„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi varn ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drogi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred ene kruno? za celo leto. Posamezno številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h. dvakrat 25 h, trikrat 85 h.
Upor francoskih vinogradnikov.
Vinogradniki na Francoskem, bifiejo velik in hitdi boj za svoj obstanek. Z velikimi žrtvami so si prenovili svoje vinograde, upostošeno od tg-tne uši, in zadnja leta so jim bogato rodili. Toda kmetje vinogradniki niso mogli prodati svojega pridelka, ker se na FraneoSjkem pridela izredno innOgOt umetnega vina, kojega krčmarji in vinski kupci rajše kupujejo, ker je — cen 'jc. Pristno vino pa leži neprodano v kleteh) vinogradnikov.
Kmetje že delj časa zahtevajo postavo, da se zabrani pridelovanje in uvoz umetnega vina. Toda zaman. Francoska vlada je liberalno-socialistična, in onfr nima časa, delati za ljudske' koristi, a m plik njeno glavno delo je: boj proti katolikom. Namestb da bi pomagala kmetom, izganja redovnike, papira samostanske šole in bolnišnice ter si osvaja cerkve. Kmetje pa gladujejo med ttem bojem.
Na velikih zborovanjih^ so zahtevali varstvo svojemu vinu. Tako je bilo (dne fk t. m. v mestu Mont-peljeju zborovanje, katerega se je udeležilo, okoli 600.000 kmetov. Tamošnji škof. jo dal o odpreti vse cerkve, da je ljudstvo v njih prenočevalo, drugi dan pa so bilo zgodaj maše, da so so lahko ljudje udeležili zborovanja. Vodja gibanja je neki Marcelin Alberti. Današnja slika kaže, kako ga ljudstvo na trgu v Montpeljeju navdušeno pozdravlja.
Ker (i velikansjki shodi niso nič pomagali, odstopili so vsi župani. Zato jih je dala vlada zapreti. Razburjeni kmetje so jili hoteli repiji. prišlo je vojaštvo in strelalo v kmete. Sedaj se vršijo grozoviti spopadi med vojaštvom in kmeti. Brezverska vlada hoče s silo zadušiti klic kmetov.
Vsa južna Francoska jo podobna vojaškemu taboru. Ljudje so cele noči pokonci, najbolj navdušene so žene. Voditelja gibanja, Mjhrcellina Alberta, vsi obožujejo in. skrivajo, da ga policijski komisarji, nalašč zato poslani iz Pariza, ne dobijo in zaprejo — on pa punta ljudi in potuje iz kraja v kmj. Kakor hitro se prikažejo kod orožniki, bijejo plat zvona in vse vre skupaj. V Argeliersu je središče gibanja, tam opravljajo kolesarji posel vojnih obveščevalcev za uportiike in na okrožnih cestah, gradijo kmetjo barikado, da zadržujejo vojaštvo. Po .nekod nastavljajo žice, da ustavijo konjeniško eskadrone. Poslanci vseh južnih okrajev so, 17. t. m. proglasili sledeče: Nič odnehati — no napadati ampak braniti se in no umakniti se od postojank pred sovražnikom! Marcellin Albert je še lepše označil ljudem, kakšna bodi taktika: Stopite sovražniku nasproti z rokama v žepih. Na noben način ne napadajte. Ce nas pa napadejo, potem gorje! Tudi brzojavne žice. in železniške tire so ljudje okoli Narbona jeli razdirati.
O posameznih dogodkih so prišla sledeča poročila: Množica v Narbonnu je napadla 3 pariške policijske agente, med njimi nekega Guillauma. Guil-laume je zbežal in pribežal slučajno v hišo, kjer je zboroval odbor viničarjev. Tu se ga je polastilo 200 oseb. Množica je vpila: Ubijte, ga! Slekli so ga do nazega in ga hoteti vreči iz okna. Množica iz ceste
pa je opila: V l.mal ž njim! Vlekli so ga it kanalu, mod potjo pa živinjsko pretepavali. Vrgli so ga v vodo, ko sc jo pa izkušal plavaje rešiti, so ga. z brega obsuli s kamenjem. To je trajalo tri minute. Konečno se je Guillaume j-ešil, nekaj usmiljenih oseb pa ga je peljalo v lekarno. Ko se je množica vračala mimo mestne palače, je ondotne vojak|e pogled na smrtno-nevarno ranjenega Guillaume tako razkačil, da so jeli brez pojvelja streljati na ljudii in so ubili tri osebo. 18 je ranjenih. Ko je polkovnik tega 159. polka izvedel, da so vojaki brez povelja streljali, jo vpričo vojakov raztrgal svojo čepico in odstopil. Množica je prisilila vse kavarnarje, da so zaprli svoje kavarne in razobesili črne zastave. Na županstvu vihra rdeča zastava.
V	Montpeljeju je dne 20. junija ob deveti uri zvečer množica jela pleniti trgovinska skladišča in izložbe. Vojaki so ljudi odbili. Padli so streli iz samokresov. Množice se je polastil strah in vse, so jo razpršilo. Mnogo ljudi je aretiranih.
V	Agdo sta dne 20. t. m. po večernem povelju dve stotini ji 17. pohotnega polka, ki sta sami zase nastanjeni v neki stari vojašnici, odkorakali proti vojašnici, kjer so bile nastanjene ostale štiri kompanije. Vojaki so pregovorili tovariše, da so se jim pridružili. Teh šest kempanij je nato v spremstvu 500 upornikov iz množice odkorakalo proti novi vojašnici ter jc prisililo tovariše, ki so že legli k počitku, da so se upornikom pridružili! Večina vojakov je nerada sledila: tisti, ki si drugače niso vedeli pomagati, so zlezli črez n:! in o?)i. Nato so civilisti s silo odprli vrata skladišča za streljivo in razdelili med vojake patrone. Na vojake, ki niso hoteli slediti upornikom, so slednji streljali. Nato so vojaki z uporniki vred odkorakali v Bezieres, kamor so dospeli ob sedmi uri zjutraj im so se pred mestom na prostpm nastanili. Prebivalci bezierski so vojakom in kor po ralom dali slamo in živil.
V	Bezieres so poizkušali vdreti v vojašnico 81. polka. 'Po pa se jim ni posrečilo, ker so vojaki tega polka ostali' zvesti. Uporniki so nato prosili okrajnega načelnika, naj brzojavi ministrskemu predsedniku in ga naprosi pomijoščenja. Ce v to privoli, da so boido vrnili v Agdo. Minister je brzojavil, da odklanja vsakoršna pogajanja in no sprejme nobemih pogojev.
Sedaj pošiljajo severne polke proti jugu, da bi naredili mir.
Za, južno Francosko se Začenjajo krvavi dnevi.
Domače novice.
Slovenci I Zažgite na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 4. julija 1.1. po gričih vse polno kresov!
Zopei volitve. Drugo leto so vrše na Štajerskem de-želuozborske vo itve.
Bela zastava je visela 5 dnij i okrajnega sodišča v Ormoža, ker ni bil noben jetnik zaprt.
Konja sta se utopila. Župan Iy. Petrovič iz Bukove pod Ptujem se je peljal 15. t. m. k borlskemu mostu po kolje za vinograd. Konja je pustil blizu Drave na cesti, sam pa jo stopil v tamošnjo krčmo, da bi si s požirkom vina ugasil žejo. Ker je bil vroč dan, sta bila žejna tudi konja in sta š!a z vozom vred k Dravi, da bi pila. Toda zabredla sta v vodo in se potopila v globoki in deroči vodi.
Kaznovana hudomušnost. Pod Sv. Ožbaltom nad Breznom je odrezal mlad dečko vrv, na kateri je bil privezan splav. Dečko je stal na splavu, ta je splaval po reki in se razbil, fant pa izginil v valovili.
Oblak S0 jo utrgal 14. t. m. zvečer v Ponikvi ob južni železnici. Voda jo nanesla s hriba na železnično progo (v razdalji kakih 400 m) mnogo prsti In tudi proga so je nekoliko pokvarila, kar jo provzročilo, da je bil tam ustavljen od 8. zvečer do 4. zjutraj vos promet.
Zgorel je vagon tovornega vlaka južne železnice. Ogenj so zapazili med postajama Rimsko Toplice in Laško. Z vagonom jo zgorel tudi nov avtomobil, ki jo bil poslan iz Turina v Bukarešto.
Surovost Nemcev. Pri koncertu, ki se je vršil na vrtu „Narodnega doma“ v Slovenski Bistrici preteklo nedeljo, so pričeli navzoči Nemci in socialni demokrati kričati ter razbijati. Seveda je to surovo motenje zabave in žaljenje narodnosti Slovence tako pogrelo, da so postavili te ljudi na zrak. Za slovo so dobili nekaj gorkih.
„Narodni dom“ v Slovenski Bistrici bo tamošnja posojilnica temeljito predelala in povečala. Mestna občina pa skuša na vse mogoče načine zabraniti zidanje. Pa no bo nič pomagalo, gospoda!
Št. Rupert nad Laškim. Dne 16. rožnika jo bil za nas fante Marijine družbe vesel dan. Blagoslovili so nam naš g. župnik društveno zastavo. Fantje, le naprej !
Kosa skozi glavo. V radgonski okolici se je peljal posestnik Hirzy z vozom na polje. Med potjo so se pa splašili konji in Hirzy je padel tako nesrečno z glavo na koso, ki se je nahajala na vozu, da se mu je ta zadrla za desno uho in pogledala vun pri desnem sencu. Upajo, da Hirzy okreva.
Griže. Bilo je v nedeljo dne 16. junija okoli 6. ure zvečer. Gospodar Janez Ratej je sedel za mizo ter imel
v naročju poldrugo leto staro hčerko, brat gospodinje pa je čital tik njega knjigo. Naenkrat strašno zagrmi, za kratek hip že v drugič, se zabliska in vdari v hišni vogel. Gospodar pade z otrokom nezavesten na tla, ravno tako tudi brat. Stari oče, ki je bil ravno zunaj hiše, padel je od sopare na tla, ker je dva koraka pred njim udarilo. Menil je, da gori hiša, ker je bila od sopare vsa hiša polna dima, zato zavpije: „Hiša gori!“ Gospodar, ki je ležal v hiši nezavesten, se vsled vpitja zdrami, in zleze komaj ven na prosto ves smeten in prestrašen. Brat se tudi zdrami in leze po vseh štirih na prosto. Ko ne bi bila hišna vrata odprta, težko da bi ostal kateri teh treh še živ. Za otroka so sta-riši v skrbeh, da bi ne postal bolan vsled strahu. Hiša je zunaj precej poškodovana.
Devica Marija v Puščavi. Tudi v našo Marijino družbo je posegla neizprosna smrt s svojo kruto roko ter nam iztrgala iz naše sredine dne 18. junija preljubljeno tovarišico Milko Oz val d. Po močnem prehlajonju bolehala je že dalje časa. V devetnajstem letu svoje starosti vzela nam jo je smrt. Kako je bila rajnka priljubljena, kazal je njen lep pogreb, katerega so vodili naš župnik v asistenci gospodov iz sosedno župnije. G. župnik so imeli krasen govor pri grobu. Dekleta so se vkljub velikemu dolu potrudila olepšati Milkin pogreb ter ji zapele ganljivo slovo. Sveti ji večna luč!
Velik požar je uničil v Mihovcih in Zdrgonji vasi dne 20. t. m. 32 hiš. Trije otroci so se tako spekli, da so umrli. Skoda je ogromna, zato priporočamo pogorelce v podporo.
V Rogatcu jo prevzela dežela tamošnjo šulferajnsko šolo v svojo oskrbo. Tako se vedno dela. Najprej postavi šulferajn šolo in potem jo zabsranta deželi, da jo plačuje. Deželnih doklad pa največ plačuje kmet.
Razmere na, južni železnici so slabo. Ni v Avstriji Itako mačehovske železniške upravo, kakršna je južfna. Nikjer se ne idola tako dolgo, kjakor pri južni železnici. Nečuveno je, da se zahteva od železničarjev nepretrgana 16urna delavna, doba. Co se že zahteva 12urna služba, mora imeti železničar n'ato 23urni počitek. Seve železničarji na južni železnici
Upor francoskih vinogradnikov.
Strela je udarila 24. t. m. zjutraj ob 5. uri v Apačah v občini Sv. Lovrenc na Drav. polju v Čelanovo hišo, ki je z gospodarskim poslopjem vred pogorela.
Na Gornji Bistrici je umrl v začetku minolega meseca vrl mladenič Ivan T r a niše k. Bil je ud vseh bistriških narodnih društev ter je moral mnogo prestati od nemčurjev, ker je bil edini zaveden fant na Gornji Bistrici. V najlepših letih, komaj 24 let star, nam ga je vzela kruta smrt Čitalnica mu je položila na grob lep venec s slov. trakom in pevke so mu zapele ganljivo žalostinko. Počivaj v miru, dragi Ivan!
Trbovlje. Za tukajšno dekliško Marijino družbo jo bil 26. maj slavnostni dan. Domači g. župnik so blagoslovili krasno zastavo te družbe. Po blagoslovu so gosp. župnik iz Dobonca z navdušenimi besedami pojasnili namen in pomen Marijinih zastav. — Kmečko bralno društvo nam nudi veliko poštenih knjig in časopisov, katere prebiramo ob nedeljah po večernicah. Iz teh knjig pridobimo mnogo izobrazbe in poduka. Vsa čast in hvala pa g. voditelju, kateri se z nami toliko trudijo. Bog jim plačaj!
Ti/a. ..
ne poznajo 12unio snžbe in 24uniega prostega časa.
slabše se godi čuvajem. Ti reveži imajo 18 ur službe in le 9 ur prosto. Zjtlaj pa veliko vlakov, ki vozijo na. južni železnici! Nihče sc ne briga zanje. Nečuveno je, da obstoji turnus z ISurno sužbo in le z 9urnim počitkom. Se v Afriki bi se čudili človekoljubju južne železnice.
Nova Štifta pri Gornjemgradu. Ker so na Kranjskem dali liberalizm'u slovo in si sedaj mora na. Štajerskem iskati - • ’-ih tal, zalo skoro ni čuda, da tudi v naši občini, ki je prav ob meji med obema deželama, nekoliko porogovili. Upam, da gn bo mogoče kmalu pognati po Dreti naprej, ker smo že zdaj njegovih neumnosti siti do grla. Našo nerodneže posebno jezi. ker je vzlic vsem naporom padlo število liberalnih glasov pri ožjih volitvah v naši občini. Sedaj ne vedo, nad kom bi se jezili. Pa jo precej po-gruntajo: župnik je vsega liberalnega neuspeha kriv. Zato pa le nad njega. In res prinese „N. L.“ v 29. številki dopis iz Nove Štifte, v katerem dobro znani do-pisunčejc razliva svoj srd nad obilno udeležbo pri volitvah, in posebno nad g. župnikom, ker je razkrinkal marsikatero liberalno sleparijo. Seveda, duhovniki bi naj mirno gledali,' kako liberalci uganjajo svoje burke ter pri volitvah agitirajo za liberalne kandidate, kateri bi potem kot poslanci kovali postave po vzorcu francoskih framasonov, to bi bilo po liberalni volji. Ce pa duhovnik svari ljudstvo pred liberalnimi neumnostmi, ter rnzkrinkuje slabe namene novo/dobnih brezvercev, so pa vsi križi doli. V tem smislu je tudi geslo: duhovniki nimajo s politiko nič opraviti. Ce ima vsa.ka pijana baraba pravico vtikati svoj nos v cerkvene zadeve, in zabavljati čez vero in duhovnike, imajo •tudi duhovniki pravico, delovati na političnem polju. Naj bi, si to zapomnilet vse zabite liberalne butice! Da bi pa duhovniki za izobrazbo ljudstva nič ne ‘ iorili, je pa že stokrat pogreta liberalna laž! Vedi ti, dopisnik,, da so duhovniki več storili za izobrazbo ljudstva, kot vsi liberalni škrici skupaj! Svetujem ti tudi. da pustiš v prihodnje našega g. župnika v miru, drugače te bodemo v prihodnje bolj natanko ogledali. Da pa ne bode neumen liberalizem preveč uganjal svojih budaiosti po naši lepi župniji, bodemo pa že poskrbeli.
Muta. Zdaj, ko smo so rešili skomine po olit-vah, hočem poročoh malo nekaj o cerkvenih zadevah :V naši fari. In. tu gre v prvi vrsti pohvaliti n'ušo kmete okoli sv. Primoža, ki ne štedijo ne denarja, ne časa, ne živine, da pripravijo vse potrebno za zidanje zvonika te podružnice, ki dobi potem tudi nove zvonove. Lična cerkvica, dasi visoko leži, rada privabi že zdaj obilno ljudstva, kadar je ondi opravilo, kaj še-le pozneje! Farna cerkev sv.. Marjete tudi napreduje. S pomočjo miliodarov se ho v kratkem sli-kalti, Marijina kapela; ostala cerkev pa kedaj poz-
neje; dobili smo'tudi lep kip sv. Janezia Nepomuka v cerkev; podružnici sv. Stefana na Gortini pa je preskrbel Mravljak nov kip cerkvenega patrona, podružnica sv. Petra je dobila žagrad in tudi zvonik se bo kedaj prikazal nad njo. Ker je pred kratkim umrl vrli ključar župnijske cerkve, Gašpar Dobnik, zato so bilo nove volitve, pri katerih je dobil največ glasov Jurij Uršnik, kmet pri sv. Prmožu;, na veliko veselje vseli je sprejel častno službo in je tudi že prišlo potrdilo od višje cerkvene oblasti. Uršnika ni nič strah, da bi potrdilo, ki je slovensko, ne bi veljalo; to vam je bil slavni občinski sluga mutski o priliki svojega imenovanja, ubožnim očetom bolj moder, ker je zahteval nemški dekret;, menda že zato, ker je najbrž med ubožci večina Nemcev. To pa potem zopet svedoči, da naj si je tudi kdo Nemec ali posilinemec, vsled tega še vendar lahko postane ubožec, potreben javne milosrčnosti.
Koroške novice.
Prvo sv. mašo bodo brali lelos sledeči gospodje iz celovškega semenišča: Josip Kleinlercher 28. julija v Guštanju. Avgust Agertsehnig 23. julija v Štajerju, Josip Brunner 28. julija v Sachsenburgu, Boštjan Einetter 28. julija v Št. Jakobu v L. d., Severin Jabornigg 28. julija v Medvodah na Kor., Valentin Mortl v Melbičah, Gregor Rožman 4. avgusta v Šmihelu pri Pliberku, Josip. Suntinger v Stalin in Janko Zel 18. avgusta v Št. Benediktu v Slov. gor.
Slovenskih glasov ob letošnjih državnozborskih volitvah je bilo oddanih 9441. To štefvilo kaže, da gresta koroškim Slovencem najmanj dva poslanca, in celo trije, ker je n. pr. nemški poslanec Dobernig bil izvoljen v Celovcu samo z 2009 glasovi, in Pirker v Šentvidu z 2308. — Izmed vseh poslancev na Ko roškem jo bil izvoljen Slovenec Grafenauer z največ glasovi. Pomisliti je treba, da bi bilo število, slovenskih glasov še večjo, ako bi bili v vseh okrajih postavljeni slovenski narodni kandidatje. Ne, slovenski narod na Koroškem še ne umira; to so pokazale te volitve.
Slov. krščansko socijalna zveza za Koroško, h kateri bi pristopila vsa koroška nepolitična društva, se namerava v kratkem ustanoviti.
Deželni poslanec mesta Beljaka K. Ghon je odložil svoj mandat.
Učitelji za Svobodno šolo. Na izrednem zborovanju učiteljskega društva za Kanalsko m, spodnjo Zilsko dolino so zborovalci učitelji sklenili na predlog nadučitelja Stisscna, da ustanove posebno krajevno skupino Svobodne šole. In takim učiteljem so prisiljeni krščanski stariši, da izročajo mladino.
Ogrska državna zbornica. ■ . ■! •
Danes prinašamo sliko ogrske državne zbornice, v kateri so se vršile minole dni veliko rabuke in v kateri še sedaj ni miru. Eden rumunskih poslancev je sestavil šaljivo pesem o Ogrih. Čeravno je izrekel v zbornici, da to obžaluje, vendar so ga zaradi tega izključili iz več sej. Ko je prišel zopet v zbornico, so ga j ogrski poslanci začeli grdo psovati ia ga suvali, dokler ga niso iz-suvali iz zbornice.
Iz velikov&ke okolice. V torek dne 11. jnnija proti večeru jo prišel od celovške strani grozen vihar z nalivi, bliskom in gromom. Dolgo v noč so ljudje bedeli, ker so se bali strele. Kar se zasveti in zagrmi ter s strašno močjo udari v našo cerkev. Strela sicer ni zanetila cerkve, vendar so močno poškodovani trije altarji.
Galicija. Občinske volitve so bilo pri nas čudne. V vseh treh razredih je bilo komaj 23 volilcev navzočih. Na-šinci razun petih se niso hoteli udeležiti, češ: naj le zopet nemčurji poskusijo z občinskim gospodarstvom, da ne bodo samo čez nas zabavljali, a tudi nasprotnikom se ni zljubilo posebuo pipati se za obč. vajeti. Kdo bo prihodnji župan, še ne vemo.
Kotmaravas. Naša vrla dekleta so obhajala dne 26. majnika lepo slavnost blagoslovljeni a zastave Marijine družbe. — V četrtek dne 6. t. m. popravljali so trije kleparji iz Celovca strelovod na tukajšnjem cerkvenem stolpu. Še niso bili dela čisto dokončali, ko udari liki ognjena kača v stolp goreča strela. Večje nesreče ni povzročila, le en delavec je bil za par trenutkov omamljen.
V	Borovljah razsaja med otroci Škrlatica.
V	žihpoljah so igrale dekleta Marijine družbe dne 9. t. m. igro „bv. Neža“. Ker se je igrala tukaj prvič slo venska igra, bilo je ljudstva natlačeno polno. Hvala dekletom, ki so tako izvrstno igrale! Začetek je storjen, sedaj pa le naprej!
Žihpolje. Novi zvonovi se bodo na Žihpoljah blagoslovili v nedeljo 30. junija. Začetek slovesnosti ob 8.
V	Ugovici je bila 16. t. m. strašna nevihta. Dež je lil kot iz škafa; po cesti je tekla voda ter udrla v zasilno stanovanje župnikovo, da je moral bežati.
Koprivna. Naš kraj je bil — deloma še pred pol stoletjem — skrivališče vojaških begunov (ljudsto pravi
' dezenterji), strahovitih „švercarjev" s tobakom (in soljo), volkov in medvedov, ves zaraščen, zdaj pa ni nikakor več ločen od sveta. K nam hodijo trgovci sekat les, poljanci kupovat svinje, govedi in ovce, gonijo sem živino v paše, . m* pridno nosimo denar dol v davkarijo, štacune in na | pošto. Vendar še župnija Koprivna ni znana vsem Korošcem, I ker je popolnoma skrita za Peco, ra meji štajerski, pri j .Solčavi, od bližnje Črne 3 ure, od soseške Globasnice, Št. i Cipša in Železne Kaple 5 ur oddaljena. Da ne stanujejo tu zabiti gorjanci, je posebno sijajno pokazala zadnja volitev.
; Le malokje je bila taka edinost in vnetost. Koprivna je v j čust belski občini. Sicer nimamo šole, pa ljudje berejo in z I jasno pametjo tudi mislijo, ne samo berejo, pa, kar je , glavna reč, niso še tako pokvarjeni, kakor so doli že koj ] povsodi, tudi gorjanci. Seme nemškutarije se še ni prijelo; pa ne smemo misliti, da bo nam sovražnik prizanašal, skušajo že tudi nas spreobrniti. Spreobrniti se pa ne damo, dobro vedoč, da zdaj stojimo na nogah, z glavo po konci, sspreobrnjeni “ pa bi stali na robe — na glavi. — Setev se je tu komaj z majem končala, junija so se še travniki trebili in začelo je še le zeleneti, samo ozimna rž (druge ozimine tu ni) je že visoka in čvrsta zrastla. Dasi so bile binkošti jako mokre in bele celo, je mnogokrat poškropilo z neba, parkrat prav dobro namočilo, si vendar že zopet želimo deža za rast. Za kruh je treba vode in vročine kakor pri peku tako na polji. Mraz nam je pač bil na potu, ki je bil Še junija hud, tudi zavoljo živine, ki se je jela zavoljo pomanjkanja krme goniti na pašo. Eden posestnik (Šumel) je : šel v Ameriko boljšo srečo iskat.
Šmihel nad Pliberkom. Za tukajšnjega župnika je imenovan g. Josip Vi n tar, sedaj župnik v Bilčovsu.
Rožek. Občinske volitve v Rožeku so za I. in II. razred i razveljavljene V III. razredu so zmagali naši pristaši
Habsburški grad.
Našim conj. čitateljem bo znano, da so bi ali pradedi naše slavno vladajoče cesarske rodovine na gradu Habsburg, ki leži v švicarskem kantonu Aar-gau. Ker je grad sedaj že precej razpadel, dali to ga popraviti, da je zopet dobil prvotno obliko. Zgornja slika kaže podrtine, spodnja pa popravljeni grad Habsburg. Grad je bil sezidan leta 1020. Stolp je visok 68 metrov. Sedaj hočejo Dunajčani sezidati blizu Dunaja v spomin 60 letnice cesarjevega vladanja, ki se bo vršilo prihodnje leto, popolnoma jednak grad.
* *
*
Smeinice.
Nekdo se je hotel norčevati se svojim prijateljem. Rekel mu je:	„Ti gotovo ne veš, koliko
žebljev potrebuje kovač, da podkuje osla!14 — A prijatelj ga je zavrnil:	„No, saj to lahko kmalo
izvem:	Vprašam tvojega čevljarja in ta mi go-
tovo pove!"
*	*
*
Mali Tonček je povedal materi, da je bil padel in se pobil na nos.
„Pa si kaj jokal, srček moj?" ga je sočutno vprašala mati.
„Čemu? — je dejal Tonček — saj bi me
tako no bil nihče slišal, ker sem bil sam!"
*	*
*
A.	: „Kaj pa je vendar Petru? Slišal sem, da je bolan!"
B.	: „Tifus, dragi moj !“
A.	: „Oj, ti revež! Grozna bolezen ta tifus, kajti ali človek umrje, ali pa ostane brez pameti!"
B.	: „Kako pa ti to veš?"
A.: „Imel sem tifus tudi jaz!"
Kovifce. Pri nekem posestniku je imela svinja polno vime, ne da bi bila breja. Svinja se je kar zvalila na tla in začela hrohljati, kakor bi imela mlade pujske pri sebi. Mleko ji je teklo iz vseh dvanajst seskov kar curkoma. Ta do zdaj neznani dogodek je privedel nekaj ljudi na staro vražo, da hodi svinjo sesat — mora. Sedaj so se svinji seski posušili in ji ne teče mleko več, to se pa ne ve, a!i je mora zamrla ali si poiskala drugod živeža?!
St Lipš. 26. marca že smo naznanili vladi, da se tu ustanovi kat. slov. izobraž. društvo. Odgovora sicer nismo dobili, vendar hoteli smo napraviti ustanovni shod že v začetku maja, a volitvi se je moralo umakniti vse drugo. Mi smo prej govorili o društvu, a „manj potrpežljivi14 žitrajski fantje so jo prej ustanovili. Prav, saj imajo nadarjenega govornika doma, č. g. župnika. Nam se je nekoliko pokvarilo, ker g. župniku ni doma, a jeseni moramo resno začeti z našim delom. Poletje tako ni kaj primeren čas za mesečna zborovanja. Po zmagi so naši besni zoperniki sicer zelo povesili svoje preveč visoke glave, ali dobro vemo, da so samo ponižani, pa ne poteptani, moč sovražnika še ni strta. Zadavili nas niso, opomogli smo si toliko, da smo mi zgoraj, oni spodaj, pa vojska bo naprej, zmaga naša je le začetek onega vzbnjenja in dela, v katerem jo zmaga. Dušna lenoba bila bi zopet pot do našega groba, iz katerega smo zdaj malo vzdignili glavo. Ponosni smo na spoznanje, da naše delo, naša moč ni razgrajanje, vpitje in pitje, pobijanje, obrekovanje, laganje in sovraštvo, surovost, ampak : omika. Te se bomo z vso dušo poprijeli, ravno tistega, kar nasprotnikom najbolj na potu hodi: na kar je sovražnik najbolj jezen, to mora biti za nas najboljše. — O naši po litiki je dosti pisal „Mir“ Samo to je pozabil, da je agitiral tudi obč. sluga pri raznašanju glasovnic in glasovnice popisal, kjer se je U{ al’ Enega kmeta je pri pijači na domu čisto spreobrnil. Prav če sloga tudi agitira in dela za občino, za pravico. A ta župan se samo z močjo vzdržuje in vsiljuje, kot sluga ali hlapec takega župana pa občinski sluga nima pravice agitirati za svojega gospoda. Zanimivo je, da se „Resne besede44, t. j. lista, s katerim je napredna (Stajerčeva) stranka priporočala Sajfrica in hvalila njegove (neznane) zasluge, katere jo dr. Brejc na shoda na vnebohod dejal na rešeto, t j. natanko ocenil oziroma osmešil in razcefral, niso upali po dne deliti. Drugi dan po shodu so je naši našli ali na oknih zvuuaj ali po notri, kjer je bilo mogoče list zmašiti skozi okno. To jo junaštvo in poštenost !
Drevo Jo Je zmečkalo. Dne G. t. m. prigodila se je v Mlinskem pri Velikpvciu velika nesreča. V mestnem lesu v strmini nad Majdičevim mlinom, je gostač Zavoden žagal neko drevo, katero je vikfcir ob enem s koreninami podrl. Pri temu opravilu pomagala mu je njegova žena Elizabeta. Ko sta odžagpla zadnji hlod tik Štora, začel se je štor ob enem s koreninami gibati. Mož zakliče, da naj žena beži, ali bilo je že prepozno. Težki štor se zvrne na ženo, ki je bila pdi priči mrtva. Zapustila je tri dečke, od katerih sta mlajša dva še nepreskrbljena.
Toča je na zgornjem Koroškem v več krajih napravila kmetom znatno škodo na pridelkih! tako, da morajo vsi prizadeti posestniki ozimi|no pokositi.
Rinkole. Turobno so dne 18. t. ra. doneli zvonovi tUjkajšne podružne cerkvice ter nam nazinanjali, da je na večer dne 17. junija 1907, vzela kruta smrt ite naše sredinci po dolgi mučni bolezni še le 19 let starega, priljubljenega mladeniča Matevža Sadjaka p. d. Klančnikovega, brata č. g. Andreja Sadjaka, kaplana, V Celovcu. Rajni je bil marljiv čitatelj „Našega Doma“ ter član Kat. sIov.l izobr. društva za okolico. Telesne ostanke položili so dne 19. t. m. ob obiltii udeležbi sorodnikov in prijateljev na pokppa-lišču v Šmihelu k večnemu počitku, N. v. m. p.!
Japonce Je posnemal neki 781etni Jurij Panck-harter iz Podgorja, ker si je hotel s samomorilnim namenom trebuh prerezati. Rabil je britev ter se je tudi ranil na vratu. Oddali so ga v celovško bolnišnico, pa bo težko okreval.
Tujec. Blizo kolodvora sta se dva pijanca prepirala. Eden je trdil, da bo naslednji d*n torek, drugi pa, da bo sreda. Prišel je mimo njiju gospod, idoč proti kolodvoru, in pijanca sta ga prosila, naj razsodi mej njima in pove če
bo naslednji dan torek ali sreda. A gospod sc je odrezei: „Ne vem, ne vem, ker sem tukaj tujec!“
Spomenik cesarice Elizabete.
Dne 4. t. ro. so odkrili na Dunaju ob navzočnosti cesarja in vseh ndov cesarsko rodbine spomenik rajne cesarice Elizabete, katero je umoril 10. septembra 1898 v Genfu v Švici anarhist Luccheni. Spomenik je iz marmorja.
U drugih slovanskih dežel.
Nesrečen slučaj. 19. t. m. sta brata Matej in Martin Chersan spala blizu vasi S. Vincenca v okrožju Pulja na nekem skednju Matej sa je ponoči vzdignil z ležišča, ker mu je bilo prevroče ter je šel spat na prosto. Pod skednjem je zaklical bratu, naj mu vrže doli jopič, da se z njim pokrije. Toda v jopiču je bil samokres, ki se je, kakor hitro je jopič padel na tla, sprožil. Kroglja je zadela Mateja, ki je sedel na tleh, v trebuh. Ponoči je v bolnišnici v Pulju izdihnil.
Otroka Je spekla. V Tržiču na Primorskem so aretirali ter privedli v goriške zapore 241etno Hor-tenzijo Brajda iz Sv. Ivana pri VidmM v Italiji, ker je svojo novorojeno dete spekla v peči.
24 ur v gozdu z zlomljeno nogo je bil g. Ivan Rolet, posestnik žage v Lokavcu im, Kranjskem. Visoko gori' v gozdu je bil daleč proč od ljudi in ker ni imel nobenega upanja, da bi kdo prišel do njega, napisal je na kos papirja že oporoko. No, k. sreči jo po 24 urah prišel mimo krnel, katerega je silno lajanje Roletovega psa spravilo na kraj nesreče. Prepeljali so nesrečnika na njegov dom.	,
Strašna nesreča se je zgodila v; žhgarnici Bol! in Kajfež v Kupjaku pri Delnicah na Hrvaškem. V imenovani tovarni je delal v prRličju IMetnil Josip Križmanič. Ker je prišel preblizu prenašalnemu jermenu, zgrabil ga je ta in mu z vso naglico oettrgel desno roko, ki jo je vrgel visoko v zrajic. Nesrečni mladenič je grozovito zakričal, a nihče ga ni slišal
vsled ropotanja strojev. Dasi je nesrečnežu tekla kri curkoma iz rane, zgrabil je z levo roko na tleh ležečo odtrgano desnico in šel ž njo v prvo nadstropje, kjer je bilo več1 delavcesv, pred katerimi se je zgrudil nezavesten na tla. Da se je delavcev polastilai naravnost groza pri pogledu na mladeniča, ni nič čudnega. Hitro so mu šli po zgravnišfko pomoč. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegov položaj je opasen,. ker je izgubil silno mnogo krvi.
Domotožje. V ponedeljek 17. t. m. je prignalo domotožje nekega izselnika iz Amerike nazaj v staro domovino. Vesel, da je zopet jdoma, se je mož na neki postaji napil. To je bila njegova poguba. Na postaji Kresnicfe-Laze je, oddaljen le še nekaj milj od svoje domačije, padel pod železniški voz, ki mu je odtrgal glavo od 'telesa. Preveliko veselje, da zopet gleda domovino, je poplačal s smrtjo.
Strupeno kače v Hercegovini. Letos jo. v Hercegovini nenavadno mnogo strupenih kač., Bilo jih je pač dosjti tudi dosedaj, toda pobijali jih niso tako pridno kakor letos, ko je deželna vlada razpisala po 50 h nagrade za vsako glavo. Kmetje iz okolice Stoca so prinesli dne 8. t. m. okrajni oblasti 2052 glav od strupenih kač. Samo on kmet jih je/ prinesel 151. V okolici Lubinja pa so prebivalci pobili celo 14.000 strupenih khč ter dobili zanje nad 7000 K. Dne 15. m. m. je prinesel gozdarskemu uradu v Mostar neki kmet 225 glav strupenih kač ter dobil zanje 112 kron in 50 h.
Mesto pod zemljo. V solini Vielička na Gališ-kem je nastalo par sto metrov pod zemljo celo mesto. Galerije tega rudnika se raztezajo 80 kilometrov v daljavo. Da ni treba rudarjem izgubljati časa, napravili so si kar pod zemljo hiše, z občinsko hišo, gledališčem in cerkvijo. Mepto ima električno razsvetljavo. Cerkev je skoraj iz same soli, tudi vsi kipi in altarji so umetniško izklesani iz soli. Lahko si mislimo, kako čarobno je. v tem solnem mestu, kadar zažare električne luči. Med prebivalci so ljudje, ki že desetletja niso bili vrh zemlje, a vendar dolgo živijo.
kruhom se je zadušil v Spodnjih Palovičah pri Kamniku dveletni sinček posestnika Novaka. Pestunja, kateri je bil otrok v varstvo izročen, položila je dečka v zibel ter mu dala košček kruha, katerega si je stlačil v usta ter se zhdušil. Ko se je pestunja — ki je bila odšla na polje — vrnila, je bil otrok že mrtev.
Tržič. Tukajšno del. društvo Sv. Jožefa slavi dne 20. t. m. desetletnico. Iz Štajerskega se udeleži te slavnosti kat. izob. društvo v Studencih pri Mariboru.
Socialdemokrati proti veri. Iz Moravsko Ostrave se poroča: Tu se je dogodilo hudodelstvo, ki j dokazuje vso posurovelost socialdemokratov. V vasi Rheanvaldau, kjer stanujejo po večini rudarji, je Šel duhovnik Nemec s sv. popotnico k umirajočemu bolniku. Na, nekem samotnem kraju ga napade nenadno tolpa posurovelih) delavcev. Hočejo mu iztrgati sv. hostijo, a ker se jim to ne posreči, raztrgajo mu njegovo duhovsko obleko. Duhovnik kliče na pomoč in na njegovo vpitje prihiti nekaj mož. ki ga rešijo pred to socialistično druhaljo.
40-letnica smrti cesarja Maksa.
Dne 19. iuir’ju 1807 jo izgubil cesar Meksiko Maks svojo mPdo, pic/donosnO' življenje pod krog ljami meksikanskih republikancev.
Srednjeameriška ljudovlada Meksiko vsled notranjih nemirov ni mogla ugoditi nekaterim zahtevam evropejskih velesil. Francoski/ cesar Napoleon je zato sklenil v sporazumu z Angleško in Špansko, narediti v Meksiki mir in red. Vojaki teh treh držav so se v Meksiki izkrcali in opiraje se na to armado je sklenil Napoleon spremeniti iz ljudovlade monarhijo. Ponudil je krono Meksike bratu našega cesarja nadvojvodi Maksimiljanu. Ta je to ponudbo sprejel. Ker
Cesar Maks in cesarica Ckarlota.
Akigleškja in Španska niste bili s tem zadovoljni, poklicali ste svoje vojake nazaj. Vsled tega je moral Napoleon svojo vojsko pomnožiti, tudi Belgija je poslala majhno pomožno čela in cesar Maks je pripeljal seboj četo avstrijskih prostovoljcev. Dne 10. junija 1864 se je udalo glavno piesto Meksika in 12. junija je imel cesar Maks slavnosten vhod v mesto. Toda boji z republikanci so se še le sedaj začeli. Francozi pod generalom Bazaine so se izkazali kot zelo nezanesljivi zavezniki in ko so začele Združene držpve severoameriške, ki se dosedaj vsled notranjih nemirov niso mogle brigati za Meksiko, pritiskati na Francosko in zahtevati, da odpokliče svoje vojake, se je Napoleom udal in 16. marca 1867 je-zapustil zadnji francoski oddelek Meksiko. Cesbr Maks je bil sedaj sam. proti premoči republikancev. Bežati pa ni hotel, bil je premožat, da bi pokazal sovražnikom hrbet. Slednjič so ga nasprotne čete obkolile v mestu Kveretnro. Vsled izdajstva adjutanta Lopeza je prišel cesar Maks s svojima generaloma Mejia in Miramon v roke republikanskega generala Escobedo, k! je obsodil hitro vse tri na smrt in 19. junija 1867 so bili vsi trije blizu Kveretara ustreljeni. Soproga cesarja Maksa cesarica Charlota, ki je šla nekaj tednov poprej prosit cesarja Napoleona pomoči, kar ji je pa isti odločno odrekel, je zblaznela, ko je izvedela o nesrečni smrti svojega ljubljenega soproga. Nesrečna cesiarica še živi v nekem gradu v Belgiji.
Razne novice.
Mravlje, ki jezdijo. O mravljah in njihovem življenju so že toliko pisalj’, a vendajr odkrijejo še /mirom kaj novega, kar je vredno omeniti. Tako žive v Siamu, v srednji Aziji, male, sjvočrne mravlje, pri katerih so mravlje-delavke polovico manjšo od naših mravelj. Drže se večinoma na močvirnih krajih in korakajo v dolgih in širokih četah. Med njimi je oplaziti tuintam \ rsto večjih mravelj, katerim sedi na hrbtu mala mravlja in se nekaj časa počasi, a potem zopet zelo hitro pomika naprej z drugimi, skoči sedaj iz vrste ter se prevrača na hrbtu, pa se zopet vrne v vrsto. Kakor znano, imajo mravlje dobro izurjene armade in urejeno policijo. Torej menijo, da so te majhnei jezdeče mravlje — generali.
Kobilice. V južnih krajih Ogrske so sc pojavile kobilice, ki žugajo uničiti vso setev.
Na Raškem jo car razpustil državni zbor (dumo), ker ni hotela izročiti nekatere poslance, ki so bili zapleteni v zaroto. Nove volitve so razpisane za jesep.
Loterija 1. 1906. Finančno ministrstvo izkazuje, da so ljudje na Avstrijskem 1.1906 znosili v loterijo 91 milijonov 688 tisoč. Največ se je igralo na loterijo na Nižeavstrijskcui, tam prihaja povprečno na osebo 4'74 K, na_ to slede Primorska, Solnograška, Štajerska, Kranjska, Češka, Borenje
Avstrijska, Šlezija, Galicija, Moravska, Koroška, Tirolska, Bukovina in kunečno Dalmacija. Ko bi ljudje ta denar naložili doma v posojilnicah, kako velikansko premoženje bi ostalo v njihovih rokah.
Našel je, kar je iskal. Kmet je nesel oslovsko kožo k, usnjarju, da mm jo predela v us/nje. To opazi v mestu nek trgovski pomočnik in se hoče norčevati iz kmeta. Vpraša ga torej: Oče, ali, je(vaša? Kmet mn hitro odgovori: Ne, ampak od tvojega brata jo!
Iz kitajskega koledarja. Kitajci štejejo leta drugače kot mi. Oni ne štejejo let od Kristusovega rojstva, temveč od stvarjenja sveta kot vsi, azijski narodi. Kitajci imajo zdaj 4543,. le jo, nlimnjjo kot mi štirih, temveč tri letne dobe: Početek, sredinec, in pa kraj. Njihovi tedni so dvojni: eni imajo štirnajst, a drugi deset dni. Njihov dan ima dvanajst, ur, sedem ur dneva, pet ur noči. Zato pa je kitajska ura dvakrat daljša od evropejske.
Potres. V okraju Hsing Kiangu na Kitajskem je povzročil potres grozovito opustošenje. Baje je štiri tisoč ljudi zgubilo pri tem življenje in na tisoče hiš je razdejanih.
Avstrijske državne železnice so bile lani dolge, 9270 km. Meseca aprila jo popptovalo < 3,540.900 potnikov, ki so plačali 4,273.200 K. Blaga je pa prevozila 2,708.700 ton.
Dobro kosilo. Neki delavec se je vdal popolnoma alkoholu in je presedle! cele dneve v gostilni brez ozilra na ženo in otroke, ki so doma stradjkli. Da bi ga žena omečila in poskusila spraviti na pravo pot, je naredila nekaj posebnega. Ko je neki dan posedal mož v gostilni in zapravljal, pride v poldanskem času njegova žena s pogrnjeno košaro. Košlaro jo postavila na mizo i'n je rekla svojemu možu: „Dober dan, ljubi Franc, ker nimaš časa priti domov k obedu, sem ti prinesla kar je tebi namenjeno, sem.“ Potem jo hlrtro odšla. Mož, nekoliko v zadregi, povabi svoje tovariše, ki so bili ž njim v gostilni, da bodo še ti. joj UD Jvo pa odjgrne košaro, ni bijo v njjej drugega, kakor listek, na katerem je bilo zapisano: „Ljubi mož, upam, da ti obed dobro diši. Prinesla sem ti ravno tako kosilo, kakršno imamo doma, ja?, tvoja žena in otroci.“ ‘
Knez Lowenstein stopil v samostan.
V dominikanski samostan Venloo na Holandskem je stopil kot novic 73lot stari knez Karl Lowenstein.
Ogrska krona ali krona! sv. Stefana.!
(Zgodovinska (rtiča)[
Minole cini so se vršile v Bjudimpešti velike slavnosti. Madžari so proslavljali petdesetletnico kronanja cesarja Franca Jožefa T. s krono sv. Štefana (leta 1867. dna 8. junija), s katerim je bil venčan
tudi njih boj za samostojnost ogerskejga kraljestva zoper dunajsko vlado; vspeh so dosegli v tem boju najsijajnejši, v čemer se še nadejali niso.
Vse> to imajo pa zahvajiti no samim sebi in svoji politiki, temveč politiškim dogodkom. Toda povemo naj svojim čitateljem o usodi krone sv. Štefana v burnih čhsih 1. 1848. in 1849.
S top ra v v poslednji dobi so prišle v javnost vesti o odkritju krone sv. Šltefana od svectoka. Ta krqira in nje dragoceni pristojni deli, n. pr. žezlo, plašč, jabolko itd. izročeni so bili narodu ogerskemu pred 100 leti v varstvo. Nekoliko desetletij so bile to dragocenosti shranjene v narodni zakladnici, v FcSti, dokler jih ni Košut leta 1848 po zatrti revoluciji, bežeč iz Ogerske, vzel seboj. Mlnogo lot so ni vedelo, kam so zginile te dragocenosti, dokler jih niso izkopali na ogerskem ozemlju.
O odkritju teh dragocenosti] stekel si je največjih zaslug izvestno major A. Popovič, ki jo umrl umirovljen v Gradcu. Leta 1850 bival je g. Popovič, tedaj še stotnik, s posadko v Temešvaru. Ondotni poveljnik, general Schiitte, pošlje Popoviča na Turško, naj zahteva od turških oblastev, da mu vrnejo 600 konj, na katerih so ogerski uporneži po bitki pri Vilagošu prekoračili turško mejo. Zajedno je naročil tajno Popoviču, naj oprezno povprašuje, kje so noki krona sv. Štefana in druge dragocenosti za kronanje. V avstrijskih vladnih krogih bili so uverjeni, dla je Košut to dragocenosti nekje skril na turški zemlji.
Popovič se torej napoti k turškemu poveljniku v Vidin, Ziji paši, in ga prosi, naj vrnei konje. Zia paša mu odkloni to prošnjo in Popoviča pošlje k turškemu generalisimu, Omeni paši, vi Bukarešt. Zvedel je pa samo to v Vidjuu, da je že pred njimi i^ichl na Turškem avstrijski general Hauslab teh dragocenosti!, in se je dal od Košuta zapeljati na čisto nepravo sled.
Košut je namreč dal napraviti jednako krono iz papirja, položil jo jo v stekleno skrinjo] ter jo vozil povsodi seboj. Hauslab se jo vozil za Košutom dan za dnevom, a konečno se mui po nepopisanih nadlogah in velikih denarnih žrtvah posreči, da dobi — papirnatim krono.
Omer paša, bivši avstrijski vojarin, sprejel je Popoviča zelo uljudno, izročil mu konje in dal mnogo nasvetov, kako bi našel izgubljene dragocenosti. Reče mu, da se krona sv. Štefana po njega mnenju ne nalhaju na turških tleh, temveč na ogerskem ozemlju.
Omer paša je to sklepal iz tega, kor mu je poveljnik trdnjave Ada Kaleh (Nova Oršova) sredi Donave nedavno poročal, da sta mu, neko noč dva neznana moža hotela, izročiti v shranitev železno skrinjo, a on je to odklonil, ker je imel strogo prepoved, da no sme ničesar vzeti, kar je avstrijskega, Ako je bila v tej skrinji krona, stal ona dva moža, od poveljnika odklonjena, nedvojbeno šla niazaj na ogersko ozemlje 'ter ondi zakopala krono. Vso to je Popovič po svojem povratku v Temešvar jhvil generalu Schuttoju.
Po vsestranskem uvažanju in posvetovanju sestavila se je torej komisija civilnih in vojaških dostojanstvenikov v to svrhb- Izvedteli so sledeče: Nekega dne leta 1848. prida Szomore,, bivši ogerski minister vnanjih zadev leta 1848 in tovariš Košu-tov, v neko železninsko prodajalnico, kupi ondi motiko in lopato, zapusti prodajalnico in skrije, oba predmeta pod plašč. Drugo noč so opazili, da se je neki Madjar iz OtrSovo — imeti oval se je Bindshaj — pripeljal na vozu pred Košutovo stanovanje v Temešvar, v katerem je zdaj hotel „Pri ogersklpm kralju.“ Dva gospoda — bila sta Košut in Szemere — prineseta iz hiše težko hjrastoi o skrinjo, dvigneta jo na voz ter velita vozniku, naj krene proti turški trdnjavi Ada Kaleh (Nova Oršova). Dospevši do trdnjave, pošljeta za dve uri Bindsha.,a nazaj v Temešvar, n'aj prinese iz Košutovega stanovanja neko malenkost. Bindshaj, odhajajoč iz trdnjave. Čuje, da sta s« Košut in Szemere pogovarjala s stražniki trdnjav«.
Ko se Bindsliaj vrne, sedita oba gospoda na vozu. na, kojem se je nahajala prej hrastova skrinja. Košut in Szemerc velita, da se odpeljajo nazaj v Te-mešvar. Nesli so zopet škrinjo nazaj v Košutovo stanovanje, in so jo baje po noči sežgali v piunioi. Drugi dan sta Košut in Szemere pobegnila preko Srbske ua Turško. Po Bindshajevem mnenju bila je v hrastovi skrinji skrita druga skrinja od železa s krono in dragocenostmi, in to škrinjo zakopala sta j Košut i,n Szemere baš tfodaj, ko sta njegfa'' poslala nazaj; leseno skrinjo napolnila sta s kamenjem, da bi | Bindsliaj ne vedel, da je skrinja prazna.
Pričeli so torej iskati, stikati, kopati v Gršovi, v Mehadiji in po vsem okolišu. V škofijski cerkvi v Gršovi izruvali so tlak ter prekopavali zemljo mnogo črevljev na globoko. Ko so stikali v Mehadiji, prigo-dil se je ondi nesrečen) slučaj, iVodja ondotnega| kopališča imel je v svojem slanovaiiju škrinjo, klatero so mu ogerski uporniki po končanem uporu izročili, naj jo shrani. Ko je zvedel, da sodam komisija stika v Mehadiji po neki skrinji, storil je konec svojemu življenju s samot morom, da bi nei bil zaprt. Ko od-pro skrinjo, najdejo v nji staro orožje. Nato so zopet iskali vse leto, toda brez vspeha.
Leta 1853 preplavila je povodenj vso okolico okoli Nove Oršove; to je zvedel tudi Košut, mudeč se tedaj v Londonu. Premišljati začne, kako bi mogel oteti kronske znake, sicer bodo segnili.
Sporazumi se torej z nekim častnikom iz turške trdnjave Afcla Kaleh; ta najme delavce, kateri naj bi po noči izkopali tisto škrinjo. Ta načrt je bil pa preprečen, ker je avstrijskiul vojska • pazno čuvala okolico.
Po povodnji začelo je zopet iz nova iskanje; toda vse bi( bilo zaman, da bi se ne bil Szemere za svojega bivanja v Parizu neoprezno izdal ter povedal nekemu znancu, da je škrinja s krono zakopana na mejnem mednarodnem ozemlju blizu Oršove, v vznožju gore Allion. To stvar zvedo tiyli avstrijske oblasti, in avstrijski vojaki hiteli so kopati jame okoli celega vznožja gore Allion.
Po noči dne 8. septembra 1853. leta zadela sta dva vojaka pri kopanju z lopatama ob železno škrinjo katera je tičala v zemlji šest čevljev globoko, a bila je \sa zarujavela. Skrinjo stja. prenesla v poslopje vojnega povoljništva. Ondi jo odpro in v njej najdejo vse znake za kronanje.
Na vrbu je ležal, plašč sv/ Stefana;, ppd plaščem so bile tri blazine, na katerih se pri kronanju neso znaki, dalje par svilenih nogovic, pas in vsled mokrote na pol šepniti čevlji. V enem kotu škrinjo je ležala nožnica, v nej pa nepokvarjena krona sv. Štefana, odičena z biseri in dragimi kameni, ob strani krone ležalo je žezlo, jako zarujaveli meč in očrnelo jabolko.
Vse to so lepo posušili, osnažili ter izložili dva dni v Gršovi javno na ogled, na to so pa vse dragocenosti poslali na avstrijski cesarski dvor na Dunaj. Cesar jih je fine 20. septembra* leta 1853 pregledal in precej druga dan so jih odpeljali v Budimpešto.
Častnike, kateri so se potrudili pri| iskanju krone, jo cesar odlikoval z visokimi redovi; obema vojakoma, koja sta 'izkopala škrinjo, je podelil zaslužni svetihji in stalno pokojnino. Na onem kraju pa. kjer je bila zakopana usodna škrinja, velel je zgraditi kapelo.
'r'
Ustanovljeno lota 1860.
M. liger-jev sin
urar
zaloga zlatnine In srebrnine
pooblaščeni izvedenec
Maribor, Poštne ulice štev. 1
Ure od $ld. 150 do gld. 200*—
OCr* Cenik brezplačno.
. .	____________'■	'■ -V--'-/
Tiskovine
izgotavlja hitro in po ceni tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
O
o
o
o
o
o
o
o
4

Iqtt mnjint'
A6tn iim dihih h lic. ih
h)n la /xrm hzafo dohtL J[q/imJidhwnaj^
O
o
o
o
o
o
o
o

Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
dunajska cesta 19.« v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
z a, ■v a. r-uje
i. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, 3. Za življenje oziroma doživetje in proti
zvonove, premičnine in pridelke. 2. Proti prelomom zvonove, in
nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
S-iroji te svojim!
13-6