se je zgodilo na C, kr. drž. železnici, za kar imamo več kol deset prič in taki slučaji nesramnega postopanja drž. žel. uslužbencev so na dnevnem redu, odkar po novi progi mnogo kranjskih Slovencev prihaja na Koroško. Kaj nam je storiti?! Tu ne pomagajo nobene prošnje na žel. upravo, tu je na mestu le samopomoč! Posnemajrno Cehe! Nasilnosti in brutalnosti odgovarjajte z nasilnostjo in brutalnostjo, kajti Nemce je v narodnostnem boju vedno surov! Onkraj Karavank nas čaka boj na ti<>/. ali pa bo padla Koroška. Nihče naj ne razume nemški na Koroškem na po-Btajnh z dvojezičnimi napisi, pa naj si žel. osobje populi lase od jeze. Kdor pozna škandalozno razmero na novi progi, ve, da ima osobje zaslombo zgoraj, ker bi se drugače gotovo ne up,iln tako nesramno postopati napram Slovencem. Ako postanejo surovi., odgovorite tudi vi s surovostjo. Izlete delajte le v večjem številu, ker drugače vam nihče ne jamči, da ne odidete s krvavo glavo proti domu, kajti na Koroškem je Slovenec brezpraven in le v večjem številu lahko energično nastopate Vse tisto pridigovnnje o zmernosti in dostojnosti napram Nemcu, češ, s tem gu presenetiš, ne velja nič. Obmejni boj ne pozna lobene obzirnosti, ker drugače sploh boj ni in te Nemec prej pohrusta, kakor »o zaveš, 'ost za pest, udarec za udarec! Slovenske esenice bodo kol obmejno občina prve prodirale na Koroško, saj so že utrjene v narod-nem boju in upnjmo, da prve zanesejo neizprosno in vztrajno bojevitost v prelepo Možno dolino, ki mora ostali v slovenskih rokah. Treba bo boja za vsakega moža. Kožna do-iua bo v doglednom času pozoriščo najhujših nurudnih bojev, kakor jih najdete le še med Cehi in Nemci v kraljevini Češki... Vsi pa, (i vam jc na srcu rešitev najlepšega deln koroške Slovenije, podpirajte nas v prvi vrsti z izleti ter smatrajte to delo za svojo sveto narodno dolžnost! Naši poslanci pu imajo najlepše delo z rnzkriukanjem nadvse škan daloznili razmer na novi progi državnih že leznicl Storite svojo dolžnost in narod vam bo hvaležen. ur, toda so tudi ljudje, katerim zadostuje krajše spanje, in drugi, posebno taki z Inhko razdražljivim! živci, pri katerih je daljše spanje naravna potreba, ako hočejo ostali sveži in delavni. Posebno moramo pa pazite na otroke; ti reagirajo mnogo bolj na vse vtise zunanjega sveta kakor odraščene osebo in vsle tega zahteva tudi njihovo živčenje daljše spanje, in večkrat se zolo maščuje, ako sku šumo skrajšati spanje z neopravičeno slro gostjo. Otroci naj gredo zgodaj spat; do 7. leta [roleti ob osmih, pozimi ob sedmih in (udi starejši otroci naj ležejo vsekakor pred deseto uro. Povprečno namreč rabi otrok do šestega leta 12—14 ur spanja in, ako je šibak in slabih živcev, celo 15—16 ur; od šestega leta naprej i) —10, večkrat pa tudi še IS ur. So ljudje, in sicer jrečnl ljudje, ki takoj zaspe, ko so potegnili drugo nogo pod odejo, drugi pa morajo čakali ure in ure na spanje in šo ga ne pričakajo. Vsled tega se zatekajo k vedno novim sredstvom, du pridejo do toli zaželjenega počitku. Toda ujtorabo takih sredstev ni ravno svetovati in boljo jo po> skušali ona sredstva, katero nam nudi narava Mnogo telesnega gibanja, izprehodi, telovadba, vtežo itd. iz visino proti težje brezspalnosli modernega človeku, katero povzroča prevelik napor možgan. Tudi mokri obkladki na čelo ali tilnik, lahko drgnjenje dovede večkrat do vspehu. Drugim zopet koristi gorka kopelj zvečer ali pa za vži vanje sladkorjevo vode, Zolo ptiprosto vspavilo priporoča profesor Labordo v Parizu, ko svetuje, naj se jezik večkrat v enakomernem ritmu z roko ven pocukno in zopet nazaj potisne. Najprej se s tem povzroča zdohanjo in kmalu potem nastopi okrepčujoče spanje. Enako vpliva tudi ponavljajoče se krepko odpiranje in zapiranje trepalnic, kar jih utoni in utrudi, Vse to pripravo pa mora podpirati tomu, tišinu in sveži zrak, in tudi noge naj bodo gorke, prodno se stopi v posteljo, ker so širi spanje od nog skozi ude, truplo in hrbtenico in komaj potem pride do možgan. Mala loterija. T rž a-k a t Edinost* je priobčila pod tem naslovom poučen Članek, iz katerega posnamemo lo-le: Preklinjamo našo gospodarsko iibošlvo, ali na drugi strani no vidimo, da naša neumnost izmetava milione. Kričečo sliko v tej stvari nu.n predstavlja naša loterija. V letu 1906 smo utopili v Predlltaviji v vrtinec lotorije .'11,014.874 K! 31 milionov! Od te svote jo imela lansko leto država Čistdt 11,105 Otiti K po odbitku teh in vseh režijskih troškov. Že iz teh mrtvih številk samih mogli bi spoznati, kakšna izsesalka naroda jo a vladna instituciju; ali približno seznanje, mislimo, ne bo škodilo, Loterija je bila uvedena za Marije Terezijo leta 1751. Njen izvor je Italija in sicer genovanska republika. Podizalo se je, du služi državi kot dobru molznu krava, in zato je hila negovana, tako da jc lanes dosegla patriarhalno starost lr¥> let in ni nndc, da bi izginila v dogledni dobi. Kuko tO, da loterija prinaša državi tako* ogromen dobiček? Daju prav malo nade na dobitek; na drugi strani — Čo je kdo zadel — izplačujejo ho, dobitki nepravično, neprimeroma mali. Državu ima torej korisl od tega, ki je zaigral In od tega, ki je dobil! Na tomejj matematičnih. , dokazov se trdno opirajo naslednja dejstva: za igralca, ki jo dobil ekslrato, je moralo zaigrati 17 igralcev, za onega, ki jo dobil ambo, 399 gralcev, za terno 11.748 igralcev, za kvulerno ► 11.08H igralcev; z drugimi besedami: od • iI M» inalivv kumaj •■don zadene kvaterno m n 11.37 jih je moralo poprej izgubiti, preden jo eden zudel kvaterno 11 Iz tega je vidno, da je ne more biti hazardnejšo igre nud loterijo. Ako bi šlo po pravici, morala bi loterija igrulcu, ki jo zadel ekstruto, izpla-čuli 1 Hkratno svolo, ki je bila stavljenu, pri uinbu lun kratim, pri tornu 11.74H kialuo svoto od stavljene. Ali no postopa se tako. "Vi ekstrnlu se iznlnčuje mesto IHkrntne svote samo — I4kratna, pri autbu mesto 111! i ki.il ne samo iMukr.it tu, pri temu mesto 11,748krotne samo 4M0kintua svota — in tuko čim dalje tem manje. Izplačuje se torej pri ekstratu za 22, pri nmbu za 40, pri termi pa za 59 procentov manje, nego bi se motalo izplačati. Poleg tega so odtrgajo šo ogromne svoto zu duvek, Vrlo mulo je teh, ki so slučajno v loteriji več dobili nego so zašla vili; ali na tisoče je onih, ki so v loteriji utopili vse svoje imetje, ki imajo tej hazardni igri zahvaliti uničenje svoje eksistence. Na prvi pogled jih niti ne vidimo, ali tradicija v odduljeuih vasuh in v podstrešjih ve-likomestuih hiš bi nam pripovedovala grozno Zdravo, naravno spanje je dobrota, katero si moramo ohraniti z vsemi sredstvi. Ako smo jo pa izgubili, si jo moramo zopet pridobiti. _ p0 K, Nova železnica na Koroškem. Dalje. Vlaki novo železnice bodo odhajali iz U o 1 j a k a, in sicer za sedaj z državnega kolodvora, kur se Ueljačani še niso zedinili, kje naj bi stal skupni kolodvor za južno in državno železnico. (Pri zadnjom zborovanju o tej zadevi bi bil kmulu nastal prolep.) Do Toplic (bcljoških), znanih no toliko po svoji zdravilni moči, nego po zadnji aferi, ki jo je proti našim slovenskim gospodom izzval posestnik Teppnor, bodo vlaki vozili po tirih dosedanji- progo Keljak-Trbiž, od topliško postajo naprej pa po posebnem tiru, ki pu gre čisto paralelno ob starem tiru do reko Ziljc. Cres to reko ima nova Železnica svoj lastni 120 m dolgi most in so nagne potem proti vzhodu; trbiška proga pa jo zavije proti zapadu k znam narodnozavedni vasi Urne a. stvari. Na razvaline uničenih eksistenc slrast-nih igralcev stavlja svoje dohodke. To je ravno ta nnjčrnejša lastnost nase male loterije, da prazni le žepe neimnvitih razndov, da se živi od žuljev najrevnejših po duhu in telesu. To gotovo ni moralno: dražiti strast nižjega ljudstva, zaslepljati je, da iz njega more sesati težko pridelani grofi in nagrmaditi svoj dobiček. Za dobo, v kateri država upravlja loterijo, tvorile so stave 2'/, mi« liarde kron čisti dobitek 1 miljarde (1000 roilionov), Kakor žo spočetka rečeno: glavna hiba je tu nezavednost ljudstva, pcpozniinjc igralnega razmerja. Najskrajnejši čas je, da bi bil to nestvor z zakonom odslrnnjen, da prestane upropoščati te, ki plnčujejo ta »davek iz gluposti* in da se odstrani tudi črnn pega ž njih, ki sicer poznajo to institucijo knkor nemoralno, a se niso Sc pol »rinili, da bi bila odstranjena! Dopisi. Iz Žabnico. Naša vas je toliko srečnn, da ima župnika, kateri ima vsaj eno izmed »boljših* škofovih lastnosti, nam-reč njegova bisaga je vedno prazna, bridko smo sc motili, ko smo pri ustanovitvi fare zbirali dcnnr, upajoč, da bomo imeli potem vsaj mir pred večno biro. Toda človek obrača. Hog pa obrne. Dokler je služboval naš prvi župnik, nas je rrs pustil v miru in se ni zmenil zn tistih par kronic, ki so mu primanjkovale do določenega mu letnega dohodka. Komaj pa je prišel na.š sedanji župnik, ki je, kakor smo že omenili, vreden posnemalec svojega nadpastirja, kar se tiče načina izsesavanja kmetskega ljudstva, je začel takoj pobiruti biro od pšenice in njde kot nadomestilo za primanjkljaj. Seveda bira mu prinose desetkrat toliko v nonnsitni lep, kakor znaša dolični primanjkljnj. Zarnililega te tudi ni prav nič brigal za poziv svojih faranov, naj jim naznani vsoto, ki še pri manjkuje, da mu io potem prostovoljno doplačajo. — Sicer si pa prav lahko razlagamo, zakaj potrebuje župnik toliko več denarja, kot njegov prednik, — v gostilno ima namreč prav blizu. Upamo, da je bilo to letos zadnjič, sicer bomo prisiljeni se o tem kjo drugje bolj natančno pogovoriti. Novice iz Cerkljan. — Popravek. Slavno uredništvo «Uo-renjca* prosim, da sprejmo sledeči popravek Nerodno ju za potnike, ki so vozijo iz Koža na Trbiž, da ima nova proga v Mlinarjih svoj posebni kolodvor in se bode moral petnik, namesto da bi se kar od Mlinarjev odpeljal na Trbiž, voziti po nepotrebnem v Toplice ali celo v Beljak. Nasproti visokim gozdnalim Karavankam vozi železnica trdo pod Dobravo mimo vasi Stehna. Proti jugu vidi potnik visoko v Karavankah premožne kmetije rovtarske, katerih posestniki so se do najnovejših časov držali protestantizma, ki so se ga bili navzeli v časih Trubarjevih in Dalmatinovih (dandanes sta edino še vasi Selce in Zagoriče nad Podkloštrom protestantske vere). Na strmih skalah v ospredju stojita stari grad Vikštanj (Bokštanj) in stara cerkev Škocjanska. O jamah škocijanske skale so najde med ljudstvom dosti povesti o Delih ženah, o veliki kači in zakletem grndu. Na nižjih zelenih prednjih hribih pa vidiš lepi dvor g. prof. dr. Potočnika v Zužaličah in čisto v ospredju veliko sivo hišo brez vseh olepšav — novi grad Vikštanj (llekštanj). Skoz travnike in poljn pridrdra vlak na to do postaje B I a č e , ki Inži precej južno med novice iz Cerkljan kot odgovor pobest-janemn, divjemu- lažnivcu. 1.) Ni res, da pošilja popravke in pojasnila D. zato, ker mu z mlekarno trda prede; res pa zato, ker je čast vsakemu ljuba, čeprav se zlaže maziljenec J. Ilešler; drugič: vsi cd tega, da vedo ljudje, katerim so svobodomiselni listi prepovedani. 'In lažeta tudi D. in tista duhovščina, ki vanj piše. 2.) Ni res. da b kdo v nedeljo, 16. jul., oh pol 12. uri nosil maslo s pošte; res je, da ga ni nihče. (Manem pri pojasnilu, katerega so priobčili listj. .'i.) Ni res, da piše Beštcr resnici na ljubo; res je pa, da iz same ne« voščljivosti, da bi hujrkal in delal razpor proti zadrugi. Maziljcnca in njegovo «nnturo» dobro poznamo. 4.) Ni res, da bi postni podpisani maslo kaki mlekarni, dn ga razpeča svojim odjemalcem; res je pa, da toga Bab'Čev fantok ni nikdar storil. Katera je mlekarna v H. P Knj pravi nato «Gosp.zveza«P Je tudi ona s temi zavijači v zvezi V Janez Bešter, patentiran lažnivec, govori dalje! Na dan z dokazi! fo.) Ni res, da bi Bab'čev fantek odobraval •Gospodarsko zvezo*; res je, da iste ne more,' ker si za svojo mršatarijo da izplačevati provizije. 0.) Kaplan Janezek se šc vedno laže. da občina ni plačala farovško nndstrešje, Ta laž preseda celo cerkljanskemu županu in je sam pripoznal. da Janezek prav nesramno laže. Ccmu so se pa menili o tem nadstrešju pri občinski seji v Zalogu in La« hovčah? Pri vsem tem mu pa diše kronice, čeravno jih šo ni zaslužil; zameriti mu ni, ker spada med tisti izmeček, ki ne seje, ne žanje, ne dela, vi udar dobro živi od kmečkih žuljev. Torej. Beštcr: kronice Bi je treba najprej prislužiti, potem pa pridi sam ponje! 7. ) 0 litrov mleka. Povem mu, da so se liberalci dovete deželo pogovarjali, da ga je samo 140 litrov. Seveda: Kranjec nima srečo, najmanj pa rimsko-katoliski kaplan Janez Bešler; zlaže se, čim pomoli svoj nos iz kapelanije. Je Že tako i Kar se je Janezek naučil, to Janez znal Priporočati je merodojnlm oblastim, da primejo kaplana Janeza za patent na loži, če ga še nima. Krivica bi bila, da plačujejo obrtniki, rokodelci i. t. d. ta davek, lo žegnani lažnivec bi bil od vasi ob jezeru. Krasen jo ta pogled v skalovju gore Jepc (2144 m), ki se nam pri lepom vremenu kaže blizu, da bi se kar z roko do nje stegnil. Impozantno pa gleda z bližnjega hriba pod Jepo velika cerkev loška, o kateri se pripoveduje, da jo je župnik Lajčihar pred i:it) leti zidal tako veliko z denarjem, ki ga je skrivaj sam koval. Rudnino (srebro in zlato za denar pa je koval v Karavankah pod Jepo). Gosposka ga jo dala prijeti med mašo v novi cerkvi. Ko jo videl v tem trenotku, da jo izdan, padel je od kapi zadet na tla in bil mrtev. — Pokopan je v grobnic! pod cerkvijo. Vas Blače nima nič zanimivega; velika vas, v sredi pa običajna goliška cerkev iz H), stoletja z istotakim običajnim sv. Krištofom na oknu naslikanim. Severno od vosi pa sega lep gozdnat polotok v jezero, ki ga je slovenski kmet Nemec menda pred par leti prodal za revnih par stotakov nemškemu drju. Knmpfu iz Beljaka, ki si je tam postavil letovišče. Veliko svota so posedli beljaški Nemci s svojimi letovišči v vasi Drobolje, ki loži nad severnim bregom jezera. Na ta način je po- brez njega. V enem dopisu 9, reci: devet debelih laži, ->- no. malo predebela je ta. Vprašam Bešterja: Zakaj se pod svoje laži ne podpiše? Zakaj se skriva za nedotakljivega urednika? dim se Janezek podpiše pod svoje oslarije, naučim ga, da bodo pomnil Cerklje še ob svoji zadnji uri. Njegov podli namen se mu ne posreči, ker izziva, da bi kdo (neodvisnih* storil kako protlpostavno dejanje ter bi prišel v kazensko preiskavo. Vsak neodvisen naj se varuje; Bešterju naj pa velja zaničljivo: fej! Jožef Jonko ml. — Iz gotovega vzroka smo čakali na modrost, ki jo širi naša rimsko-katoliška zelenjava. Namen je bil, kakor vedno, dokazati, kdo prvi napada Janezek so ni mogel zdržati, laže zopet prav po farški. • — •Janezka zopet luna trka, kajti prejšnji teden je bil mlaj,* tako se je čulo žegnansko nedeljo od kmečkih ljudi. Res, vsak mesec gn moč lune obsenči še bolj kol dr. Susteršiča sv. duh v Ribnici. Ob takih časih je žegnan črnosuknjar ves v elementu. Prihodnji mlaj, ki se prične'IG. novembra ob 9. uri 34 minut predpoldno, nas zopet razveseli s prav duhovitimi lažnu iz učenega Ic-monatarskega zelnika. — Kdor lažo, ta krade. Na mislih nam jo ta pregovor, posebno, ko so spominjamo 1710 K posojilničnih troškov. Zadeva še do danes ni pojasnjena. Zamorec se šo ni milil. Unkrnt so dokazano filiri laži, sedaj zopet cel ducat, zato pravi pregovor: Kdor laže,.. — Janezek je pozabil na nedeljo, 22, julija, ko jo nek tržaški trgovec brzojavno odpovedal pošiljanje masla od farško mlekarne. Po petih farah so ljudje vedeli o tej odpovedi; vedeli so, koliko je bilo vrnjenega; vedeli so, da jo bil župnik od altarja klican, da jo prejel lelegram i. t. d. Proliri-ani Janezek lužo in podli kuje lo zadrugi. Lažnivec! pometaj. . . — Vprašanje jo, kako .duhovnik, ki vodoma laže prejema vsak dan živega Boga pri maši, kako deli sv. zakramento i. t. d.; duhovnik, ki je tako zloben, kot bi bil od samega belcebubn poslan, da dela nemir v župniji. Čestitati jo ljubljanskemu škofu na takih pastirjih! — Ali ima duhovščina kranjske de-kiinije kaj časti v sebi, da občuje z lažnivcem, s človekom, ki so ga nič no prime, ki nima prav nobene časti v sebi in vse lopo spravi v žep. stala ta vas nekaka ne m sk u tursku trdnjava sredi slovensko zemlje. 111 a S k o j e z o r o kot voda je žalibog vso v posesti kneza Lihtenštajna kot posestnika gradu Rožeka. Njegova posest je tudi krasni otočič sredi jezera, ves zaraščen z gostim in visokim smrečjem. Proti Hlačam obrnjena stoji na njem nekdanja «Otočnjakova* hiša, sedaj hotel Schvvelle, sedež pred kratkim ustanovljenje sudmarkine podružnice. Ko zapusti vlak postajo, se vzdigne po nasipu na visok južni jezerski breg, na katerega visočini, na «Dobju> loži z krasnim ogledom črez jozero in tja na Dravo in grad Bornberg ter na Strmec, letovišče znane češke pisateljice A. Preissove. Daleč od te mične samote drdra vlak po bregu in stopi po nasipu in mostu Črez Borovnico, deročo vodo, ki prisutni izpod Jepe in se tu na južno vzhodni strani zliva v jezero, v velik «Log>. Predno pa dospemo do sem, ozrimo se še črez jezero! Na vzhodu, štrli kvišku hišni strehi podobna gora « T a b o r •, ki je na vrhu vsa prekopana — iskali so ljudje že od Izvestja deželne zVtzc za %&jk pospi$eVati)e prometa loJccV m Hm]t\m Pisarna y Ljubljani (hotel Lloyd). Statistika prometa tujcev in letoviščarjev v letošnji sezoni na Kranjskem se še ni mogla sestaviti, toda trdi se lahko, da se je omenjeni promet zlasti vsled otvoritve bohinjske železnice izdatno zvišal in se je opazilo, da so letoviščarji iz južnih dežel pritisnili na Gorenjsko v taki meri, kakor še nikdar poprej. Zvezna posredovalnica za oddajo letoviških stanovanj je dobivala vsak dan nebroj vprašanj zlasti iz Trsta in drugih krajev, kjer stanujejo Italijani. O vspehih tega posredovanja žal ne moremo poročati, ker nam niti imetniki stanovanj, niti letovišcarji niso naznanili, če se je stanovanje sprejelo ali oddalo. 2e z ozirom na to, da smo posredovanje prevzeli popolnoma brezplačno, bi se nam moralo naznaniti, kajti le podatke bi rabili za statistiko posredovalnice. — Med sezono in po sezoni nam je došlo tudi mnogo pritožb od letoviščar-ev in tujcev. K na glavnih je bila, da se tujci zkoriščajo, bodisi od gostilničarjev, bodisi od izvozčekov, Opozarjamo že sedaj na ta nedo-stalek, kajti obrtniki si s tem sami sebi najbolj škodujejo. Tujec, ki je moral letos plačevati pretirane cene, si bo drugo leto gotovo premislil, da bi šel zopet v isti kraj. Pomisliti je treba, koliko pridobi s tem, ako so tujci v kakem kraju zadovoljni, kajti potem delajo sami reklamo za la kraj, ga hvalijo in s tem tja privabijo še svoje znance. Mnogokral gostilničarji sami niso krivi, ampak natakarji in natakarice, ki svojevoljno nastavljajo visoke cene, da imajo poleg napitnine še drug dobiček. V interesu gostilničarjev samih priporočamo, naj se po gostilnah nabijejo ceniki jedil in pijač, potem se ne bo mogel nihče pritoževati in gostilna ne bo razglašena kot pretirano draga, največkrat na račun natakarjev. Isto velja za izvozčeke. — Pri tej priliki moramo tudi pripomniti, daje lemalo interesentov članov deželne zveze za pospe-ševnnje tujskega prometa, čeravno dela zveza v njih korist. Gostilničarji, imetniki privatnih letoviških stanovanj ter občinski odbori letoviških krajev, dalje obrtniki, ki imajo sezijske obrte, bi morali že davno biti člani naše zveze, ki dela za privabitov tujcev ter na ta način za blagostanje dotičnoga kraja. Na željo pošiljamo vsakomur radi društvena pravila. nekdaj tam zaklade in 10 samo nekaj starin našli — in ki je menda od znotraj vsa votla, v duplini pa počiva kralj Matjaž s svojimi junaki čakaje, na tiste hude Čase, ko bode slovenski rod v najhujši nevarnosti in ko bo na otoku sredi jezera zadnja krvava, a za nas zmagovita bilka s sovragom. Ali ni že skrajni čas, da se prebudi iz spanja, kralj Matjaž P Ali ne čutiš, da sovražno podkve Že prižvenkotavajo proti tvojemu zavetju P No vidiš, da sicer pobožne slovensko mravlje še lazijo ob treh hribih ob gosposvoškem polju, a vojvodski prestol, središče stare Slovenije, je že obkolil tujec, juti naš so vrag? — Zbudi se, odpri oči našemu narodu, da bode pogledal nazaj v slavno svojo preteklost, da so bodo sramoval prodajati največje našo narodno svetinje brezbožnemu so-vragu, narodne svetinje, za katere so naši predniki prelivali svojo kri! Ce je tujec prišel samo do našega središča, do srca našega naroda, še ga ni nam iztrgal! Vzbudi, vidrami u,i ■ narod, zadnji čas je prišel! Krlliv prili, Novice z Dovjega. — Vendar enkrat! Naš župan Smolej, kateri se trudi na vse načine, da kolikor mogoče zavleče volitve novega odbora, da bi dalje županovnl, je dal na občinsko desko nabiti razglas, da se vrši volitev novega odrom dne 2. novembra (na vernih duš dan). Volitev se prične ob 10. uri dopoldne. Pred cerkvijo baje — kakor se čuje —■ ne bode dal razglasiti. Taka razglasitev je pri nas nekaj neobičajnega, ker se je vedno javno pred cerkvijo razglašalo, da je ljudstvo zvedelo, kdaj se vrši kaka volitev. Zupan pač dobro ve, da se nahaja občinska deska na prostoru, kamor ljudstvo ne dohaja. Deska visi namreč na zidu, obrnjenem na njegovo dvorišče. --Smelo se sme reči, da ima župan s tako razglasitvijo le namen, doseči, da bi volilci sploh ne zvedeli, da se bode vršila volitev; v zavesti si je pač, da je njegov stolček omajan, in ga bode moral, četudi ne rad v kratkem zapustili. — Tedaj, volilci, pozor! Pridite na volišče pnlnošlevilno in volite take može v novi odbor, kateri bodo delali v Vašo in v korist občine ter v blagor milega nam naroda. Pokažite, da ne je tudi pri nas začelo daniti in da se poneha lizanje peta oholim narodnim nasprotnikom, kateri izkoriščajo našo slovensko zemljo edinole v svojo korist in nas hočejo podjarmiti. — Volilci! Zanašamo se, da bodete oddali svoje glasove edinole tistim kandidatom, katere bode postavil volilni odbor zavednih Slovencev, in tako pokazali, da imaste poleg smisla za procvit občinskega gospodarstva tudi ta za narodni napredek. Ven i Nemci in njihovimi podrepniki iz očinskoga odbora! to bodi geslo vseh narodnozavednih volilcev na dan volitve. — Pripomnimo, da bodemo vse tiste, kateri bodo volili proli pristni slovenski stranki, naznanili Širši javnosti, da bode svet zvedel, kdo jo pri nas narodni izdajalec. — V zadnjem času so se pri nas posestniki seznanili, da je po krivdi pradeda našega sedanjega župana prešlo mnogo skupnega zemljišča v letu 1885 v last občine. Kake nasledke zna lo imeti, naj si posestniki pomislijo! Povemo le, da naš Bedenji župan ni voljan, tn zemljišča spravili zopet nazaj v posest skupnim lastnikom; to je tudi sam potrdil pred nekim njegovim prijateljem. Po* sestniki. volite pri prihodnji volitvi take može v odbor, kateri bodo delali na to, da se urede Vaše posesti. Je skrajni čas. da se ne zgodi tudi s tem tako, kakor svoj čas z «Bclco». Sedanjemu Županu seveda tudi njegov praded ne dopusti, da bi v tem kaj ukrenil. Tedenski politični pregled. Odsek ii volilno reformo jo v četrtek sprejel vse paragrafe državno-zborske volilne reforme in b tem tudi g 42., za katerega se jo bil tako dolgotrajon boj. Po dolgih pogajanjih je bil sprejet Gessman-nov kompromisni predlog, ki določa, da sme poslanska zbornica pre-meniti razdelitev volilnih okrajev samo, če jo navzočnih najmanj 343 poslancev, med katero pa ni všteti poslance, ki tvorijo vlado, predsedstvo in poslancc-zapisnikarje. Predlog jo bil sprejel po precej hudi debati z 32 proti 12 glasovom. Grof Goluchow8ki, minister za zunanje zadeve, jo končno odstopil, Goluchovvski je bil 11 lot zunanji minister v nesrečo Avstro-Ogrsko, ker jo vedno tako mešotaril in tako nespretno vodil zunanjo politiko, da je lo jemal uglod države, ne pa da bi ga širil. Zlasti na Balkanu je Avstrija najbolj ob- sovražena prav radi Goluchovvskega nesrečne politike, ki je bila nemško - avstrijska, torej protislovenska. Strmoglavili so ga Mndjari, ter se je preveč vtikal v njihove razmere; Vfadjari bi ga bili napadli v delegacijah neusmiljeno, kar je pa izkušal na vsak način preprečili. Preprečiti pa se ni dalo, zato je moral odstopiti. Njegov padec in glasovi po njegovem odstopu bi morali na najvišjih mestih uplivati tako, da se krene na popolnoma druga pota v zunanji politiki. Grof Agenor Goluchovvski je bil po vrsti 7. zunanji minister. Značilno je vsekakor to, da so vsi zunanji ministri podali ostavke meseca oktobra razen Kalnokjjn, ki jo odstopil maj-nika meseca. Ministrom za zunanje zadeve je imenovan dosedanji poslanik na ruskem dvoru, baron Aehrental. Star je 52 let. de ena kriza jo nastala y avstrijskem vojnem ministrstvu. Ko je odstopil šef generalnega štaba feldcajgmaj8ler baron Bek, se je najprej pripovedovalo, da ga zamenja njegov namestnik feldcajgmajster Potiorek. Kmalu pa so se začeli razširjati glasovi, da je ta kombinacija neutemeljena, ker hrepeni vojni minister Pitreich po tem mestu. Sedaj je pa vendar za šefa generalnega štaba imenovan Potiorek, Pitreich je pa odstopil in na njegovo mesto je imenovan dosedanji domobranski minister Schonaich. ločim trdijo nekateri, da je Pitreich užaljen, ker ni prišel na Beckovo mesto, se zatrjuje z druge strani, da je podal demisijo, ker nima upanja, da bi ogrska delegacija dovolila novo zvišanje vojaštva. V sistemu se itak ne izpremeni nič, naj se imenuje vojni minister Pitreich ali pa Schonaich. Noti stranka ni Hrvatskem. Snuje se agrarna stranka, katera bode zastopala predvsem stanovske koristi velikih in malih kmetskih posestnikov ter se bode v saboru pridružila oni stranki, katera jo bode podpirala v nje namerah. Rusija. Vlada je izdala naredbo, s katero je zopet vposlavljen rod na moskovskem vseučilišču. Vlada zaupa profesorskemu kolegiju, da bode s svojo avtoriteto vzdržal red in mir na univerzi in da bode prepričal dijake, da so profesorji branitelji njih koristi. Vlada se nadeja, da bode profesorski zbor znal preprečiti revolucionarne shode na vseučilišču in prepoveduje policiji vstop v vseučilišča poslopja. - Trgovinski minister fi-losofov je v svojem govoru na shodu borznega komiteta v Moskvi izjavil, da bodo volitve za novo dumo razpi.une o pravem času. Minister je pozval zastopnike trgovskega stanu, naj si prizadevajo, da se povrne zopet red in mir v državo. — Izdan je carski ukaz, ki priznava vsem ruskim podanikom enake pravice glede državne službe. Srbija. Ministrski predsednik Paši.- je odgovoril na interpelacijo staroradikalca Kozlu vj a ni na in dejal, da si jo srbska vlada prizadevala po svojih najboljših močeh pogodili se z Avstro- Ogrsko. Da zadovolji njenim zahtevam, je Srbija odstopila od carinske zvezo z Bolgarijo ter dala določeno obljubo glede novih naročil v Avstriji. Vso zastonj. Avstro-Ogrska sloji na svojem. Če pa Avstro-Ogrska ne bodo v najkrajši dobi odgovorila srbski vladi na njo zadnjo noto, bode imela tu zanaprej prosto roko in so bodo ravnala, kakor ji bodo veleli Interesi Srbijo. Srbija se I. prilogi „Gortnlcu" il 43 iz pogaja sedaj z Rusijo, Rumunsko, Italijo in Anglijo glede nove trgovinske pogodbe. Za srbski eksport so se nasla nova pota in novi trgi in nadejati se je, da se Srbija v kratkem tudi v gospodarskem oziru popolnoma osamosvoji. Noto frtnoosko rntniitritro je sestavljeno, in sicer je prevzel predsed-tvo f!leme nceau, ki bode vodil tudi notranje zadeve; zunanje zadeve prevzame Pichon, justico Guyot Dessaigne, pouk Briand, vojno Pici|unrt, mornarico Thomson, promet Harthou, trgovino Doumenjue, javna d*ln Viviani, poljedelstvo Runux, kolonije Miliies Lacrois. Godovi prihodnjega tedna: 43. nedelja — 2K. Simon in Juda, Kre Simir, Mila. Bisluv; 20. Narcis. Gradimir, Voj-slava; 30. Klavdij, Slavovit, Vladika, Gorazd; 31. Volfgnng, Stojslavn, Srečko; 1. novembra Vsi svetniki, Ljubomil; 2. Verne dude, Neža, Bogomil; 3. Viktorin, Rado. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 26. (Simen in Juda sejem) v Radovljici za živino in na Skaručin1, 2. novembra na Jc!*er>icah. Novičar. Osebna vest. Gosp. Pavel Levičnik, nspirant c. kr. drž. žel. v Kranju, je premeščen k žel. ravnateljstvu v Trst. Upokojen je na lastno prošnjo kamniški naddavkar gospod Grundner, ki se je nastanil v Radovljici, kjer je bival kot uradnik okoli 20 let. Premeščen je iz Smlednikn g. kapelan Anion X ni dur si c v Zagorje ob Savi in nanovo vme.ščen jo novomnšnik gosp. Pran Zorko kot kapelan v Smlednik. Radovljiški vodovod. Iz Radovljico nam dam s poročajo preveselo vest, da je ministrstvo dovolilo ii zgradbo vodovoda 40\ prispevek ter obenem odredilo, da se bo gradil kot občinsko podjetje. Dell se razpišejo prihodnji mesec O tej napravi, ki je za Radovljico in okolico življensko važnosti, bodemo v kratkem poročnli obširneje Slovenskim občinam v posnemanje. Občina Postojna je naznanila tohnični sekciji južno železnice istotam, da vslcd pravkar storjenega sklepa občinskega sveta ne sprejmo več nobenega nemškega dopisa ter jej jo z ozirom na jo, vrnila en tak dopis, Gotova stvar je, da bo morala za to južun železnica nameščati v Postojni tudi zanaprej slovenske uradnike, ker bodo tej občini sledile brez-dvomno tudi sosednje. — ("las narodnega vstajanja je prišel; to se mora zgoditi po vsem Slovenskem!) Pomolimo iz uradov nu naših tleh stoletne pajčovino nemštval Sami smo krivi, da so nnm isto občutno opletajo krog glavo in branijo uradnikom naše krvi na njim prisojenu mesta. Tuji uradniki pa — ne le, da nimajo za naš narod srca in smisla ■ - ampak so po večini kmalu pijani kruha slovenske zemljo in narodu docela sovražni. Ljudska predavanja v Kranju. Narodna čitalnica je dala lani rade voljo na razpolago svoje prostore za ljudska predavanja, Kei je Narodni čitalnici na leni, da bi se ti predavanja oživotvorila tudi letos, je pripravljena vedno z veseljem, propustili svoje prostore in vabi vse gospode, da blngovelijo v teku 14. dni oglasiti podpisanemu odboru svoja predavanja. Odbor Narodno čitalnice v Kranju. Selški župan se je odpovedal. Vzroki za to niso znani, najbrž mu je p.esedaln prehuda farovška komanda. Zupan je namreč odredil, da bode pisarna v njegovi hiši in ne na Frtici, klerikalni odbor pa je sklenil, da ostane šc v gostilni na Frtici. kjer gospodari pijani Semseoženu. Vzrok je bil morda lo to. Gospod šumi pa je slednjič na prigovarjanje zopet ostal, ker je pač Tomaž tako silil vanj. Sedanji občinski odbor je kar podivjan. Vse hoče prekucniti. Službo občinskega sluga jo opravljal dosedaj 11 let neki pošten mož. Opravljal jo jo vestno in jo bil v lom izurjen. Imel je samo eno napako, Bil je napreden in se ni dosti klanjal Rožnikovi mogočni, a puhli glavici. Pri občinski seji je ta Tomaž predlagal kar broz vzroka, noj se odpusti sedanjega sluga in klerikalni odbor občinskih backov jo prikimal. Niti eden navzočih ni imel pogumn, da bi bil rekel: To ne gre, družinskemu očetu brez vzroka jemati kruh. Tako žalostne razmere vladajo v odboru; polt m se ni čudili, da se župan odpoveduje. Občinska volitev v občini Predlrg se jo vršila 23. t. m. Soglasno jo bil izvoljen že dolgoletni župan g. Anton Dolžan. Sicer se je dolgo branil, ker so pa gg. odborniki le zahtevali, naj prevzame županstvo, so je končno vdal. Za svetovalca sta izvoljena gg. Tomaž Vogelnik in Alojzij Vogelnik; odborniki pa so: Anton Dežmon, Jožef Muhovc, Anton Mrak, Ivan Kristan, Ivan Prešern; namestniki pa: Ivan Valnnd, Jakob Vogelnik, Ivan Pogačar, Ivan Pirh, vsi posestniki Prediram. Nečuvena nesramnost. Vladni praktikant dr. K. Amhrositsch je po vsej LJubljani znan kot nemško-nacijonalni razgrojač in surov zabavljač, tako da se vsakdo čudi, kako so mogli takega človeka sprejeli v vladno službo. Prod kratkim je prišel v kavarno k «Slonu» in je takoj nahrulil kavarnnrja, da mora odpustiti iz službe vso svojo slovensko osobjo, češ, da so to sami «vvindisclie Teppen«. S podobnimi surovostmi je ta vsenomški gospod napravil v kavarni velik škandal. Proti takim rn7grnjnlcem hi bilo najboljše načelo: klin s klinom! Vrhutoga so la vsenomški olikanre hvali, da. kadar se naveliča vladne službe, prestopi k sodišču, čoš, da je lam Vsonemccm zagotovljeni« posebna protekcija. Kaj, ko hi naši poslanci vprašali ministre, kako je mogoče, dn so v vladni službi taki nemški hujskači, kakršen ju c. kr. vladni praktikant dr. Ambrosilsch. — Kakor čujemo, so tega fanlička že spodili iz službe. Nemški nćitoij, ki ne posni postav. V Domžalah so imeli Tirolci dolgo vrsto let v najemu občinski lov, Vsled raznega drezanja so se Slovenci zgnnili toliko, da je prešel v slovenske roke. Nemce pa to strašno peče in nu morijo pozabiti, kako prijolno jo bilo svoj čas v tem lovišču, zalo tuintam kdo uide s puško v revir in lovi Bktivaj. Tak je tudi domžalski nemški učitelj \Vilzaiii, katerega je sedanji zakupnik našel le dni v svojem loviSĆU. Modri vzgojitelj nemške mladinu se bo zagovarjal pred sodiščem. Noprovidna vožnja Dne 1)9, t. m. so vodilo nekatero služkinje i/, Kranja otroku no izprehod po cesti mimo pokopališča proti že-lomemu mostu, ki je prepovedana za vožnjo z vprežnimi vozovi vtem — razen posestnikom zemljišč ob omenjeni cesti. Dve sta imeli otroške vozičke. Kar-zagledajo od daleč proti njim vozečega hlapca nekega kranjskega trgovca. Umaknejo se mu s ceste na levo, mn pa, z vozičkom, na desno prav do five meje ob Sndarjevrm travn ku. Vse so se ustrašile. Voznik pa se je zagledal nekam v stran in vsled nepaznosti za vozi I tako nerodno v stran, da je levi konj zadel ono pri meji stoječo v ramo in voziček, da so je nagnil na mejo! Spredaj sedečo štiriletno deklico pa je zagrabilo za krilce, jo potegnilo pod veliki voz in jo vleklo po cesti kakih deset korakov daleč. Sele na krik navzočih gledalk je voznik ustavil, da so mogli izvleči deklico izpod voza. K sreči je dobila samo dolgo prasko pod desnim kolenom — a bila je vsa omamljena in skoraj nezavestna. Lahko bi se bila pri-godda strašna nesreča. Kakor čujemo, je bil nerodni voznik naznanjen sodniji. — Spričo tega dogodka čutimo v sobi dolžnost, da opozorimo javno pristojne oblasti na res nečuveno neprevidnost, ki jo je opažati pri nekaterih tukajšnjih voznikih. Vozijo na tak način, kakor da so vse varnostne narodbo glede vo-zovnega prometa le zato izdane — da jih oni predrzno kršijo dannadan. Cemu so nabita svarila i Počasi vozite!* in zakaj je prepovedana za vožnjo cesta mimo pokopališča — a se ne kaznuje ošabnežev, ki kršijo te naredbo na prav predrzen način. Ali se mora res prigoditi šolu resna nesreča, da bodo poklicani činitelji resno nastopili proti predrzne-, žem, ki lahkomiselno spravljajo v nevarnost zdravje in življenje naših someščanov! Il odborove seje i Slovenske Matice* v Ljubljani so nam poroča, da izidejo za prihodnje leto naslednje knjige: 1.) Zbornik za leto 1907; 2.) Prevodi iz svetovne književnosti, IV. snopiči( 3) Knezova knjižnica. XIV. zvezek; 4.) dr. Štrukelj: Slovensko narodne pesmi, XI. snopič; ft.) Zabavne knjižnice XIX. ztuzek; (S.)Seidl: Savinjske planine (z ilustracijami); 7.) Hrvaške knjižnice II. zvezek; 8. Letopis za lolo 1U07. Knjigo naj obsegalo okrog HO pol. Sklene se pritrditi nasvetu, da bode leta 1010 slovanska razstava v Pragi, katore so namornva udeležiti tudi »Slovenska Matica*. Knjižnici je prirastlo 108 knjig, zvezkov in časopisov. Slovenski znak, katerega ima v zalogi in ga razpošilja narodna tvrdka Uršič v- Lipej v Brožirali, so dobiva tudi v Kranju pri g. Janku Sajovicu. Komad slano 1 K, Diitninskl zakup it radovljiški okraj. Dne 10, t, m. so jo vršila dražba užitnine ta radovljiški okraj, katero so prevzeli domači gostilničarji. Rcpruzontantom je bil — kakor smo že poročali — soglasno izvoljen gosp. 0. Ho man, trgovec iz Radovljice, namestnikom pa g. R. K misli lj, gostilničar iz Radovljice. Zn odbornike pa so bili izvoljeni sledeči gg,' odborniki: Ivan Mencinger in Mijo Grobotek, obn na Bohinjski Bistrici, J. Korošec v Srednji vasi (Bohinj), Jakob Peternol na Bledu, Josip /.umor v Spodnjih Gorjah, Anion Gabrijelčič na Brezju, Adolf pl. Kapus v Kamni gorici, Fran Šolar v Kropi, N. Avsenck ml. v Begunjah in Valentin Mulej na Lancovem. Kmetijski podružnica m Bleda prirodi v nedeljo, dnu 20. oktobra 1006 vinsko trgatev s plesom v prostorih «BlcJBkega doma». Začetek ob 7, uri zvečer. Vstopnina 1 K. K obilni udeležbi vabi odbor. Vilo «Trirjliv» ni Bleda jo od g. Hu- dovernign kupil g. Fran Kollmannn, predsodnik mosino hranilnico v Ljubljani i. t. d., skupno z opravo zn 32.000 K. Dlnimltno pitrono znžgal iz veselja. Ko jo olvorltvoni viak pripeljal na postajo Boh. Bistrica, razpočila se je na bližnjem griču di-uamilna patronu, kar ju povzročilo veliko paniko, ker se jo splošno mislilo, da jo bil nameravat) atentat nu dvorni vlak. Orožniki so pridno iskali hudodelca. Te dni je pa trlnftko policija zaprla vrtnarja, ki je zažgul dolično dinamllno pntrono, a je izjavil, da |e to storil iz veselja, kor je vlak pri "I. Prošnja in poziv. Za 1 nji čas ju pač. da si omisli tukajšnja glavna trafika dvojezične poštne tiskovino in vrednostne listino, Nikakor nočemo dopustiti še nadalje, da bi so v Kranju prodajale samo nemške tiskovine, ne pa tudi dvojezične. V kratkem hočemo poročati, če so že na razpolago. Izžrebani porotniki na Gorenjskem za IV. zasedanje, ki se prične dno 20. novembra t. )., so naslednji gg.: Gašper Čarmnn, posestnik v Škofji Loki; Ignacij Detela, posestnik in gostilničar v Moravčah; Ferdinand Hlebš, trgovec v Kranju; Ivan Jalen. posestnik in gostilničar v Ratečah; Rudolf Jeglič, holclje v Kranju; Franc Knlan, trgovec v Kranju; Peter Keršič, posestnik tovarne za vozove v Spodnji Šiški; Franc Krenner, zasebnik v Kranju; Vinko Majdič, veleinduslrijaloc v Kranju; Mavrilij Mayr, pivovarnar v Kranju in Ignacij Paar. kantiner na Savi. Gasilno društvo na Koroški Beli nnm danes pošilja pojasnilo glede štumpilijc. Mod drugimi pravi, da je vsakdo, ki je plačal vstopnino na veselico pri Kolblnu, dobil le pentljo iz traku slovenskih barv. Ce se ju pa kaj od enega prejšnjih srečolovov, ko jo bila štam-pilijo še dvojezična, ostalih listkov pomotoma pomešalo med novo, se to nepolitičnemu društvu vendar ne sme šteli v zlo in slikati sedanje vodstvo kot nemčursko. (Mislimo, do je sedaj ta stvar uravnana. Opomba uredništva.) Uprav niš t vu »Slov. Naroda < in «Slovenca 1> Sedaj, ko vozi zvečer nov vlak, ki pride zvečer oh poldcvetih v Kranj, bi lahko Kranjci čitali ljubljanska dnevniku: •Slov. Narod* in »Slovenca* že prod it. uro zvečer. Pa kaj, ko ta vlak nima nobene pošte. Dalo bi se pa temu odpomoči na ta način, da bi upravnišlvo tega ali onega lista pošiljalo s tem prvim večernim vlakom ekspresno svoj list. V Kranju pa bi vsak večer k temu vlaku kdo hodil iskat pošiljki (to je oba lista) in jih Inhko obenem raznescl naročnikom, zlasti kavarnam in gostilnam. S tem bi bilo gotovo marsikomu zelo ustreženo. Zadružni instruktor za slovenske dežele. V seji občinskega sveta je stavil gosp. Franchetti nujni predlog, naj mestni zbor ljubljanski sklene pozvati trgovsko ministrstvo, noj ustanovi mesto slovenskega zadružnega inštruktorja za slovenske dežele s sedežem v Ljubljani. -- Ta prullog je umesten in po« treba njega izvršitve je jasna, kajti slovenske deželo so sedaj razdeljeno pod tržaški in graški zadružni inslruktorut, katerih eden jo italijanski, drugi nemški in ne eden ne drug slovenščino v tej meri zmožen, da bi ta« mogel našim zadrugam v resnici koristiti. V Kropi in Kamnigorloi, kjer jo stnra železniška, osobito žebljarska domača obrt, pospešuje že dosel let to industrijo ondotna »žebljarska in žoleznoobrlna zadruga*, ki je stola lani 016 zadružnikov, ki so vložili v to podjetje čiz 3-1000 K deležev, in imela 001 1,1100.000 K prometa. Kljub veliki domači konkurenci in denarnih stiskah, v katerih je bila, zadrugu dobro napreduje in izdeluje ko-Vane žreblje in verigo vseh vrst, postelju za vojaščino, lastno patentirane brane i. t, d. V obeh krojili je imela .'100 delavcov. Na Vira pri Doba je 17. oktobra 68letni mož svojo ženo, staro O.'! let, radi ljubosom-nosli zabodel z nožem v trebuh. Uboga žena ju po strašnih mukah v 24. urah umrla. Takoj po smrti matere pa ju peljal sin svojega očeta-morilca v zapor nu Urdo. Pao žalosten tak prizor! Pisemski poštni promet ob nedeljah. V trgovinskem ministrstvu se gre za to, da so bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako, kakor ob delavnikih. V tu namen pu nuj bi su prilopljalo na pisma posebne »nedeljsko znamke*, ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsuko pismo s tuko znamko bi so oddalo imslovljencu ludi v nedeljo ob islili časih, kakor raznašujo pismonoše] pisma ob delavnikih. V lielgiji je to le vpeljane. 'JavorniŠkega Sokola* ustanovni občni zbor se vrši jutri v nedeljo, dne 28. oktobru 1000 v salonu g. J. Hkavca na Javorniku. Začetek ob pollrch popoldne K obilni udeležbi uljudno vabi pripravljalni odbor, Nesreča v Vižmarjih. V soboto jo šel kmet Jernej Pipan, p. d. Tomažek po zelje na njivo. Konj se je splašil in revež je padel pod voz, kjer si je zlomil nogo in so po obrazu močno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Prvi sneg je zapadel v dolini včeraj zvečer in pobelil tla. * * * novi Zliti dežela v K v ropi je Maccdo-nija. Slovansko prebivalstvo v okolici Soluna se je od nekdaj pečalo s pranjem zlata iz reškoga peska. Sultan je poslal svojega inže-nerjn Grosskopfa. naj natanko areologično preišče ves kraj. Inžener je konštatiral, da je v Pesku vseh rok dovolj zlata, in sicer v eni toni peska pol do 3 gr zlata v vrednosti do 3'36 K ter da bi se pranje izplačalo. V napravljenih kupili peska raznih macedonskih rek so veliko množino zlata. V deželi je pa tudi srubro, svinuc, baker, želozo, asbest in mangan. Cas je, da se dežela osvobodi turškega in grškega divjaška in da se vrne mir in rod med prebivalstvom, da bo moglo dvigniti tu zdaj mrlvc zakladu. Predrzen lopov. Pred par dnevi jc vstopil ob rni uri popoldne nek stotnik v stražnico vojaškega strelišča v Plotzensee pri Uerolinu ter zahteval, naj mu stružno moštvo sledi, ker mora v imenu cesarja nekje zapreti nekoliko oseb. Lopov ju nastopil s tako sigurnostjo, da je podčastnik brez ugovora izpolnil povelje in mu dal zahtuvune može. S temi je šel lopov na posluju in po železnici v mestece Kopnik, kjer je a svojo stražo zasedli vso hišne vhode in Sel k županu, katerega jo takoj vklenil, potem k blagajničarju. kateremu je ukazal najprej zaključiti račune ter mu izročiti, kar ju bilo v blagajni. Potrdil mu je prejem 4002 mark (več ni bilo v njej, ker jo bila to samo ročna blagajna in jo bil glavni blagajnik že odšel, tako da je bila veliku vsebina glavno blagajno na ta način rešena). Na to jo odpeljal župana soboj v Heroini in gn od I,ti na novi stražnici — sam pa izgmil. Takoj se je pokazalo, da jo vse to le predrzna lopovščino; župana so izpustili — »stotnika* in Sliritisoe mark pa iščejo. Tragikomično sleparstvo v Kopuiku se je priredilo žo za gledališče. Po Rerolinu že tudi prodajajo razglednico s slikami, kako zasede sleparski stotnik magistrat v Kopniku. Tudi dunajsko gledališču »Apolln* jo žo vpri-zorilo komedijo iKopuiški stotnik*, — Policiji so jo vemlur posrečilo zasačiti lega »junaka*. Imenujo so Viljem Vogt in ju navaden čevljarski pomočnik, ki jo bil zaprt žo sodem tel rudi tatvine in ponarejanju listin, nakar je izvršil predrzen vlom in zopet sedel 15 let. To kazen je dosedel 1. februarja t. I. Smrt 114letno. V občini Lahlatlun (ko-mitul Ostrogon) jo umrla pred kratkim vdova Hacern, roj. Schvvarz, sturn 114 let. Starka, ki jo bila rojena leta 17'.»2, tedaj dvo leti po smrti cesarja Jožeta, jo živela v truh stoletjih. Zanimivo pa ju, da jo bila starka 107 lut božjastna, vsled česar jo bila skoraj sto lut vselej od jeseni do spomladi v postelji. Imela je 14 otrok, od katerih jih jc 10 umrlo žo v »nežni mladosti. 70 do HO let. Štirje otroci šo žive. Razen tega žaluje za njo 30 vnukov, (10 pravuukov in I vnukov vnuk. Pant zamorcev. V Filadolliji je nad dva-tisoč, zamorcev navalilo na gledališče, v ku-lerem su je igrala nuka za Zamorcu žaljiva igra. Najprej so spodili igralcu s kamenjem, potem pu so so spravili na glodalce ter jih hudo pretepali in pometali iz gledališča. Policija ni megla ničesar opraviti. V enem letu šliri otroke. Medicinski časopis »Lance t» pripoveduje o neki I'dietni ženi, ki je dobila lani 10. oktobra dvojčke, a letos 96, septembra žo zopet dvojčke. Vsi otroci so zdravi. Slovansko vesti. Slovani v Trsta izgube vsako leto 40.000 do 50.000 K, ker je med njimi še vedno toliko nezavednih, da vlagajo denar v tujo zavode no mesto v slovanske. Za koliko smo pa Slovenci na Kranjskem oškodovani, ker vzdržujejo slovenski nezavedneži nemško kranjsko hranilnico v Ljubljani? Hrvatski poljedelska banka v Zagreba je kupila veleposeslvo Mala Maslenjača, katero je razdelila na mala kmetska posestva, katera je pod ugodnimi pogoji prodala hrvatskim kmetom. Vsakemu naseljencu je banka sezidala tudi hišo in gospodarska poslopja, katera bode z zemljo vred odplačeval banki v letnih obrokih. Na ta način ju banku kolonizirala že vuleposustvo Durov ar v Ivanovem polju. Podjetju bi bilo želeti največjega uspeha, Razglasila mestnega županstva v Kranja. Naznanja se, du je občinski proračun mestne občine Kranj za leto 1907 sestavljen in bodo v smislu § G(i občinskega reda za Kranjsko javno razgrnjen v vpogled v občinski pisarni od 2f). oktobra do 8. novembra 1900. C, kr. ministrstvo za deželno brambo je določilo, da se bodo vršile štiritedensko orožne vajo pri brambovskih pešpolkih v letu 1907 v sledečih dobah, in sicor: a) pri celovškem brambovskom peškolku št. 4 in pri tirolskih deželnih strelcih. 1. od 15, aprila do 12. maja, IL od 15. maja do 11. junija, III. od 15. junija do 12. julija, IV. od 15. julija do 11. avgusta, V. od 15. avgvsta do 11. septembra; b) pri vsili drugih brambovskih pešpolkih pa: I. od 15. marca do 11. aprila, II, od 15. aprila do 12. maja, III. od 15. moja do 11. junija, IV, od 15. junija do 12. julija, V. od 15. julija do 11, avgiHn, VI. od 15. avgusta do II. septembra. Da se bode zamoglo pri poklicih k orožnim vajam po možnosti ozirati na razmere moštva, jo prosto vsakemu brani-bovcu, ki gu zadene orožna vaja v prihodnjem leiu, da si izbere tisto orožno veK h knteri bi po svojih razmerah najlažje šel in naj to naznani pri županstvu najpozneje do 31. decembta 1900. To velja tudi za tiste rezervistu stalne vojske, ki so bili asuntiruni lita 1890 in pridejo z novim letom v deželno hrambo, lz pouka v brambovskih posili na strani 34 in 35, je razvidno, katere naborne letniku zadene orožna vaja Socialne stvari. Razmere selskih pismonoaoev so neizmerno žalostne. Na nas ne misli nihče. Je popolnoma prav, da se potegujejo za izboljšanje plač poštni uslužbenci, pa tudi mi, selski pismonošei so moramo zganiti. Le pomislile! Najboljšo med nami plačani imajo mesečno borih 24. gld., so pa tudi taki, ki imajo na mesec po 9 gld. In to je plača za ceh musec! Za pokojnino mora pu pustiti 1 gld. 05 kr. na mesce, mu toraj ostane le še celih 7 gld. in pot kr. na plači, Tako no more in no sme dalju iti. Zgunimo se in združimo, da i za nas nastanejo boljše razmero, kar je pu le mogoče, če ustanovimo svoje stanovsko društvo. Zboljšanje plač davčnim isterjevaloem. Vsled cesurskogu pooblaSčenja je finančni minister z veljavo I, oktobra 1.1, uredil plačo duvšnim izterjevalcem tako, da so zvišajo na 100 K, vrhtituga 6u ustanovi zu 25 let službujočo osmi službeni razred z najvišjo plačo 1600 kron. Štrajk krojačev v Trsta — končan. Krojači delodajalci in Strnjkujoči delavci so so pogodili, Gospodarji so znižali dnevnik od 10 na 9 ur ter povirili plačo ženskam za 5, moškim pu, ki delajo nu račun, za 10°/0, Listnica upravništva. Gosp, Z. K, ThOrl (Koroško)! Čudno m nun uli, kuko jo lo, tU no dnliivule rudno •(•urunjtMi«, my p vendnr vmiko *ulmt<> /. drugimi nnimniki vred rodno odpošljonui, Pov|ir,i ; i j 11 ■ vsomu) nu ondidni |hi4|I. 11. prlloja ,,Gortn)cu" It. 43 U 1.1906. Gospodarstvo. Tedenski sejem t bula, dne 22. t. m. Prignalo se je lft glav goveje živine, — telet, 67 hrvaških bus, — ovac in - prašičev. — Pšenica po K 7*76, proso po K 71-, rž po K 7—, oves po K 7 60, ajda po K 7 50. flžol ribničan po K 12*75, koks po K 12*75 in krompir po K 1 80. Vinsko razstavo priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 17.. 18. in 19. novembra t. I. v veliki dvorani meslnrga doma v Ljubljani in vinarski shod priredi na poziv avstrijskega društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. nov. 1.1, dopoldne ob poldesetih tudi v veliki dvorani mestnega doma v Ljubljani. Vinska razstava se svečano otvori v soboto, 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg, raz« stavljalci. Vinska razstava bo splošno pristopna v soboto, 17. nov. od 6. zvečer naprej in v nedeljo, 18. novembra od 2. popoldne naprej. Vsak večer bo igrala od 8 naprej društvena godba. Vstopnina na razstavo bo iznašala 50 vin. Vinarski shod bo razmolrival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? 2. Kako sloji s porabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu? 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo, 4, Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina. 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinslvom, da se zadosti potrebi po gnoju? 6. Kn t ure izkušnje imamo s streljanjem proti toči? 7. Uru ga morebitna vprašanja zadevajoča vmslvo. Prišle p k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sla prosta vsem vinščakem. Vinaki semenj v Novem mestu priredi mestno županstvo s sodelovanjem kmetijsko podružnice v četrtek, dne 8. novembra 1.1. v gostilni g. A. Tuček v Novem mestu. Začetek ob 11. uri dopoldne. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj prinese v to svrho eno ali vrč steklenic svojega pridelka za pokušnjo. K mnogobrojni udeležbi vabimo vinske trgovce, gostilničarje in vinogradnike. Razglas o razdelitvi državnih podpor ii zboljšanje hlevov v L 1907. C. kr. kmetijsko ministrstvo je za 1.1900 dovolilo določeno vsoto kot državno podporo u primerna zboljšanja hlevov, ki se bo pa zaradi priprav mogla izplačati šele 1.1907, Ta državna podpora se za 1.1907 namerava zvišati. Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena takim kmetovalcem, ki nameravajo v smislu lega razglasa hlev to zimo ali spomladi leta 1807 tako zboljšali, da bo to zboljšanje vredno nagrade. Za podporo lehko prosijo kmetovalci iz vseh krajev naše dežele, vendar se bo v prvi vrati o oralo na prosilce ii takih krajev, koder govedoreja kmetovalcu največ donaša in kjer je za prospeh mlekarstva, za dobivanje brezhibnega mleka nujno potrebno, da se hlevi ■/.boljšajo, ki sedaj nikakor ne zadoščajo, Za podpor o vredna se bodo smatrala le ona zboljšanja domačih (ne planinskih) hlevov, če se hlevi, kjer se napravijo gnoj, ki niso tiskani, niti nimajo odtokov, po zgledu drugih vzornih hlevov, po dobrih načrtih ali po navodilu strokovnjakov, posebno kmetijskih potovalnih učiteljev in učiteljev na kmetijskih šolah, iz-premene v llakane hleve z vednim izkidavanjem in ae gnojišče ter gnojnična jama naredita posebej, zunaj hleva. Pri zboljšanju hleva je vsekalo spolniti tele pogoje: 1. Skrbeti j?, da ima hlev dosti svetlobe in čist zrak, ki so doseže a primernimi prevctrovalnirai napravami, da imajo šivali ugodno toplino, da je zadosti prostoren in vedno popolnoma snažen. Z valsko stojišče je tako uied.ti, da se živali lehko iz-puščajo na napajališče in da ob času požara lehko pridejo na prosto, Pri ureditvi je skrbeti za telečje koče (tekališča) in za to, da se lehko donaša krma in stelja, gnoj pa lehko in hitro iz hlova spravlja. 2. Tlak je narediti, kakor dopuščajo razmere, it betona, kamenja, opeke ali iz lesa. Kar se lesa za hleve rabi, ga je treba posekati pravočasno pozimi, da je trpež-nejši, in če je mogoče, naj se namaže s kakim varovalnim sredstvom. 3. Stojišča morajo biti nepredorna, morajo toliko viseti, da gnojnica odteka, in v hlevu mora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojnično jamo zunaj hleva. 4. Gnojišče, ki mora vsekako biti zunaj hleva, je lehko prosto ali pokrito. Za gnojnične jame se želi, da so neprodorne in imajo take priprave, da se gnojnica iz njih jemlje lehko in brez truda; vendar so pa tudi drugače narejene gnojnične jame dopustne, ki so v deželi navadne, da so le dobro narejeno in neprodorne. Prošnje onih prosilcev, ki si priskrbe gnojnične sesalke ali druge primerne priprave za izpraznjevanje gnojničnih jam, potem gnojnične sode in razprševalnike, bodo imele prednost. Nekolkovane prošnjo za podpore, kjer je povedati, koliko glav iivine prosilec navadno redi čez zimo, je naj kas* neje do 1. decembra 1.1. poslati podpisanemu glavnemu odboru. Glavni odbor potem pošlje k prosilcem p' tovalne učitelje, da jih pouče o zboljševanju hlevov ter jim narede načrte, Zboljšanja hlevov bo zgotoviti vsaj do 1. julija 1907 ter bo do tega dne semkaj naznaniti, da so gotova Kdor do tega časa zbolj sanja ne izvrši, izgubi pravico do podpore. Dovršena zboljšanja hlevov bodo potovalni učitelji pregledali, in na podlagi njih poročil bo glavni odbor stavil c. kr. kmetijskemu ministrstvu primerne nasvete, kako jo nagrade razdeliti. Pri tem nasvelovanju se bo oziral na število prošenj, na obseg in način zboljšanj, na velikost stroškov, na to, ali je v dotičnom kraju mnogo ali malo zboljšanih hlevov, in pa seveda tudi na premoženjske razmere prosilcev. Dovoljene državne podpore se izplačajo poleti 1907, a podpisani glavni odbor posameznim prosilcem nikakor ne more jamčiti, ali kaj dobodo in koliko dobodo. Glavni odbor je pa v uvaženja vrednih slučajih pooblaščen, da smo dovoliti predujem za zboljšanja, ki so £e pričela. Glavni odbor kmet. družbe, Uspehi umetnega gnojenja travnikov. Angleška agronoma dr, 1)ver in Ernsl Parker se pečala če dolgo vrsto let s poizkusi o uspehih umetnih gnojil, V to svrho rabita dva travnika, katera sta razdelila na štiri enake dele. Polovico vsega sta pustila nepo-gnojeno, drugo polovico sta pognojila, in sicer na enem travniku z žlindro, na drugem s fosfati. Uspeh je bil ta: Nepognojeni polovici travnikov sta dali ena 700 kg, druga 900 kg sena, pognojeni pa ena 2400 kg, druga 2660 kg. Ti uspehi so trajni in jasno dokazujejo, da je denar za umetna gnojila dobro naložen in da nosi obilne obresti. Zagrebški vinski trgovci so sklenili, da povišajo ceno vin za 20 do 86 % Vzrok temu je podraženje vseli živil. Ta sklep je povzročil v Zagrebu silno ogorčenje, ker jo občinstvo mnenja, da ni prav nobenega vzroka za kako podražitev vina. Izdelki il gumija se podruže za 5»/,. Tujci V Londonu Letos je obiskalo London nenavadno mnogo tujcev, največ Američanov in Francozov. Američani porabijo svoje bivanje v Londonu navadno v to, da ai nakupijo modne obleke, in krojači ter šivilje delajo sijajno kupčije, ker Američanom ni nič predrago. Vsako leto obišče London do 10.000 Američanov, ki navadno ostanejo v mestu ter si nakupujejo razne potrebščine toliko časa, da jim zmanjka denarja za povrnitev v domovino. Potem obiščejo ameriški konzulat ali londonsko ameriško dobrodelno društvo, da jih pt sije domov. Lani se je vrnilo na ta način domov 745 premožnih Američanov. Nasadi lešnikov. Okoli božiča pošiljajo iz tujih krajev, zlasti iz Italije in Španske velike množine lešnikov na vse kraje. Lep zaslužek imajo pri lem, a pri nas so nikdo ne zmeni za gojitev tega grmovja, akoravno ao izkušnje pokazale, da ao nasadi lešnikov ravnotnko izplačajo kot gojitev sadnega drevja, Pri nekaterih domačijah se nahaja kos zemlje, ki se ne da izkoristiti; okoli hlevov in gospodarskih poslopij najdemo večkrat različno grmovje brez vrednosti. Ravno taki prostori se dajo nasaditi z leskovjem, ki je z vsakim prostorom zadovoljno. Pri vrtnarjih se dobe različne vrste lešnikov, ki bogato obrode. Kdor sadi drevesa meseca oktobri in novembri, naj gleda pred vsem, da bodo imela dobro razvite korenine in mnogo koreninic, ker so ravno te zadnje potrebne, da se drevo dobro prime. Spodaj naj korenine z ostrim nošem odreže in sicer tako, da pride ostra stran navzdol. Korenine drevesca naj vtakne v gosto zmes iz ilovice, kravjeka in pepela od drv. Ta zmes da mladim koreninam prvo hrano in zemlja, ki se narahlo prime korenin, varuje jih, da ne pride zrak do njih in jih posuši. Ceno švedskim vžigalicam povišajo tovarnarji za 5 K pri tisoč zavojih. Ceno Žve-tdenim vžigalicam pa povišajo za 0 K pri tisoč zavojih. V proračunu n 1907 je izkazanih za 10,098,0X0 kron več užilnin nego za 1906, od teh 10 milijonov znaša povišek užitnine od sladkorja 6,400.000 kron, od piva pa 1,600.000.kron. Kakor je videti, avstrijska vlada ne zna drugega, nego valiti ogromne davku na najnujnejša živila in konzumne predmete, kaker sladkor, pivo, petrolej i. t. d. Skrajni čas, da se naš davni sistem radikalno reformira in da se tudi pri nas uvede progresivni dohodninski davek, da se primerno obdači velike dohodke in da se ne tlači in ne izžema vedno le delavce vseh kategorij, kateri lakointako ne morejo več Živeti, To bodo ena najvažnejših nalog novega demokratičnega parlamenta. Koliko mleki porabi leitmilionsko mesto London? Londončani prebivajo v 750.000 hišah. V vsako izme i teh hiš prihajajo mlekarji in mlckarice vsak dan po dvakrat, zjutraj in popoldne in prinašajo vsega skupaj okoli 2 milijona litrov mleka. To mleko privozijo nočni vlaki v mesto, nele iz bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenejših krajev, kakor iz Derbya, Northamptona, Staf-forda, Oxlorda, Gloucestra, Essexa, celo iz Školske in Danske, Razdelitev tega mleka opravlja okoli 50.000 do 00.000 osob, ki so v službi 18.000 mlekar.-ki h trgovcev" Ako se Eomisli, koliko tisoč ljndi opravlja in molze rave, ki daje to mleko, koliko ljudi spravlja mleko iz hlevov na kolodvore, ae lahko reče, da se okoli 100.000 oseb preživlja s dobavljanjem mleka v Londonu. Krive, kt nimajo mnogo mleka, je najbolje prodati mesarju, dokler še niso prestare in še lahko odebele. Da postanejo tolste, alati morajo po zimi v toplem hlevu, nastelje naj bo suha in snažna. Živali je treba vsak dan očistili. Prve tedne dobivajo naj mnogo sočne hrane n. pr. repo, korenje, krompir i. t. d., pozneje pa več otrobov, debele moke od koruze, ječmena, ovsa i, t. d. Da je krma lažje prebavljiva, daje se narezana, poparjena, kuhana ali zmleta in osoljena. Dobavni razglas. G. in kr. garnizijska me m. zna komisija v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1907 med drugimi tudi sledeče predmete: moko, krompir, riž, poper, papriko, cimet, sladkor, kis, makarone, lečo, flžol, grah, ječmen, sol, svinjsko mast, kavo, proseno in ajdovo kašo, čaj, cikorija, kislo zelje, rdečo peso, čebuljo, konzerve za juho i. t, d. Ponudbe je najkasneje do 10. novembra t. 1. 12. uro opoldne poslati c, in kr. garnizijski menažni komisiji, tačas.pri 15. pohotnem(polku v Lvovu. Dobavni razglas In pogoj i znesek sla v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani do 7. novembra 1.1. na vpogled. Prosveta. Knjižnico ii slepoe namerava ustanoviti v Zagrebu zavod za slepce, - Domaća knjižnica. -Narodni List , glasilo narodne stranko zn Štajersko, je izšel. List se liska v .Zadružni tiskarni* v Krškem in bo sprva izhajal vsak petek. Novemu podjetju želimo mnogo uspohat> zlasti ker je zadnjo čase tam res potreba, da so Cujc poštene in odkrite besede. •Narodni List* naj hi tudi izpodmikal tla vsem pscudoslovcnskim ali pn tudi takim listom, ki hočejo le «švindlali». Zatorej ga iskreno pozdravljamo. Izpred deželnega sodišča. Nepošten izvošček. Prane Erjavce je peljal iz postaje v Kranju gospo Franjo Furlanovo v (Jornje Hitnje na obisk k njeni materi. Pri plaćanju voznine je vtaknila 1'st-nico s 70 K v žep, a ji je zdrsnila na tla. To je opazil Erjavc, kajti dekle Manja Athar je iz hleva natančno videla, kako se je ta sklonil, nekaj pobral, pogledal v listnico, potom jo pa vtaknil v žep. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječo, to pa zaradi trga, ker je bil že dvakrat kaznovan zaradi tatvine. Nadležna dolomržnica. Delavka Jora Lipove z Mrežnico je še Irdna in zdrava vendar ji za delo ni mar, marveč. berači po Zerovnici in bližnjih vaseh. Obenem se pa tudi rada opije in ni čuda, da se domačini zgražajo nad njo. Dne 2)1. s plembra je pred domačo kapelico, na lo pa še v veži Kržiš-nikove hiše preklinjala Boga« Orožnika je o priliki svojega arelovanja obkladala z raznimi psovkami. Lipove trdi, da je bila takrat pijana. Obsojena je na tri mesece zapora, po preslani kazni bo pa morala v prisilno delavnico. Loterijska srečka dne 20. oktobra 1.1. Gradec: HO 24 16 44 04 ae sprejmejo na hrano. Naslov pove iz prijaznosti upriivništvo ■Gorenjca«, 216 :i i Xupujem in prodajam vsakovrstno Ntarlno. — Pri meni se dobi vsakovrstno UiiiterijJNlcn l>l n.:'i v ledjih, iz pidiili, influenci, migreni hitro in dišimo vpliva ter odstrani slabosti, trudnosl, vnetja, mn'cn utrip i>rca, šumenje v u'esih, sIhIjohL oči, bolečin« v prsih in klenih, vročinske prikazni i. t. d. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic slane franko ,r> kron, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic K 8(i(), is uiti 1 th ali H dvojnih steklenic ll> K in se dobi' pri izd-dovulelju E. V. Fellerju, lekarnarja v Stubtci, Elsln trg1 It, 202, Hrvatsko. Priporočati je, obenem naročili Fellcrjeve odvajiijočc rabarliarjeve kroglica z znamko • HLSAPILliEN», 8 šhlljic zu 4 K: te vplivajo imenitno pri težkočih v želodcu, slabem probavljanju, slabostih, inpilosli I, t, d. Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 tuciita franko za 6 kron jfteslna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge ^^^^= po 4 odstotke - brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica suma. 1-22 Stanje vlog K 4,108.072- . Stanje hipotecnih posojil K 2,333.120-24. Vozni red X-olj ti voh od 1* olitobrn tnoil. Celovec-Jesenice-Trst Oseb. 'Ilrz. ( )Mr» 4-111 7-lfl ir>69 * 810 ii'44 4 2U 7-2H 1107 Svetna VOl . . , 710 m 21 11'bti B'4H 4/80 7 yn 11-17 Blstrca v (lozu . 8*82 18*16 4-61 760 11W str. 12-2» mu H08 11-41 Pfiilruj jib.h. 7'48 808 i2-4-1 414 r>-n 8-111 ii-r>4 1 '1' 1 1 > - 1! it , , | ' |odh. im il-01 19:64 4 i.r» r>-2» 8-28 1207 Jesenice . . . . ib.h. 811 020 i-i:» N9 B'46 12-213 Ljubljana . . | licih, )t|0 11*16 . 4-80 8*461 8-46| 11-04 j — ' j odh. 7'1U lino 4IHI 10-28 Jesenice . . . . odh. 6/101 8'lil 0-86 i;i2 4-:ih 880 12117 uAplnn Idoli. 7-40 10*28 ltQ8 4 011 ti 48 Hfi.ri ;i 04 ' j odh. UriKi 12*16 6-261 4*99 B'68 !HI6 a* 14 Trst..... I20U 206 716 0*941 BUR 11 CM* b-dO Trst - Jesenice - Celovec Trat . . . . Gorica . . . Jesenice . . Ljubljana . Jesenice . . 1'oilrožčica . , Podgorje . . . Blitrioa v lin.u Svetna ves . . Zlhpolie . . . Vetrlnj . . . Celoveo . . odh. (doli. I odh. doh. duh. odh. odh. dob odh. doh. Oseb. Oseb. Osel). Iti Z. Oseb. Oiob, 000 726 o-oo 12-60 8-00 0-00 n-ua 247 lili) 80o 11-28 BOS B06 ii -i7 220 6-68 iiir. — 4-8(1 B-461 71(1 11 -.11) 1 im 6-26 II .40 11-82 980 ii-ir» 644 n-61 2-40 1*1-114 6-46 llfill llf)7 8-08 li-40 f>r>f> N6Đ — 8' 16 (i.'id 6*06 1009 11-28 700 B-U) 1411K 12 21 8-44 7-IU r. 3i 10-84 — 400 7-28 i. in 10 42 — 4 09 787 844 10 48 12-4(1 418 841 Beljak -Podrožčica 1 )«•!>. Oieh Oseb, 0 eb Oseb (i 48 11-48 8 17 7-18 11-06 8-fil 11-61 a-28 7-28 1111 8-57 11-fiH 3-81 7-211 — 704 1206 H »8 786 ! 1188 718 1217 a-4!l 7-48 ii ari 727 12-27 8*61» 7-.ri8 1146 «89 12-81) j 4-11 810 lliu Beljak u. k. i rdh. . (drž. k.) i Heljiiske toplice • Bekitar J . . . Hlače . . . . Iicdinicu . . » Podroičic. doli Hotna uro od 8, u e jvećer do 6. ure 68 minut zjutruj so uznmlenn i zraven slojoOn debelo "rlo. tli SE. h-46 621 596 7 51 U-84 7- r»6 K-16 8- 18 h-42 !l'07 Od*. 4-86 li 881 Oseb 7'46 !»'4l !»62 1288 11128 19*69 1-12 Podrožčica-Beljak 1 1 Oieh Oieh. Oseb. Oseb. Oieh, Podroičio. odh. 1*18 6-68 11*66 2 64 8-82 Ledinico , . 1-96 7-0» 1207 8 07 8-47 Hlače . . . » iai i 2n 12-17 «'18 8-68 Bekitanj . . » 1 48 1 7'2!l 12 28 8-26 !»•('!! tlrljaske 1 ■ ■ (■ 1: ■ • i 86 12 82 a 80 D-20 Beljaku!'i.k i 1-68 1 7-41 1288 8-88 Hi) • (j k.) doh. 1-67 7*46 12-42 a m 9*80 D04D Kdor lj »bi kak tu Id tokolado, Umu hodi priponi«* i Ivana Hotfa Kandol- kl im« n»Jm«nj tolMt t ■•bi, li torij ntJUi« prt-btviti,mprovnroA«nikolii »prtom!In I*obnnjbnlj. lom okaia lirodno pooonl l'rlitmi urno ■ Imenom IVftft Hoff In i Uvjo rantrono imun. ■ 'L rtoJI po V» kg 90 tin »rj bv i . ■/. ■ BO Dobim h« poriod Kmetovalci! jjfljg stroji 80 najboljši za družinsko rabo. ta prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t, d, !." pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se F o M (f) L O * c S<1 C t > JI (ti JC 0) a « «21 H/l JS ko o 55 k K Pogori Najt enoje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v IC novi trgovini "VI pri 188 10-8 II. HI na Glavnem troj GIbVmi trg« v Kranju „pri Besencanu" ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga potrebščin za lirojaž« in Sitfllj« po toVarniJHili cenah. Slav. občinstvu uljudno u uzi unijam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi veliko iz gfot ovij enih oblek za gospode in dečke dobroga dunajskega izdelka v veliki Izberi. Olii'iii'iii naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa ie od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovtc, spodnjih Jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu napleto G—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hilro. Pouk preskrbim vsakemu cenj, kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „Bohbin*, „Kingšif i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična. Covrenc Rebolj v pranju, glaval trg JI. 189. priporoča svojo veliko zalogo praVih StficarsVIi žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, ure z uthalom, prstane In vei Ižlce i. t, d. po najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. Premijske uro kakor: SchafThausen srebrna od gld. 19*50 naprej. «lntact» srebrna od gld, 14*60 naprej, »Ornega* srebrna od gld. 14'— naproj, Sistom «Kosskopf» ure od gld. 2'40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 075 do 18'—. l-lm-ka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 490,50gr. gld. 2'50. Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa ln gramofone. Zaradi kakovosti in nizke cono priporočam posebno preci-zijsko uro «lnlact», !I7 22 3D 4 82 Novo! W Novo I =iIobH= izdelane ii moone kovine, fino ponikljane. Luč Je krasna ln polovico oenejia kot potrolejska. Priporoča se gosi i I ni carjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 26-8 Kdor si boče prihranili oči, naj kopi Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u LJubljana, Rožne ulice, it. 8. Aleksander Ambrožič urar in trgovec na Bledu dalje vsakovrstnih atenskih in budilnih ar, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-26 v bo po nuj nižji h cenah. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jeaenioe it. 20 priporoča cenjenemu občin atvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek 18 gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh ln kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ir brnskoga sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju ločno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobru in nalaneno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju Trakov in salonskih oblek istoiam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnČniki najboljšega izdelki ter se .sprejemajo tudi popravila. Vozni red proge Trbiž—LJubljana in obralno, veljaven od 1. oktobra 1906. Oanhni vlak *lev. 1721 ——— 1 .11 1715 1718 171 f# Postaje 1714 1716 1712 1718 1720 410 8»« \H 4*8 8« _ Trbiž.....j low 2M 715 1061 1*1 4« 8*3 1« 9 RadereBelupeć . . 10"» 243 m ]38 1 i < 8M 1»» r,i6 91« 17 Kranjska Gora . . IIP 231 H*o 10»! ]5ii 4*r. !l» 20* S»w 29 j« 1(4« «45 700 10"' 47 Žirovnica .... 901 113 6« 9»! 1255 '.(''■' 2*i 7IŠ 1010 5i Le«:«-Bled . . . b»» 103 63« 911 H*« fifi 1000 7nu 11)1« 64 Iladovljiea .... 8«» 12*6 618 003 114. C«i 8»» 7.10 1(11* 61 OtoCe..... HIB 12»' 614 8*0 1136 KP* 3W> 7« l(l">» 64 1'ndnart-Kropa . . 8»s 610 84« 1131 r,i» ion 3»o m KM* 72 Sv. JoAt..... m ■ m 4*fl 8« U18 6n 10"' 8«o 7*7 10O 74 803 m 4*1 8« 1J1S 6»« 10" 8M Bjj llOH 88 Školja Loka . . . 748 1200 438 8)1 tioo 64T 10M 400 h»i 111.1 91 Medvode .... 73* H*3 41* 7»u 104« 6M 1J0S 415 Hit 11»» 97 Viimarje . , . . 7« H« 41* 7*0 10*3 70« lli» 4»7 8« 11*1 102 Ljubljana, drl. kol. . 713 113« 400 7*1 11118 70» 1115 4.10 8<* 1134 108 \ ' Ljubljanu, južni kol. * 710 H»o 400 73* 10« J L. A J V A ' J V A _. BTErl Gorica ® Svoji k svojim! ® Gorica Kotel „pri zlatem j«l«iii" V srerjini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad .!J0 sob. — Vt-lik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobo, kegljišče. — Veliki in mali vrt za reslavraejo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vas vodi v Gorico I Podpirajte svoje rojake, ki se bore za gospo larsko osvobojo od tujcev. » 174 15-9 Na|cene|ša in najhitrejša vožnja jo s parnlkl .Severnonemškepa Lloyda< iz Bremena v Jfew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilhelm II., Kronprinz Wilholm, Kaiser Wllhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnegn društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Izubijani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislcrju>. Odhod ii Izubijane je vnuk torek, četrtek in soboto. \Ha potovanja se tikajoča po-jimlla t u.'n o in brezplačno. Postrežba polena, ruelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor; Coloraho, Hesiko, Cnlifornija, Arizona, Ubili, \Vy«■niiiin, Nuvnda, Oregon in Waahinylon nudi nase društvo poaebno ugodno in izvan-rmlno oeno čoz (ialili'kton. Odhod »a tej pro^i ix Brrmeno enkrat meaecno, Tu v dobivajo |m tudi listki prtio llaltiinorn in na VH ostale delo sveta, kakor lira zilija, Knbt, iluciui- Airea, Colombo, Slngnporo, v Avstralijo itd. itd. 186 M 25 l>"T'i> ¥ ® 4'It 4~4 KranjsHa toVarna tega olja ZABRET &HUTER KRANJ lanene tropine (preše) M*W^** priporoča po najnižjih dnevnih cenah najboljše kakovosti, katere imajo v sebi 40—41% beljakovin z ***** 9—107.. olja po analizi št. 1901 C, kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje katero je mrzlo stiskano, nima v sebi !a nikakega albumina in je ravno radi tega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). sladko laneno olje, 208 12—8 Rezervna zaklada: K 68.277. Denarni promet v 1.1905: 13,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po ■■J ™ h lo ^P* brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 61/.0/., na menice pa po 67«. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 1 do G. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. —————__ 151-13 DVa parna stroja po 10 oziroma 18 konjskih sil, brez napako. So sedaj v obratu, večji z lastnim stojalom na kolesih (lokomobil) in obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd., ae proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno pripravna za vsako obrt, lastni vodovod, rekn v bližini, železniška postaja. Ponudbe na lastnika 810 8—a I. Dernič, tovarnar v Radovljici (Gorenjsko). Gricar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice SI. 9 Vell|i zaloga izgotoVljcttih •Met la gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnino prosto. 194 6-6 Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaob na Koroškem) ne priporoči v izdelovanje vsakovrstnih pušk za lovcu In strelce po najnovejših sistemih pori popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice.'vspre- J'nina vsakovrstna nopravita, ter jih točno in dobro ivi nje, Vse puške ho na c. ki. preizkusevajnlri in od mene preizkušene 204 62-4 Hustroviiiil oonlUl a»f i»ton j. Priznano najboljia, po najnovejših Izkušnjah higenije sestavljena ln večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krasovlcu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morlč. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 76-58 ,North B r i 11 s h and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina-zavarovalnine proti ognju znala 201 milijon kron v zlatu. Ta »varovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najvhje kon:esi-! jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najagodnajsimi pogoji . škoda, povzročena po ognju ln streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi-, zavarujejo se lahko travni' # k i in poljski pridelki, dalje celo t i v i n a, ki je morda na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je laka, da z ozirom na nizko rono ne zaostaja za nobeno Ae tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda ae hitro pregleda in takoj izplača. Rasna pojasnila daj« in zavarovalne )k>godbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjevu ulica št. 0. 218-45 (I r.i Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na yao kraje svetal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest. rernontoftr.Hoskopf, trudno Ravn0 je fošel najnovejši TOllki CBllik, J^montoar, trpežno ko-kolesje, gld. 246, enaka iz ... 1 v„ 1 T*. . x . ' lesje in močni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 8%, Kateri 80 pOSlje Zastonj ln pOSUlMO 486, ista z dobrim anket-Ista z dvojnatlm trsim sre- OTOStO kolesjem gld. 5'96 in naprej, braim močnim pokrovom 3l. 60Vi. Nikelnasta atiker- Št. 505. Prava srebrna šilin- gi. 6-60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 188-111 vi ,*WEG v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni oeiti nasproti ljudski Soli. so priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo ?e pristna biieljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiiko dvojnomarčno pivo. Gorka ln mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine ln Šmarno gorp, k 125--17 Za tujco novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema po-' steljama 2 K. Jako ugodna prilika za leto-viščarje, za katero se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači listi. jar* Cene naadae? Točna postrežba! Z odlič. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik. va. Podpisani izjavim, da kdor moji soprogi Mariji Korošic na moje ali na njeno ime kaj posodi ali proda, ne bodem jaz nič plačal. Alojzij Korošic posestnik v Kranju št. 174. 211 8-a J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškova ulioe &t.<4. Siavtieiio-umetno ii konstrokclUko miutavniforsiR ' žično omreije na stroj, ograje na mirt dvoru, obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd ' Specijaliteta: 74-lf> valjicni. zastori (Rollbalken). Večkrat premirano I Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste iz delke v vseh barvah, trpežne in cent priporoča m22 Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov -— v Ljubljani. - 'MlMtMMJUHV mori COHCOURC" ZoIlO- tehnični l\t\)i Oton 5cydl pri ff. dr. E. Globo cinku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore ni iz ali brez nebne ploščo, iz kavčuki kakor tudi ilata, daljo vravnalnloe ir obturatorjl so izvršujejo po najnovejflil 100-20 metodah. Plombe v alatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse aobozdrav nilke operaoijo izvrtajo tu ipeoijallit Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uri !*i{o.rji|M tt)\mti : 168-10 prodaja najceneje trgovina z mešanim blagom Peter Majdie „MERKUR" v Kranju. ^ £jibijau(HoUzej) JJ. Cang Marije Terezije cesti l«Mt> SilanarM nrn&tva m* w pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dela, slike v vseh velikostih, . ZalapatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli, i U Pohištvo U železi, otrolke postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele,' vila In za letovišča 52 &!d. O^JIfijiiiiV Uodrocl Iz žična-tefla omrežja, afrl-timske trave' ali žime, prve vrsta vedno v zalogi. la spalno sobo od 180 &ld, naprej, Dim z okraski. Oprave, za jedilne sobe, salone, pred-sobe, cele garniture. .;>',......iimiKi-....."" !■ i' specijalitete v nevestinih balah,., Veliki prostori, pritlično In v i'nadstropju, ...................r it Bmobtaijjd ,«nii Za sobo; postelja, nočna omarica, o-' mlvalna miza, obo-■'satnik, miza, stensko ogledalo. G. ZieMffib -'iciKcf /»sili priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno ta na baVarsHi način Varjeno pWo 9H 54 38 domicil 5 » » 4 » » » 1 — Razpošilja ▼ najlepših kartonih E. BRANDT "J tovarna finega peciva v Kranju HOTEL „ILIRIJA" WM Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hi|i. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Poitrežba točna. Gane niike Za mnogobro}en oblik proti spoštovanjem Fric Novak. M. Podkrajšek frizer aa dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra oesta 35. Filijalka 140-16 nasproti hotela „Union" priporoča ivitim Uit* za gojitev lu in u umivanje i;l ve svoj zdrav nisko priporo ceni gorko In reralo zračni sušilni aparat. Su-ii brez nad letne vročine. Ne provzročuje skrtanja li Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zalega vsakovrsiiih vpteiJc stnleiiil li iniiiiik lis Oddelek za daaae s separatnim vhodcm. Pod to znamko je spoznati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji Singer Oo., ako. druž. za šivalne stroje sa-Br, Kranj, glavni trg 192. Svarimo i tem najnujnejše tvoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drupi trgovci pod imenom »izvirne Singerce«. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obatnia taki »izvirni Singerjevi stroji* kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretjo roka dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeli kakega poroštva, niti dnposlati posamnlh detov. m0 G. Tdnnies 69-18 tovarna za stroje, železo in kovino-livanm v Ljubljani priporoča kot posebnost Žage In vit stroje za obdelovanje lesa. Fran c i s - turbin t: osobito za lagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška taloga 71- 62 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska centa 17 priporoča itoje najbolj priznane Ovalne stroje in kolesa Ceniki m dopolljejo na zahtevanje zastonj. tfeifdluv Najbolje za zoba Mbivi se v lakanri g. K. Siniti v Kruli Bolnemu zdravje! Pozor! Čitaj! Slabemu moči Pozor! Čitaj I Mfiftf Mpljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih In črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodci, vetrove in čistijo kri, pospelujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki nastajajo vsled mrzlice. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. 201 20-6 Naj vsakdo narodi in naslovi: ftter JirliK, lekarnar v* pajacu % 59. Jlatfonija. Denar se pošilja naprej al i b poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ateklonlcio (1 ducat) 6 K, ?t stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničk (3 ducati) 12 K 40 v. Slovanska zel »e rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenjit, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Moja zdravila Pakraske ialodona kapljioe in Slovansko sol priporočajo mnogi najboljši zdravniki. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni staklenici 8 K 40 v; 4 originalne steklenice 6 K 80 v; 6.originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, du se naroča naravnost od mene pod naslovom: pelir Jnrlffi, lekarnar 1 palfracu 1159, Slavnija. Čitaj! Naročil Ne bo TI žal! Izdaja konsorcij »Gorenjca.. OdgoTomi urednik Luvoslav Mikuš. Lastnina in Uaek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 6