duhovno življenje
la vida eypir’rlual
1958 ■ LETO >V!
Zgoraj: Za velikonočne praznike se slovenska pokrajina spremeni v en sam cvetoč vrt. — Spodaj: Razorana polja za Kamnitnikom v zgodnji pomladi. Pisana preproga dobrav, valovitih njiv in slikovitih vasi se širi tja do zasneženih Karavank in Kamniških Alp. — Naslovna stran: Sv. Katarina nad Ljubljano
spomladi
Leto XXVI.
Št. 4
April
Angelske besede v jutru vstajenja
. Lepših in bolj pomembnih besed, kot so bile besede cmgela na veliko-, n° jutro, svet še ni slišal. Žene so šle h grobu, da bi mazilile Jezusovo Vrij ^ svetem strahu so se približale grobu. Vstopile so in zagledale nebeško Cazen. Angelovo obličje je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo ko Spregovoril je besede, ki niso človeške niti zemeljske, marveč nebeške; gQ .l^a^ce besede morejo priti samo iz nebes: „Ne bojte se! Vem namreč, y Sce^e Jezusa, križanega. Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je bil rekel...
. a je od mrtvih“ (Mt 28, 5-7). Ko smo pri vstajenju v ljubljanski stol-Cl vse an9elsk,
vsako leto na velikonočno soboto poslušali krasni tenor, ki je pel te e besede, nas je njegovo petje ganilo do solz.
niogi ^ene> vse trepetajoče ob angelski prikazni in njegovih besedah, niso jim B ^na	teh besed. „Vstal je, vstal je, ni ga več v grobu,“
ZrUen '>nei° P° ušesih, ko so na vso moč hitele k apostolom nazaj v Jeru-r(xZu ' APostoli v prvem veselju in presenečenju tudi niso mogli do kraja j'e ?,r^e^ globokega pomena teh besed: Vstal je! Tekli so h grobu. Peter skviy Prvi> Janez za njim. Vstal je, vstal je — so ponavljali, v vso jcjju P® niso mogli prodreti. Tudi ko se jim je Jezus, zbranim za Č0n0 •enimi vrati, še isti večer prikazal, ko so strmeli v njegovo poveli-krQja € °’ bili vsi ganjeni in govorili z njim, tudi tedaj se jim še ni do sv. p 0dprl°. Morebiti so vedeli, slutili, toda povedal tega ni nihče. Šele visočip6^ ^roc^ zadnje skrivnosti in nam razodel vso globočino in cel0 g ; anJelskih besed. V prvem pismu do Korinčanov nam je napisal v annp]'1]0- r>0-^avje o tem (1 Kor 15). Tista velika in pomembna skrivnost Pa Ve,.. U l besedah, tisti zadnji logični zaključek iz njih, je čisto preprosta, lCa-stna resnica: Tudi mi bomo vstali. „Če Kristus ni vstal, je naša
OSPOD 7E OD SMRTI VSTAL,
0§ N EGA BRi PKE MÄRIRE;
NAM SE7E VESEljTS,
ON NAM HOČEKTRĐŠlfl gSTS.
Kyrie eleison.
NAJSTAREJŽA SLOVEN SKA
VELIKONOČNA PESEM.
vera — naše upanje prazno" (1 Kor 15, 16). Žene in apostoli v prv^ presenečenju teh besed niso mogli do dna razumeti. Tudi mi jih mo> nikdar ali pa ne zadosti in do kraja ne razumemo.
Sv. Pavel pravi v omenjenem poglavju, da je prvi človek iz PrS^ £ tem hoče reči, da je Človek z vsemi svojimi stvaritvami, materialnimi ^ duhovnimi, minljiv, zapisan smrti. Pesnik sicer poje: V delih svojih boš živel večno. Pa so tudi taka duhovna dela, ki sicer prežive človek0-’ zapisana propadu. Nad vsem človeškim življenjem vlada nespremenljiv za'lC’ smrti! Fse kar človek ustvarja, nosi v sebi kal minljivosti. Koliko kid‘l: in kakšnih je že svet videl, pa so vse propadle. Egipčanski faraoni so postavljali „večne" spomenike v svojih piramidah in slavnih grobovih. polnili so jih z bogastvom zemlje, pa jih je zob časa že izpraznil in že do kraja uničil. Le nekaj ostankov je še za njimi ostalo po razlic11 muzejih. Kakšen je bil opoj rimskega življenja! Rimska publika se je slajala nad smrtnimi mukami tisočerih v rimskih amfiteatrih. Nepresto-so iskali užitkov, naslo.de, nekaj trajnega, pa danes te publike ni več. spomini, ki pretresajo, so ostali. Kako veličastne reči je ustvarila 9rS. : kultura v arhitekturi, drami in pesništvu! Od vsega je ostalo le tt£ ^ drobcev, Laokoontova skupina z odbito roko, podrt Partenon na č^krop0^ nekaj dram in nekaj grške modrosti. In še to in vse drugo, kar iM0- . danes, vsa velika dognanja znanstvenikov, ves čudovit tehničen napi60 f vse prav vse, se bo razletelo v prah, če prej ne, na sodnji dan gotovo. se kristalna čaša, ki pade na tla, razleti na sto koscev, tako bo vse čloV£ ^ preminilo. Usoda vsega človeškega je bila napovedana v božji besedi Ada101 V prah se povrneš... Po naše povedano, velja za vse ustvarjene reči bese^ ki jo v operi „Cavalleria rusticana" glavni pevec s komično tragičnim g,JlS ^ pove, ne več zapoje: „Comedia e finita!" Po slovensko bi rekli: Dan
grofje celjski in nikdar več!
Pa je sv. Pavel v istem poglavju zapisal še drugo besedo, da jß • človek iz nebes. Besede, ki to poglavje končujejo, so nezaslišan vrisk ves* _f „Použita je smrt v zmago. Smrt, kje je tvoja zmaga?" Svet še ni nl0
slišal, da bi bila smrt kdaj premagana, da bi mogel kdo smrt preživeti, a bi bilo kje kakšno trajno, srečno in veselo večno življenje... Ob vsem ^nanju, ki so ga ljudje tedaj imeli, je vladala na svetu samo žalost.
1 «o sedeli v „smrtni senci“, kakor pravi prerok Izaija, in se te smrtne Sence tudi zavedali. Grška drama pozna samo neizprosno usodo, ki tira Lr'je junake. Drama se redno končuje s katastrofo. Zato je naročala starim ^kurejska modrost: „Uživaj, dokler moreš! Carpe diem!“ Stoična mo-°st tope, pasivne vdanosti ni bila boljša. Do kaj višjega se niso mogli VzPeti. Pa je prišel Kristus, Sin božji, na svet in izrekel presenetljivo Pot100' ^az sem življenje! Kdor v me veruje, bo živel vekomaj! Torej je ... }z doline smrti, je rešitev iz smrtnih zank in večnega propada. Je lenje, je neminljivo, trajno življenje! In o njem nam je Gospod Jezus ljee. še več: o lepoti, resničnosti, sreči, neskončni blaženosti tega živ-enia — čigar vznik in vsebina je sam Bog! Ta kultura je vse višja od leljske, je duhovna, neminljiva, je „cultura perennis, aeterna“. Vsem ni dano jo razumeti...
to . ie P°tem čudno, da je sv. Pavel, ki je vse to razumel, vriskal od ^ 'J3a? Saj se skoraj roga smrti, ko jo sprašuje: Smrt, kje je tvoje žezlo, Krp tv°ja zmaga? Zdaj imamo v Kristusu življenje in v njem poroštvo nQ tto. vstajenja in večnega, nepojmljivega, blaženega življenja, je dosled-Peprestano in glasno poudarjal.
l0^. Angelske besede na velikonočno jutro pač niso mogle biti lepše in °Srečujoče, saj so nam oznanile vstajenje in življenje.
DR. MILAN KOPUSAR, U. S. A.
DA BI PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJA BIL ISTO-čASNO ZMAGA NAŠIH DUŠ NAD GREHOM IN ZMAGO-SLAVNO VSTAJENJE IZ GROBA VSEGA, KAR JE GNUSOBA pRED BOGOM, ŽELI PRAV IZ SRCA VSEM SVOJIM NAROČNIKOM, SODELAVCEM, PODPORNIKOM, PRIJATELJEM
REVIJA „DUHOVNO ŽIVLJENJE“
IMAGEN Y SEMEJANZA DE DIOS
“Si vuestra justicia no es mayor que la de los escribas y fariseos hipocritas, no entrareis en el reino de los cielos” (Mateo V,20).
Los fariseos practicaban el “formu-lismo” de la justicia, de la bondad, y por los resquicios que dejaba su inter-pretacion interesada de la ley, cometian toda clase de injusticias, depredaciones, opresiones. Estaban vacios del verda-dero sentido de la ley de Dios.
El cristiano, sin jamäs haberlo pen-sado, puede estar vacio del sentido cristiano, del sentido del Evangelio. Si una fe luminosa —es decir: ilustrada, conocedora del dogma cristiano— no proyecta su luz sobre la vida y sobre la piedad del cristiano, este corre riesgo de adorar a Dios en forma errönea, de recitar formulas que no comprende, de dirigirse a Dios tan equivocadamente como el fariseo de la parabola evange-lica cuya oracion no pudo agradar a Dios (Lucas XVIII, 10-15).
Y asi como desconoce muchas veces la proyecciön enorme que tiene para su vida el que Dios “habite” en su alma, el ser “Templo de le Santisima Trinidad”, de igual modo, o en forma mäs alarmante, ignora la verdadera natu-raleza de Dios.
Muchas veces los ninos son mäs exactos en describir a Dios que los ma-yores. ^Que ha sucedido? El nino, en condiciones propicias, “intuye” a Dios. El adulto, que muchas veces ha descui-dado el estudio de la religiön, va “des-dibujando” esa primitiva imagen, la va “desfigurando” con aditamentos errö-neos que falsos conceptos religiosos le proporcionan.
Para conocer a Dios penetremos e su Templo, en nuestra alma. Dios mor® en nosotros pero no desvinculändose d recipiente. Dios tiene una permanec'a activa, actuante. Y nuestra alma tieIie una conducta no de indiferencia, sino de percepcion.
Entre un liquido y su envase de metal o de cemento hay una situaci®1* de prescindencia, de indiferencia, no comunicaciön. No es lo mismo cua11 do el envase o recipiente es de mader‘ o barro.
Dios hizo el alma del hombre coI1’<, un recipiente de estos Ultimos; cay de recibir, de “impregnarse”. “IIagain°^ al hombre a nuestra imagen y seia6 janza” (Gen. I, 2.). Esa “imagen y_s^ mejanza” se establece
cuando Di ^ mora en el alma por la amistad, V°r ' gracia, cuando existe el estado de gr‘*
D ilfl' “gii
häce
cia, cuando el alma es Templo de Sma. Trinidad, y entonces Dios pregna el alma, cincela en ella imagen” y el alma se “deifica”, se “semejante a Dios”.
El habitar Dios en nosotros, el c0p^ vertirnos en su Templo, nos dispone ^ hacernos semejantes a El. “Tienei* semejanza con Dios solo aquellos fV, tienen a Dios habitando en si misi*’0 (S. Anaätasio Sinaita).
Esa semejanza con Dios nos 11 ^ participes de su naturaleza. “P°r Espiritu Santo merecemos ser y semejanza de Dios, y por el W Espiritu Santo se realiza esto, de ‘	.
te que somos participantes de su di naturaleza” (San Ambrosio)
JOE J

ŠTEVILNEJŠE DUHOVNIŠKE ' OKLICE, KI NAJ DOZORIJO V VLADIH DUŠALI PO EVHARISTIČNI VZGOJI
L.fVa in naj večja skrb svete Cerkve in ostane: skrb za dunovniški Brez duhovnikov ne more sla CSn° vršiti svojega zveličavnega po-sta":,tVa- brez njih niti ne bi mogla ob-.	'• Sveta Cerkev z duhovniki stoji
Pade.
naraščaj mora biti ško-ot Punčica v očesu, skrb za duhov-Priz- ,Semen'šča naj izčrpa vsa njihova sv0al evania — tako naroča Pij XI. v štvu 0^r°žnici o katoliškem duhovni-
škof	!
preva,- 6 *)a ,noramo pri tem velikem in
P*ki •Znem delu podpirati vsi: duhov-ski s,n '®rniki, med temi zlasti krščan-^elavciar*'’ VzgoiKelji in apostolski so-
iitiejjJo tem sKupnem prizadevanju pa Zorenj	°^m'> da za obujanje in
Pejše,^' uhovniških poklicev ni uspeš-vitn0 p ®redstva kot je živo in stano-bi j0 gV aristično življenje mladine, ki "'ško	P°^Kcati v sveto duhov-
Uzb°. Zato nam sveta Cerkev v
„ ulla)]e naraščaj.
mesecu aprilu, ki je mesec Velike noči, v katerem obnavljamo spomin ustanovitve Najsvetejšega Zakramenta in katoliškega duhovništva, naroča, naj molimo s posebno vnemo zato, da bi m evharistična vzgoja med krščansko mladino razširila in poglobila in bi tako po njej v srcih sinov vernih družin dozorelo večje število duhovniških poklicev, ki jih kraljestvo božje na zemlji tako silno potrebuje in pogreša.
Kaj pa naj razumemo pod evharistično vzgojo mladine?
Prvo, kar je mladini treba v tem oziru dati, je poznanje krščanskega nauka in posebej resnice o presveti Ev-harstiji. Staro pravilo namreč uči, da ni mogoče ljubiti in navdušen biti za stvar, ki je človek ne pozna. Iz tega načela izvira velika in sveta dolžnost krščanskih staršev in vzgojiteljev, da otrokom že od zgodnje mladosti z vso ljubeznijo in vnemo posredujejo poznanje verskih resnic, med temi pa prav posebej resnice o svetem Rešujem Telesu, v katerem naš božji Odrešenik neprestano biva med nami kot zvesti prijatelj in tovariš naših zemskih dni, se na naših oltarjih pri sveti maši vsak dan daruje nebeškemu Očetu za odpuščanje naših grehov, za posvečenje in zveličanje naših duš in prihaja v naša srca kot nebeški kruh, ki nam daje življenje nadnaravne milosti, kruh angelski, ki nas ohranja čiste, kruh močnih, ki nas napravlja srčne in stanovitne v borbi zoper skušnjave.
Ob vsej veliki zaposlenosti naših družin, ki spremlja njih borbo za obstanek in lepšo bodočnost, naj vendar nikoli ne bi zmanjkalo vsaj nekaj časa za ta verski pouk, ki naj bi bil nekako neprisiljeno povezan zlasti s časi družinske molitve in s praznovanjem Gospodovih dni. V kolikor bi pa starši tega
pouka sami ne mogli v zadostni meri dati, naj jim pripomorejo do njega potom onih, ki so zmožni in pripravljeni v tem pogledu staršem pomagati, to so verski zavodi in naši slovenski učni tečaji. In v učnih načrtih teh naj po želji svete Cerkve nauk o svetem Režnjem Telesu zavzema odlično in prvenstveno mesto. Jezus sam pravi: „Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roke. Kdor v Sina veruje, ima večno življenje“ (Jan 3. 36).
Na temeljitem nauku o veri in o skrivnosti svetega Rešnjega Telesa, ki se bo pač moral prilagojevati duševni sposobnosti mladine in z razvijanjem teh iti vedno bolj na globoko, se bo potem razvijala druga stran evharistične vzgoje: stanovitno nagibanje k praktičnemu krščanskemu življenju in zlasti k sveti ljubezni in vnemi do Naj-svetejšega Zakramenta, s sveto mašo, svetim obhajilom in evharističnimi pobožnostmi. To nagibanje in navajanje, v besedi in še bolj z zgledom, bo moralo prihajati naravno v prvi vrsti od strani krščanskih staršev in vernega družinskega okolja.
Tako-le govori o tem veliki papež Pij XI. v svoji zlatomašni okrožnici iz leta 1935: „Družina je tisti prvi in najbolj naravni vrt, v katerem naj kakor same po sebi rastejo in cveto rože za božje svetišče. Največ svetih škofov in duhovnikov, katerih slavo oznanja sveta Cerkev, dolguje začetek svojega duhovniškega in redovnega poklica in svoje svetosti zgledom in naukom očeta, polnega vere in kreposti matere, čiste in pobožne; družine, v katere udih je poleg čistega življenja vladala ljubezen do Boga in do bližnjega. Izjeme od tega pravila so redke in pravilo le še potrjujejo. Kadar starši v družini, po zgledu Tobija in Sare, prosijo od Boga številno potomstvo, po katerem naj bi bilo večno
hvaljeno ime Gospodovo, in otroke spr^ jemajo kot dar iz nebes in dragoce zastavo ter se trudijo, da bi jim v
pili že od zgodnje mladosti sveti st>3
do Boga, krščansko krepost in
zla®“
nežno pobožnost do Jezusa v Najsve
■tei'
šem Zakramentu in do Brezmadežne ^ vice, sveto spoštovanje do svetih kra),^ in oseb; kadar otroci vidijo v starših vzor poštenega in delavnega pobožnega življenja; kadar jih v'cl|)
kako se sveto ljubijo v Gospodu,
ka!‘(l
zvesto spolnjujejo krščanske dolža0
in pristopajo k mizi Gospodovi,
kak’
dobri so do onih, ki stisko trpe, tani ^ težko ,da ne bi otroci skušali P°s ^ mati tak zgled svojih roditeljev h' ^ bi se med njimi ne našel nobeden*^ bi v svoji duši prisluhni! Gospodo^ povabilu: „Pridi in hodi za menoj-
igliif
Z globoko srčno hvaležnostjo m podpisani v tem oziru na svoje sta zlasti na svojo verno mater, ki 1" j| bil Sveti Duh v posebni meri z darom pobožnosti in molitve. Zve do svete maše je bila v družini neZ Ijivo načelo. Poleg svete maše
zlot"'

se “
redno hodili tudi k popoldanski P° „i
'teP'
nosti ob nedeljah in praznikih. 1{<\t jjP
v moji mladosti pogosto sveto °kk „r
„.„j.	.„.„„„o..	----
ni bilo vpeljano, me je mati
'C*	,
od časa do časa ljubeznivo P0'
cvete
Otrok, pojdi spet k spovedi in s'el-rl < obhajilu, da te bo Jezus očisti ^ dobrem potrdil. Kako je starše ve- g().
ko so me videli streči pri oltai j j1’.^(i delovati pri procesijah in bogo? 1 ()D
opravilih, biti v družbi duhovnik® ^ katerih so gojili vedno najglobll®^ ^ štovanje. Gotovo so tudi molili za getfl bi vsaj eden od številnih otrok, ' vlii''
Uit vsaj	vvi o l.*-. T »**»»»*	- hO'1
enajsti od trinajstih, postal <	..A'
'‘■“j---	.... -	—’	-	. iji--
Gospodov in srednik med Bogom 1 gVJ' mi za družino, za narod, za ve*
Ne da bi imeli kakšno večjo iz° . jp'1
moji dobri kmečki starši v s
Jer' dobro razumeli to, kar nam sveta erkev v tem mesecu v molitev pripo-r°ča: kaj je evharistična vzgoja otrok družini. Naj bo blagoslovljen spomin, jim Bog v nebesih poplača njih nauk njih zgled, naj jim obudi veliko po-^emovaIcev med krščanskimi starši na-'’ä naroda in naših časov sploh.
Po slavnih odlokih sv. Pija X. o po-v°s,nem in vsakdanjem obhajilu vseh ^rnikov (1905) in zgodnjem obhajilu živpk ^^0), se je začelo evharistično jenje v sveti Cerkvi vedno bolj uve-''ijati in je danes oboje že kar nekaj tj .<u'neKa in splošno veljavnega v vseh Ceri!1 *cr*^ans*i**1 družinah, ki čutijo s "v'jo in sledijo njenim navodilom.
harSelanii papež Pii XIL j® dal ev-
I)0, lbti®nemu življenju prav posebno udo z olajšavo evharističnega posta
'■ uvedbo večernih maš. Evharistična
.Soja
izv' i •• m*ad'ne ie tako postala lahko j. . pva povsod, kjer so na razpolago 'niki in so cerkve v zadostni bli-
žini A
skj ’ u naši novi domovini, kot o latin-(Jr(| ‘Uveriki sploh, pa tudi v mnogih trdj^.'1 deželah sveta se to še ne more :5Une sdno i® pomanjkanje duhovnikov, (•er^ ,So daljave, ki ločijo vernike od ßog'a’ Liudi® P° Pampi žive sami, le p0 n'od* niih sr®a v svoji ljubezni, ako v tai!^m hr®p®«ii°- Evharistična vzgoja pa- lfl krajih in razmerah po družinah lahka stvar.
.a 0 razumevanja za evharistično ki ž''10 mk-ldine pa kažejo tudi starši, nej>a'e V bližini cerkve in jim duhov-otrok V<!dstva n® manjka, ki morda svoje Svet S° P,,ste> da se pripravijo na prvo nik <!]r°^!lajil0» in je ta dan velik praz-pa u^‘n® in vsega sorodstva, potem temiI 'a n’ več ne k maši ne k sve-»vetal0 ajilu *n os^an® od vsega le lep, *e sicerr>°m'n 'n druS®Ra nič. Razmere s stalnim opominjanjem Cerkve
in prizadevanjem katoliških vzgojnih zavodov počasi boljšajo in evharistični duh polagoma družine zajema, vendar bo treba še mnogo truda, molitve iu žrtve, da bo zlasti odraščajoča moška mladina vzljubila sveto Evharistijo z; močno in stanovitno ljubeznijo in živela evharistično življenje iz lastnega prepričanja in osebne pobude. V katoliških vzgojnih zavodih prihaja mladina k maši in obhajilu bolj na povelje kot iz lastne vneme. Tu trajnega ljubečega odnosa do evharističnega Jezusa ni — razen le v maloštevilnih primerih. Mine šola, mine navadno tudi evharistična praksa.
Če celo v samih katoliških vzgojnih zavodih še daleč ni dosežen evharistični ideal, kakor ga priporočata Cerkev, je seveda položaj v laičnih šolah, kjer se verouk sploh ne poučuje, kakor je zdaj v Argentini in mnogih drugih deželah, še veliko težji in žalostnejši. Evharistični vzgoji so tu postavljene silne ovire, Cerkvi in katoliškim krogom pa težke in odgovornosti polne naloge, da preko vseh ovir in z vsemi zakonitimi sredstvi skušajo uresničiti Gospodovo naročilo: „Pustite otročiče, naj pridejo k meni!“
Kakor je po eni strani evharistična vzgoja mladine v mnogih krajih in pogledih težka in zelo ovirana, pa po drugi strani gorečnost gotovih krogov tudi ne odgovarja smislu novih evharističnih olajšav. Fo zadnjih dispenzah glede evharističnega posta in dovoljenja večernih maš so začeli marsikje sveto obhajilo deliti kar redno izven svete maše, ob kateri koli uri dneva, tudi popoldne in zvečer izven večerne maše. Kardinal Ottaviani, prosekretar Kongregacije sv. oficija, je o tem zapisal: „Duh novih olajšav glede evharističnega posta in večernih maš stremi za tem, da bi pomnožil udeležbo vernikov pri sveti maši.
Ta namen bi bil pa izjalovljen, ako bi bilo mogoče deliti sveto obhajilo na prošnjo katerega koli vernika in ob kateri koli uri dneva“ (Oss. Rom. Arg. št. 300/57).
Zdi se nam ta opomba uglednega člana rimske kurije na mestu in nam je ni težko razumeti, ker smo tega od nekdaj vajeni, da gledamo sveto obhajilo kot dopolnilni del in sad daritve svete maše, ki naj ga verniki, kolikor le mogoče, prejemajo v zvezi s sveto mašo. Seveda opravičuje pameten razlog prejem svetega obhajila tudi izven svete maše, a redno naj bi se to ne prakticiralo. Evharistična vzgoja bo morala imeti po navedeni izjavi kot svoj cilj pred očmi: pobožno udeležbo pri sveti maši in sveto obhajilo v zvezi z njo. Mladina, ki se bo poglobila v skrivnost
svete maše in se bo v zvezi z dat'1' vijo božjega Jagnjeta pobožno udel®' zevala tudi daritvenega obeda, bo ^ svojih dušah milosti duhovniškega P°' klica gotovo nudila razorano zemljo.
Vse to imejmo torej pred očmi v molitvenem namenu Apostolstva v a1®' seču aprilu in naj bodo res goreče :l1 stanovitne naše dnevne prošnje za šR' jenje in poglobitev evharističnega živ' Ijenja v krščanskem ljudstvu in za reS temeljito, ljubečo, željam Cerkve odg0' varjajočo evharistično vzgojo naše ml*, dine, zlasti naših dečkov in fantov, ^ naj po goreči ljubezni do evharističnega Jezusa pomnožijo število duhovnik0'’ tako silno potrebnih našim dnem, v s-3 vo božjo ter v blagor in zveličanje čl°' veštva.
ALOJZIJ KOŠMERLJ, Argenti«3
enj,<2 ig, grsfia
V sredo pred veliko nočjo so jo težko ranjeno prinesli v bolnišnico. Ni se zavedla tudi potem ne, ko so ji rano izčistili in obvezali. Negibna in bleda je ležala v veliki bolniški sobi. Sestra Terezija je pri njej prebdela vso noč. Skozi bele prste so ji neprestano polzele jagode rožnega venca, njen pogled pa je nepremično visel na bledem obličju mlade deklice. Proti polnoči so se na tem obličju prikazale majhne rdeče proge. Izprva so se ranjenki iz tesno stisnjenih ust izvili stokajoči vzdihi, nato posamezne besede, ki jih je v presledkih z največjo muko trgala iz globin vročičnih prividov.
. Mama, ata. . . zakaj me preganjata. . . ? Vem, hudo je bilo vajino trpljenje v taborišču. . . še hujša misel na izgubljeno Maro. . . edinko,
nista je mogla preboleti... Ah, moji duši je pekel... jaz sem kri'’r‘t vaj ine smrti.. . Zato pa v boj. • ■ pozabo vsega. . . Kako švigajo krog’®: kako vpijejo ranjenci. . . vse ok° mene je sama kri. . . le jaz stojim - ■' še krogle se me izogibljejo. . . K1®11, ovele, stokrat pohojene rože... ma, zakaj te nisem ubogala kaj ste storili iz moje mladosti zakaj sem vam verjela... zakaj • • • '
Sestra Terezija je vsa presunj61^ poslušala Marino izpoved, eno izm® sto in sto tej enakih v tistih težki dneh...
Skozi okna se je začelo medlo tlikati. V bližnji cerkvi je. zazvoni ^ sveto jutro. Takoj nato se je ogla'y tudi zvonček v samostanski kapeli-sobo je prišla postrežnica. Tedaj se •’
^ftra Terezija dvignila in s trudni-1 koraki odšla v kapelo.
Bolnice so se prebudile. To jutro je ohk Parnenjeno za velikonočno sveto hajilo. Odprli so na stežaj velika ko | a Pogledi vseh so se zazrli na c,5uk. Tenko je zabrnel zvpnček, za-].• ba‘° je po svečah in kadilu. Sprem-v 11 °d belo oblečenih sester je prišel sobo pater, noseč zlat ciborij. Vsa ^ egova postava je vzbujala spošto-ži ]e: v bledem asketskem obrazu so In 0 žarele temne oči, polne ljubezni st Umevanja. Šel je počasi od po-n^le do postelje in obhajal vse bol-j.j ?' Nazadnje je obstal še pri Maje P	Njegov sočutni pogled
lobeče motril to ubogo, uničeno g]e(.j °sl;- Tako prodiren je bil ta po-Vecu: c^a ga ie Marina duša v neza-in 1 vza0utila. Globoko je vzdihnila pj,p b°casi odprla oči. Z neizraznim be k®ne0enjem je zastrmela okoli se-' ljpet je zaprla oči in šla trudno
/oko
siraia ‘
in
preko njih. Mukoma je raz-
. Prišli: — napad... pokanje °genj"lC in Pušk--- kri’ vpitje in
Ba J’ na^° n°P> nepredirna noč...
^skelete'1' 86 Kpominia- v prsih *ie
Pol,
‘0, nato je padla... ngoma
njen “6Uina Je spet odprla oči in jo ; p°gled je obstal na patru, ki Se jG S.e Ve(ino molče motril. Zdrznila ji bo"1^ ga sovražno pogledala. Kaj saj e .^akaj je ne pusti_pri miru, Tedni9-1'*0 •l'e tako vse končano... kosldv']6 Pater dvignil roko in jo bla-priČank Počasi’ iz najglobljega pre-sPrpn-'a ln doživetja svoje duše je tovoril:
^'e ljubezen!"
Ijale m z.apuščal sobo, so ga sprem-Pih ni hn*ne z.amišljene oči, v kate-je zburiu Ve^ sovraštva. V njej se PsČem 1 sp°min in domotožje po
6m svetlem, daljnem...
Mara je skozi odprta oljna zastrmela v pomlad: z belimi oblački nakodrano nebo, pomladni veter in cvetoča drevesa, daljni glasovi kmetov, ki so orali na njivah, vmes neumorno ščebetanje ptičkov in lahno kroženje prvih lastovk.
— Pomlad, življenje, vstajenje... Bog je ljubezen... a ne več zame, ne zame. V meni je sama noč, sami viharji. . .
Rana v prsih jo je pekla kot živi ogenj in od tam se je bolečina razlivala po vsem telesu in jo mučila. A vse hujši ogenj, hujši viharji so ji divjali v duši. Tri same besede, izgovorjene s prepričanjem, ki ne pozna ugovorov, so v njej začele svoj boj — Bog je ljubezen...!
V	bližnji cerkvi je zazvonilo z vsemi zvonovi. Sestra Matilda, ki je pri Marini postelji nadomestila sestro Terezo, s.e je pokrižala, za njo vse bolnice. Mara je z največjim trudom prišla do jasnosti: Veliki četrtek je, zvonovi pojejo h gloriji.
Prišel je zdravnik, pregledal najprej Maro in dvomljivo zmajal z glavo; nato nekaj zašepetal sestri Matildi.
V	bolniški kapeli so se pri božjem grobu ves dan in vso noč vrstile sestre in molile za vstajenje Marine duše.
Marino stanje pa se je od ure do ure slabšalo. V vročičnih blodnjah je njena duša iskala rešitve, hrepenela kvišku, a se v onemoglosti vedno globlje pogrezala v trpkost razjedajočih spominov.
Ne veliki petek se je šele proti večeru nekoliko zavedla. Sestra Terezija je bila pri njej. Marin vročični pogled je vprašujoče obstal na njenem zbranem obrazu.
„Sestra, ali bom umrla?“
Sestra se je dvignila in jo ljubeče prijela za roko.
„Gospodična Mara, ne skrivam vam, vaše stanje je zelo resno!“
Mara je za hip zaprla oči in kot sama zase zašepetala.
„Saj je čisto prav, tako bo konec vsega.“
Sestra Tereza se je še niže sklonila nad njen obraz in ji položila roko na vroče čelo.
„Ne, Mara, šele začetek vsega bo takrat. Večna sreča ali nesreča pa je le od nas odvisna.“
„Zame je prepozno...“
Marin glas je zvenel kot glas utapljajočega se človeka, ki mu je vzeta sleherna možnost za rešitev.
„Mara, božje usmiljenje je večje kot naši grehi..
Mara je skušala razbrati smisel teh besed. Ni se ji popolnoma posrečilo. Boj, ki ga je bila v duši med dobrim in zlim, ji je izčrpal še zadnje moči. Njeno nebo je bilo čez in čez zastrto s težkimi, sivimi oblaki. Le za bežne hipe je v dolgih presledkih posijal njej svetal žarek —• Bog je ljubezen.
Noč je minula v teh viharjih in tudi sončno jutro ji ni prineslo nobene tolažbe. Iz bližnjih in daljnih cerkva se je oglasila pesem zvonov, razgibala pomladno ozračje in napolnila tudi bolniško sobo s prazničnim razpoloženjem.
Popoldne je bilo, že proti večeru, ko je na vrata rahlo potrkalo. Vstopil je gospod pater, šel od postelje do postelje in vsaki bolnici voščil k praznikom z besedami polnimi tolažbe in upanja.
Mara je bila pri zavesti. Bolečine so nekoliko ponehale, zato pa se je •tem glasneje začela oglašati vest in skušala izluščiti iz te uboge, zbegane duše končno odločitev.
Pater se je nazadnje ustavil tthj1 pri njeni postelji. Njegove temne oc1, polne velikega usmiljenja so se za N' zazrle v Marine nemirno begajo^. Pod tem pogledom se je v Ma?1^ duši razklala tema negotovosti h1 njo je posijala odrešujoča luč.
„Gospod pater, izpovedala bi 5‘ rada...“
Patrov glas je zvenel na vioe mirno, vsakdanje, ko jo je yprašal:o„
„Gospodična, ali bi želeli takoj;
Mara je samo prikimala.
Sedel je k njenemu zglavju in
s komolci naslonil na rob postelj Mara je le s težavo govorila, so> so jo dušile in ji silile v oči. sedaj je spoznala vso grozo svoje P° teptane mladosti.
Pater jo je molče poslušal.
enkrat je ni prekinil. Ko je umo
ilk
nila, je s strahom pričakovala nJ gove sodbe. Pripravljena je bila p vse.	‘i
Gospod pater pa je spregov01
rO3
mirno. Njegove besede so bile sa^ ljubezen. Padale so v Marino kot žareči utrinki in jo razsvet*1.; popolnoma, da se je v blaženi sre^ potapljala v to čudežno morje l’V Ko ji je dal odvezo, jo je še kakšni so njeni načrti za bodočn0.
če bi jo Bog še pustil pri življenj'K „Tudi na to sem že pomjslila-
plomirana učiteljica sem in se
toU1
bo11!
vsa posvetila vzgoji otroi:, da , vsaj nekoliko popravila, kar so oi' /,•
z napačno vzgojo na meni zagr^jj
Predno se je poslovil, ji ie pater še obljubil, da ji bo nasle“11^
sleda';
jutro prinesel sveto obhajilo. ae
v pose pa njeno stanje tekom noči >
slabšalo, ga bodo sestre takoj klicale.	. p
Mara je ostala sama. Življenje’ g jo je še pred pol ure napolnjena ■ studom in grozo, se ji je zdaj 0
Kristus tolaznik v neskladnosti tega sveta
(Nekaj misli iz govora sv. očeta Pija XII. vsemu katoliškemu svetu za sveti božični praznik leta 1957)
VELIČINE ČLOVEKA IN BOGA
Pred neizrekljivim dogodkom priho-božje Besede na svet, pred tem dej-Mvom, ki po svoji vzvišenosti presega 'sa druga v zgodovini človeškega rodu bi zato zaslužilo vse občudovanje, <>stajajo mnogi brezbrižni: ujeti so v Sv°jo lastno majhnost, nezmožni, pred-stavljati si brezmejnost neskončne 55in°gljivosti.
brugi, ob pogledu na silen razvoj Moderne znanosti, ki je raztegnila spo-'tnanje in oblast človekovo do zvezdnih Prostorov, kot oslepljeni od blišča last-
pred očmi z naj lepšimi načrti in Slutila je, da bo živela, kajti | ušni mir, ki ga je zdaj zadobila, 0 tudi njenemu telesu vrnil prejšnjo in zdravje...
Velikonočno jutro je razlilo na ihtijo vso opojnost sončn^. pomladi, j v°uovi so slovesno zvonili. Od blizu daleč je prihajala njihova melo-j^a do Mare, pela o vstajenju, ki ga ,e tudi njena duša v vriskajoči ra--j občutila, pela o življenju, ki ga - danes po neskončnem božjem usmi-JeaJu na novo začela. en 80 ujeno notranjost je prevladala j sama vse premagujoča misel in ‘ sna zavest — Bog je ljubezen!
ZORA PIŠCANCEVA, Gorica
nih rezultatov, hote zapirajo oči pred „veličinami Boga“. Ker ne vedo ali pozabljajo, da je Bog še višje kot nebo in da se njegov prestol opira na vrhove zvezd (prim. Job 22, 12), ne prepoznajo več resnice in smisla speva, ki so ga peli angeli nad votlino, kjer se je razodela naj višja božja veličina: „Gloria in excelsis Deo“, ampak bi nasprotno najraje ta spev nadomestili z drugim, s „Slavo na zemlji človeku“, človeku, ki toliko razmišlja in ostvarja, torej človeku kot „homo faber“, kakor ga označujejo nekateri filozofi, ker se je tak razodel v delih, ki se zde, da presegajo vsako človeško mero.
Je to trenutek, v katerem naj bi moderni človek občudovanje do samega sebe zvedel v pravične meje, v katerem naj bi z modro zmernostjo umiril občut neke pijanosti, ki ga vzbujajo moderne pridobitve tehnike, in se prepričal, da molitev pred božjim Detetom ne bo nič zaustavljala tega napredka, ampak ga le večala, v čemer bo „homo faber“ hkrati „homo sapiens“ (človek delavec, tudi človek „modrec“). Zato je angel, ki je oznanil pastirjem božična čuda, začel z bodrilom: „Ne bojte se, zakaj oznanjam vam veliko veselje, za vse ljudstvo“ (Lk 2, 12).
Čisto drugačna čustva zbujajo nasprotna oznanila o novih tehničnih čudih. Ko se je polegel prvi val obču-
dujočega priznanja, se današnji ljudje pred nepričakovano močjo novih spoznav in učinkov, ki jim slede, pred tem nezaslišanim vdorom v mali svet in veliki svet, mučeni od nekega strahu, sprašujejo, ali bodo obdržali svoje go-spodstvo nad svetom, ali ne bodo morda postali žrtve lastnega napredka. Ne-previdljive spremembe, ki jim znanost in moderna tehnika utirata pot, nekateri motre kot nekaj nevarnega, da vrže zmedo in motnjavo v vesolje reda in harmonije, ki sta lastna človeškemu umu; drugi nasprotno gledajo na te spremembe z resno zaskrbljenostjo radi obstoja stvarilcev teh sprememb.
Človek se začenja bati sveta, za katerega meni, da ga ima v rokah; se ga boji bolj kot kdaj, in posebno, kjer Bog ne živi resnično v mislih in srcih, — Bog, v katerem ima svet — ves in popolnoma — svojega tvorca, ki je svoji stvari vtisnil svoje neizbrisno znamenje, — Bog vsemogočni, absolutni Duh, naj-modrejše Bitje in Vir vsega reda, harmonije, dobrote in lepote.
KRISTUS, VIR HARMONIJE V SVETU
Temu človeškemu rodu, ki ga v veliki meri sestavljajo ljudje, ki občudujejo edino sebe, ki pa se začenjajo bati sebe in svojega sveta, kažemo še enkrat na steze v Betlehem. Tam bodo našli Njega, o katerem Apostol pravi: „Vse je ustvarjeno po njem in zanj. In on je pred vsem in vse ima v njem svoj obstoj" (Kol 1, 16-17).
To je rešilna resnica, ki se blesti v ponižni votlini in za katero bi hoteli, da bi zablestela v vseh dušah. Novorojeni Kristus se razodeva in se daje današnjemu svetu posebno
1.	kot tolažba tistim, ki tožijo nad disharmonijami in obupujejo nad harmonijo sveta;
2.	kot poroštvo harmonije v svetu!
3.	kot luč in pot za vsak napon člo' veškega rodu za ustalitev harmonije v svetu.
*
Že ob svojem prvem srečanju z vesoljstvom je bil človek ves zamaknjen v njegovo lepoto in ubranost. Blesteče v svetlobi in z zvezdami posejano nebo. nedostopne višine s snegovi kronanih gora, brezmejni objem oceanov v pre' livajočih se barvah, zeleni gozdovi s hrumečim življenjem, redno vrstenje letnih časov, mnogovrstna raznoterost stvari so mu iztrgale iz srca klic začudenja. Cn sam zraščen z lepoto, jo je spoznal celo v razbesnelih naravnih silah kot izraz Stvarnikove moči: „Silnejši od razburkanega morja, mogočen na višavah je Bog“ (Ps 92, 4); „Čudovito bo grme* Bog s svojim glasom“ (Job 37, 5).
Prav je imel neki starodavni kulturni narod, ki ni mogel najti bolj primerne besede za oznako vesoljstva kol „kosmos“, ki pomeni urejenost, ubranost, okras. In vendar, vsakokrat ko s« je človek ozrl sam nase in ie primerjal svoje vzvišene težnje s svojimi deli, ie neutolažljivo zajokal radi premnogih nasprotij, neskladnosti in neredov, ki trpinčijo njegovo življenje.
NEUBRANOST STVARSTVA
Nič manj kot človek v preteklosti’ tudi sodobni človek omahuje med za' mahnjenim občudovanjem vidnega stvarstva, raziskanega od najbolj nedostop] nih skrivnosti in globokih oddaljenost' in med grenkim obupom, ki mu ga P0 njegovi lastni krivdi povzroča navidezno življenje. Nasprotje med ubra nostjo narave in neskladnostjo življ® nja ni nič zbledelo s povečano sposob nostjo spoznavanja in tvorjenja, 1'a sprotno: zdi se, da mu celo sledi ko težka senca.
^ osamljenosti, s katero se je obdal, s°dobni človek ne more drugega, kot po-i1av'ljati pritožbe potrpežljivega Joba: ’ Glei» vpijem proti zatiranju in nikogar ki bi me uslišal, prosim pomoči, a ni Pravice“ (Job 19, 7).
„ Ustavimo se za trenutek in poslu-al>Po človekovo tarnanje, da bomo ^'pgli bolje razumeti njegove skrite ni*sli in mu odkriti tistega, ki zares ,n.0re razpršiti temo in vrniti skladnost Bogovemu nasprotja polnemu življenju.
Neupravičenost skrajne
ČRNOGLEDNOSTI
Uel sodobnega človeštva vprašanje "•^skladnosti sveta rešuje z obsojanjem potnega stvarstva, kakor da je neumnost njegova nujna lastnost, neiz-“zna usoda, pred katero človeku ne k^eostaja drugega kakor s prekrižanimi '()kami se ji vdati, ali pa iskati zado-Seenja v minljivih užitkih, iztrganih ‘)rav iz tega nereda.
Omahujejo na ta način pod priti-^ m*1 Popolne črnogledosti tisti, ki so tako daleč, da ne vidijo na svetu ^psar drugega kakor brezno krvoloč-O in bolečin, ki mučijo narode in po-Beznike in ki posredno ali neposredno Otnljajo uresničenje vidnega na-
1)redka.
Urugj obupujejo nad možnostjo ob-s. ltve harmonije v svetu radi dejstva, 0	0 Po sebi hudega, ker se ljudje dado
°gmi tajj0 sjino ,)0 garu omamlje-tlh, 1 čuda novosti, da prezirajo druge dobrine, prav posebno tiste, na sloni človeška družba.
^ Mnogi drugi pa se končno popolno-ž . Pretlajo črnemu pesimizmu, ko opa-kul J° "žalovanja vredno notranjo ne-ljU(l"rnost na zunaj sicer naprednih

Znanilci pomladi in novega življenja
VZROKI ČRNOGLEDOSTI
Če pa hočemo prodreti do korenin teh in podobnih pojavov, je upanje še bolj omajano, kajti njih vzroki odkrivajo še bolj globoko neskladnost in še hujšo napovedujejo.
Odkod tako strašna brezbrižnost do pravice bližnjega do življenja, odkod toliko veliko zaničevanje človeških vrednot, odkod znižanje stopnje pristne kulture, če ne od tod, ker je prevladujoči tvarni napredek razkrojil ubrano in srečno celotnost človeka, ker ga je tako rekoč pohabil v dovzetnosti za navedene pojme in vrednote in ga je izpopolnil izključno v enostranski določeni smeri.
človeku, rojenemu in vzgojenemu ▼ strogo tehničnem okolju, bo namreč.gor
tovo manjkala važna stran lastne celotnosti, ki bo ostala kot izjedena po neugodnih pogojih za njen naravni razvoj. Rastlina, negovana v zemlji, iz katere so bile odvzete življenjske snovi, razvije eno samo ali drugo lastnost, a ne obnovi svoje popolnoma skladne zvrsti. Ravno tako „naprednjaška“ kultura, t. j. čisto materialistična, pride z izključitvijo nekaterih, za življenje družin in narodov potrebnih vrednot in pogojev, kdnčno do tega, da oropa človeka pristne oblike mišljenja, presojanja in delovanja. Dejansko pa ta, da bi mogla doseči resnico, pravico in poštenost, z eno besedo, da bi se mogla imenovati „človeška“, zahteva najširši razmah in raznovrstne smernice.
Nasprotno pa tehnični napredek, kadar ujame človeka v svoje mreže s tem, da ga odtrga od ostalega stvarstva, posebno od duhovnega in razumskega, tega prilagodi sebi lastnim svojstveni, od katerih sta najbolj omembe vredna površnost in nestalnost. Proces take skaženosti ni nobena skrivnost, če se upošteva človekovo nagnenje sprejeti dvoumnost in zmoto, če le-ta prinašata obljubo po še bolj udobnem življenju.
Poglejte, na primer, na dvoumno nadomestilo vrednot, ki ga povzroča čudovit napredek na področju fizične hitrosti. Človek „brezumne naglice“, omamljen od njenega čara, potem ko je prenesel prednost hitrosti gibanja na stvari, ki ne prihajajo do popolnosti z naglimi spremembami, ampak nasprotno dosegajo plodnost po stalnih in zvestih tradicijah, teži za tem, da postane v življenju kakor trst, ki ga veter maje, prazen trajnih del in nesposoben držati po koncu sebe in druge.
Podobna dvoumnost izhaja iz sicer občudovanja vrednega povečanja učinkovitosti čutil, katerim sijajni sodobni
raziskovalni pripomočki dajejo možnost videti, slišati in meriti vse, kar obstoja, se giblje in spreminja skoro v vsakem kotu vesoljstva. Zadovoljen s tako povečano sposobnostjo in skoro popolnoma zaposlen po delovanju čutil, je „vsevedni človek“ neopazno zapeljan v omejitev uporabe duhovne zmožnosti, ki spoznava bistvo stvari, t. j. razuma, ki postaja tako vedno manj sposoben, da bi v njem dozorela pravilna načela, na katerih sloni vse življenje. Enako čudovito povečana uporaba fizične energije skuša vsak dan bolj zapreti človekovo življenje v tak mehanizirani sistem, ki vse sam dela in na svoj račun, in tako Zmanjšuje pobude, ki so preje človeka silile k razvijanju lastne in osebne sposobnosti.
SVET BO ZNOVA DOSEGEL PRVOTNO SKLADNOST PO ZDRUŽITVI S KRISTUSOM
Obstojajo torej v novem človeku, ki ga je ustvaril napredek, globoke neskladnosti; toda naj bodo te še tako polne nevarnosti, niso take, da bi opravičile obup skrajnih črnogledov. Svet more in mora priti nazaj k prvotni skladnosti, ki jo je Stvarnik zamislil ž® od početka, ko je svojemu stvarstvu P0' delil popolnost (Cfr. Eccli 16, 25-28), Najbolj trdna podlaga tega upanja j® v božični skrivnosti: Kristus, Bog-čl°' vek, stvarnik vsake skladnosti obiš®c svoje stvarstvo. Kako naj bi se stvar predajala obupu nad svetom, če sam Bog ne obupuje? Če je božja Beseda, P° kateri je bilo vse ustvarjeno, zato m®s<| postala in med nami prebivala, da ki končno le zasijala slava Edinorojeneg® od Očeta (Glej Jn 1, 3 sl).
Krščanstvo ne bo moglo nikoli spr®' jeti črnogledosti takih ljudi in njik mrtve predanosti v usodo, ker sta ti ^ nasprotju s krščanskim pojmovanj®I,,
oveka. že sveti Pavel je nastopil proti ^ osodku starih narodov, ki so menili. Usodo ljudi neizbežno določajo na-ttl.ne S^e 'n n^'*t Ribanja. Zato je sva-»Nismo podvrženi silam prirode, ^U’Pak Kristusu, ki nas je osvobodil in 4a® Postavil za dediče božje“ (Cfr. Gal
. ^saktero odrešenje in svoboda pri-je a °d Kristusa in ne od narave, ki P0|'e<^no» in morda prav posebno danes, fit- '‘kiuslj» tehnike, pripravljena oja-
Sv,)je
svoje okove. Sodobni človek je od
(j , - strani, bolj kakor ljudje prejšnjih žt. ■ 'zPostavljen da znova postane su-z J narave, kajti ni ji podvržen samo j)0 | '1 nevednosti in slabosti, ampak je sii Plenim pritiskom zaradi širokega t0l!Z.nania 'n uporabe njenih sil, in je hi ^ Zaradi čudovitosti, ki jih opaža, iz r<U*' neposrednih koristi, ki jih dobiva e« v nevarnosti, da jo po božje s 1 in se ji zahvaljuje.
tr ^edkuđe apostola, naj človek raz-tepa.'er*Se, ki mu jih je vsilila narava 1)0|. zoere Kristusa in njemu sledi, so in 1 Pefrebne kakor kdajkoli. „Samo On Gos rtengi je vaš Bog, Stvarnik in ßeie°^ar narave> vaš Osvoboditelj in sfa;^. Po Njem ste poklicani, da po-„e "otve otroci božji“ (Cfr. Jn 1, 12), Cani Prvin tega sveta, niste pokli-&ohn, .^e^n* popolnosti te ali one spo-dobe°^i, ampak k obnovi popolne po-^nga v človeku, saj je On sam,
sivi* budnost in vir vsakega reda v Varstvu.
A t
liovjtC svetle resnice, ki morejo ob-nje„' dostojanstvo človeka in poživiti
n'so
Sove
upe, zanikajo tisti ljudje, ki
bled sPos°hni odkriti nujnih odnosov iti cf^^P'm in časnim, med Stvarnikom
jej0 gari°’ a ki prav nasprotno odtuju-razli" •>g.a °d sveta, kot da sta preveč torej1*!' 'n me(i seboj oddaljeni bitji, in
medsebojne povezanosti.
In vendar, prihod Sina božjega na svet vidno dokazuje globoke odnose, ki vežejo minljivo z večnim. Svet in človek bi ne imela zadostnega razloga in možnosti za obstoj, če bi ne bila deležna večnega bitja Boga Stvarnika. Ustvarjeni ter končni svet je, ker se nujno giblje v mejah božje večnosti, podrejen njenemu teku in postavam.
Toda če odklonimo pojem večnosti Boga in možnosti, da Bog daje stvarem kaj od svojega, tedaj nima smisla govoriti o redu in skladnosti v svetu. Vendar s takim zanikanjem ni mogoče pogasiti v človeku žeje po skladnosti, redu, sreči, človek je tedaj primoran dvigniti do najvišje vrednote to, kar ostane, t. j. svoje dejansko končno bitje. Postavljen izven stvarnega reda in vsake skladnosti v svetu, je človek primoran izbrati življenje, ki ni nič drugega kakor skrb za lastni obstoj, neke vrste pot v smrt, pa čeprav okrašeno z domišljavim napuhom svojega omejenega bitja.
Toda to je lažnjiva predstava resničnosti, ki sicer vara, a ne more pogasiti žeje po resnici in najglobljih težnjah človeka. Če hočejo ljudje najti to notranje zodoščenje, naj se napotijo v Betlehem, kjer je učlovečena Večna Beseda med nami prebivala, da bi nas naučila, kako mora vsaktero človeško delovanje črpati vso svojo usmerjenost, ustvarjalnost in trdnost iz večnega. Če je človek po svojem bistvu že podoba božja, tedaj mora biti tudi njegovo delovanje tej odgovarjajoče, kakor uči modrost, ki zatrjuje, da „operari sequitur ese“, da se delovanje ravna po bitju.
Človekovo delovanje na zemlji torej ni obsojeno na neubranost, temveč je poklicano, da razodeva večno skladnost Boga. Na ta način učlovečena Večna Beseda osvobaja človeka iz suženjstva, ga rešuje pred neplodno zaprtostjo vase in mu vrača zaupanje v pota napredka.
v
VELIKONOČNO VESELJE
Pristopil je k obhajilu, ko so že zadnji moški odhajali. To obhajilo je imelo bolj masovni značaj. Udeležilo se ga je kakih sto moških, ki se držijo bolj zadaj čez leto.
Toda njegovo glavno obhajilo je obhajilo z družino, prav na veliko noč.
¥
Predvsem so vsi skupaj in on uživa veliko veselje, ko more pristopiti k obhajilu s svojo malo ženo med dvema dečkoma in dvema deklicama.
Veliki četrtek niso mogli biti skupaj, niti ne na veliki petek, zaradi delovnih ur. Vsakdo gre v cerkev v ' času, ko mu je mogoče in na svoj oseben račun.
Toda na veliko noč, tedaj so pa vsi skupaj.
To je izročilo.. . Tako so delali njihovi starši in prastarši.
urno hite domov; zajtrkujejo in tak0-1 vsak po svojem opravku.
Mati in mlade hčerke nadenj svetle obleke, na kar so mislile z_ cel post: „Jaz bi rada klobuk k0' oni... Jaz obleko kot ona...“	..
Oče in sinova imajo za to b0'1 malo smisla. Toda razumejo.
Pomislite vendar! Saj je velika n0°' Največji praznik, velika noč —- z”13 ga Življenja nad Smrtjo.
Tako vsi hite ven.. .
Vse mora na praznik. Vse iz bočine duše pa do male kravatne >2 mora biti lepo.
In še dobro, da tudi lepo vre^ ustreže, da se lahko vsedejo kje,, prosti naravi. In potem je prazT' popolen.
Če pa odreče, tudi mine. Saj ^ toliko sonca v srcih!
v
In tako bodo delali tudi v bodoče njihovi sinovi.
¥
Najprvo gredo na veliko noč k sv. maši ob osmih. Tedaj prejme obhajilo vsak pobožno, z resničnimi čustvi ljubezni do Učenika in skupaj z vsemi tistimi po vsem svetu, ki pokleknejo kot oni k mizi Gospodovi.
Z glavo med rokami molijo za dobre namene... zase, za svoje duše, za nesrečne grešnike in za vse pokojne.
¥
Tiho mašo poslušajo v topli prisrčnosti drage župnije, potem pa
Prav lepo se je naredilo.
Tako lepo za veliko mašo.	^
Kajti velikonočni praznik je , slovesni maši. To je že tradiciona no tako.	_
Postavili so se skupaj v cerkvi 11
nekem zaznamovanem prostoru.
Cel"
kev je kot dom. Sorodniki oPaZl-e obraze prijateljev in mladi svet U0-1 tovariše in prijateljice.	j
Ker je vsak zvesto prebral list“, dobro ve, da bo cerkveni pel danes veličastno Mozartovo n133! da jo bo pel gospod župnik in nje£ kaplan bo pridigal.
medtem, „zbogom“ vse skrbi, Vse nadloge!
Poleg ljubega Boga se pac ne misli ,la revne in male človeške zadeve.
^sa družina se preda premišlje-Var>ju svetega obreda, ki se razvija in ga spremlja z razumevanjem; kajti v?ak ima svoj molitvenik, kjer je Vse razloženo.
. Opazuje praznična sveta oblačila, 'esteč oltar, katerega so pobožne
r°^e okrasile s cvetjem, osvetlile z ‘Pčmi
Posluša sozvočje velikih orgel, ki
Se vsipa v dolgih valovih z visokega K°ra
. ^[ato pridiga o Kristusovem vsta-simbolu našega vstajenja...
tip ..obbaji10- ■ ■ dalle: ”° filii et
ki odmeva še danes tako sve-• nato blagoslovljeni kruhki...
izhod. Zvonenje plava po zraku v 'th glasovih mogočnih Da
zvonov.
j ~~ povemo z eno besedo: Je ^a velika noč! Aleluja!
zares
Verna srenja, ki je spremljala Vstalega po polju, med vrtovi in hišami na vasi, se vrača nazaj v cerkev.
*
arn-° 80 s* znanci in prijatelji sti-^ 'j1 roke, družina, vsa srečna od-^ Proti svojim domovanjem.
Dkrog nje in za njo neka nadna-^a ljubezen.
];r' °v z gore prihajajoč Mojzes, tako . Pasa družina domov vonj oltarjev
in prižganih božjih sveč.
111 kadila
j,a eseUe se razodeva v očeh, smeh 'Ustnicah in vedrost na čelih.
kr5*a st°Pnjah, ki vodijo do nje,
1 canska družina lahko pozabi vse b°trebne besede.
gr abko najde najemnika na prvi, ki v Jutranji obleki pit aperitiv; na
drugi sreča ljudi, ki gredo jest gosjo jetrno pašteto v predmestje.
Ta družina ni vdana nobenim slabostim, je nedosegljiva, se sklada s svojo vero.
Drugi so pa telo, revno telo, ki nam je skupno z živalmi.
Krščanska družina je duša, je čustvo dolžnosti, je občestvo s svojim Bogom, je neskončna verska nežnost, katere celo svet ne sumniči.
Blagor takim družinam!
Blagor tistim, ki bodo brali te vrstice na velikonočno jutro in mogli reči: „To je slika moje družine, kjer je Bog z nami in mi z Njim!"
Pierre l’Ermite - t Vinko Lovšin
I
BLAGRI
4. BLAGOR NJIM, KI DOKONČAJO Učenik.
Navdihnjeni pisatelji so me označili z imenom neke grške črke. Imenovali so me omega. Ta izraz, ki se ne da prevesti, pomeni, da sem kakor zadnja črka v abecedi, kot končna točka, po kateri ni ničesar več iskati. Če mi hočeš biti podobna, naj bo tudi tvoje življenje zaključek.
Učenka.
Gospod, zdi se mi, da ni nič lažjega, saj se tudi brez mene vse dovrši. Ne morem podaljšati svojega življenja preko roka, ki si mi ga določil, kakor tudi ne morem dodati lakta svojemu telesu. Sonce zaide za obzorje, ne da bi mogla gibanje zemlje zaustaviti, in moja leta, drugo za drugim, teko proti koncu.
Učenik.
Vse to je moje delo, ne tvoje. Jaz sem uredil tek časa in okolnosti tvojega rojstva. Če pa zahtevam, da me posnemaš z vsem svojim življenjem, govorim o tvojih delih, ki jih moraš privesti do njihovega konca, do zadnje črke njihove dovršitve.
Učenka.
To je pa teže. Kadar se opazujem čisto odkritosrčno, naštejem v teku svojih dni mnogo poskusov, načrtov, želja in začetkov, ki so ostali brez uspeha, ker sem iih opuščala in slednjič opustila. V globini svoje notra-
njosti čutim svojo nestalno nraV-kako me zapelje vse, kar je novo, s kako vzvišenimi sanjarijami ode' vam svoje stremljenje. Storila sea1 nič koliko pogumnih sklepov, ki P* niti v mojem spominu niso pusti’1 sledu. Lotevala sem se svojega posl3 ob vseh koncih, načenjala nekoliko t3 in tam, a prvi resni odpori so P16 ustavili. Krožila sem okoli ovir, like zmagoslavne napade sem rad3 odlagala na naslednji dan. Gospod, ie li to izjemna napaka? In če na p°tu dolge vztrajnosti tako hitro omaga»1’ sem li drugačna kakor vsi oni, ki s° mi podobni? Ali me boš grajal str^ že kakor toliko drugih, ki so pust»1 svojo nalogo nedovršeno?
Učenik.
Otrok moj, svoje gorečnosti smeš meriti po slabosti drugih. Prl tehtanju zaslug in pravičnosti vselej zmotiš, kadar se sklicuješ^ »3 napake drugih, da bi sebe opravičd3. Med nama je sklenjena nekaka P°' godba. Vprašam te: Ali se moja llu' bežen more prilagoditi tvojim izne veram? Vprašam te: Ali more K3' kršna koli liubezen, ki je vredna imena, pomanjkanje zvestobe ii»6 ^ za malenkost? Kadar si se lotila k3' kega dobrega dela z mojo milost]0' si vanjo zastavila čast tvojega Bo£3 samega. Ali se spodobi, da jo za»e^ mariš, da jo pustiš žalostno izpodl^ teti, Češ, na to ne misliš več in je že čas vzeti v roke kaj druge?3/ Vem, da je hudo, vzdržati do za njega „consummatum est“, „doPo1
j J eno je“. Vem ceniti tvoje napore, a vztrajaš v mučnih opravilih, vzlic ^udu in zoprnosti, saj te jaz opiram. °da prosim te, ne izpusti dela ni-iz rok, ne vdajaj se mehkužnim skušnjavam nebrižnosti. Ne odloži a Pol napisanega lista, ne pusti na , stavka, ki ga je treba povedati '°eela. Vztrajaj pogumno, brez ba-5auja in brez omahovanja, naprej,
00	konca.
Plojih pravih učencev ne preštevaj a cvetno nedeljo. Ko sem takrat risel v Jeruzalem, so vsi nosili pal-j>0Ve veje. Ko sem pa prispel na kalvarijo, so bili okrog mene samo
1	redki, ki so mi ostali zvesti, in jj-kateri, ki so me ljubili vztrajno.
tvoja zvestoba in ljubezen J-na kakor njihova. Moja želja je, ki se mogel zanašati nate do p,rnca- Ne zapusti pluga, ko si sredi ^ uzde. Tvoja zaslužna potrpežljivost P(d	Popolnih dejanj. Po-
po|no ie samo to, kar je dokončano, p je» ne storiti pogumnega skle-tvö • ^alcor da potem propade zaradi j- Je omahljivosti, kakor je bolje, ne kak^' majhnega otroka v naročje, hip 01' P118^^» da pade na cestno ka-^le ter se potolče.
hočem blagor tistih, ki do-gj, CaJo. Lahko ga imaš v najmanj-■veijv!epeh. Cena naloge ni v njeni 2en?lni; majhna čipka, neznatna ve-pj. ^a’ enako kakor cvetlica, so lahko op),Va. en da. Navadi se dokončati ^tHr •• ^a<:era ki poverijo; preči-^ek ^ig0 konca, nadaljevati sta-
he a ■° zaključne pike. Posebno pa, ri]a umrje8» ne da bi bila ostva-do p °Cela svojega dejanja ljubezni kakr»^°f.a nad vse in do bližnjega, Mn Ju^ sama sebe.
Pa np0g? jih je, ki gredo na gore, do vrha, ampak se umestijo
VELIKA NEDELJA
Priroda, kje li skrivaš plašč svečani? Ne slišiš pesmi velike nedelje?
Zahvala vre iz nje, vrisk in veselje... Prisluhni v sveti dan, ne stoj ob straniI
Gospod nebes in zemlje zmago svojo praznuje poln moči in veličasti — še križ ves svet v Njegovi je oblasti, ki je na Golgoto grenil mu hojo.
En sam je spev Gospodovo vstajenje! Kot rože rdeče se bleste mu rane... Pred nami poveličan gre v življenje.
Naj v srca naša razbeljena kane krvi Njegova kaplja v odrešenje, da bodo krivde nam po njej oprane.
Ljubka Šorli
sredi rebri v udobni povprečnosti. Mnogo jih je, ki nočejo prehoditi vse puščave žrtev in pomanjkanja ter se ustavijo na prvi ali drugi zelenici, češ, dovolj so storili, za dolgo pot pa je pesek prevroč. Mnogo jih je, ki so začeli sijajen stavek, hoteč da bi bilo vse njihovo življenje spev moji ljubezni, pa so se namah ustavili; glasu jim je zmanjkalo. Nič ne razočara in užalosti bolj kakor melodija, ki ne gre do konca ter se nenadoma prekine. Nit tvoje velikodušnosti naj se ne pretrga. Kaj pomaga šivati, če ob kraju šiva ne pritrdiš konca niti Če poromaš samo do pol božje poti, ne dospeš do svetišča. šele ob koncu ti razodenem vso milino moje ljubezni do tisi . ki hodijo za menoj brez omahovan
ODMEV V TABORIŠČU
Ko je gospod Simon iz pisma, ki mu ga je prinesla Čelnica, izvedel, da Angleži ponujajo Titu begunce, da bi se odpovedal zahtevam po avstrijskem ozemlju, se mu je zdela zadeva zelo resna. Vse popoldne je ugibal, h kateremu kmetu bi šel spat, da bi ga ponoči Angleži ne odpeljali. Pri tem se je stemnilo in je prenočil kar v župnišču. Odločil pa se je, da že naslednji dan pojde v taborišče poizvedovat, koliko je resnice na stvari.
Dušebrižnik je šel vsako leto nekajkrat v taborišče obiskat znance iz domačega kraja. Zdelo se mu je prav, da se čisto ne izloči iz slovenske skupnosti.
Drugekrati je dobil ljudi še kolikor toliko udane v božjo voljo. Zlasti odkar je angleški poveljnik taborišča odkril, da „so begunci tudi ljudje“, so začeli taboriščniki zadobivati spet upanje v boljše čase in zaupanje v Angleže. Navadno je dobil ljudi pri pogovoru o igrah in o taboriščnem pevskem zboru: o znancih, ki so odšli v Jugoslavijo ali pribežali od ondod; o fantih, ki so šli v Jugoslavijo po opravkih in se srečno vrnili; o repatriacijski jugoslovanski komisiji, ki je ljudem obljubljala, da se jim ne bo nič zgodilo, ako se vrnejo, da le nimajo krvavih rok. Obujali so spomine na domovino in domobrance in se prerekali, ali je prav, da gredo slovenska dekleta za košček čokolade plesat z angleškimi vojaki, ali pa bi se Snorale skrivati pred njimi. Zadnje leto
so ljudje tudi radi govorili o Titovi*1 zahtevah po Koroški in o selitvi v AW® riko.
To pot pa je gospod Simon takoj 0 prihodu v taborišče opazil velik prepl'1*1' pravo vetrinjsko razpoloženje. Ljudi6 so se tresli ob misli, da jih Angl^1 utegnejo vsak hip naložiti na kamij0'16 in odpeljati na jugoslovansko mejo T1*’1 v plačilo za odpoved Koroški.
Največ se je govorilo po barakah ljubljanskem škofu, ki je nekaj dni p16, je skrivnostno izginil iz Celovca. na škofiji v Celovcu, kjer je bival, nif1 vedeli nič pravega povedati, kaj sc J z njim zgodilo. Ljudje so vse mog°l ugibali in jokali. Redkim duhovnik0^ ki so jih pogovarjali, naj se za ško ne bojijo, kar ni maral nihče verjeti.
Z nekaterimi znanci gospod Siu1011 sploh ni mogel govoriti. Bili so skriti P drugih barakah. Bali so se, da hi 1 taboriščno vodstvo odpeljalo v Volšp6* _ Spet drugi ljudje so že odšli iz rišča, da se po Kačji dolini prebij®* v ameriško cono.
Slemeniški dušni pastir je šel P° ^ rakah pozdravit znane mu družine. ^
„Ste nas vendar prišli še zadnjik pogledat!“ so ga žalostno sprejeli v Pr . baraki. „Ni bilo dovolj, da so vrI1^ naše fante. Tudi nas se hočejo zneo ^ Gospod župnik, če se- vsaj vi rešit®’ ^ popišite kdaj, kaj smo mi pretrpel* teh črnih barakah v dveh letih heg\!^ stva! Vsak narod ima kakega Vr^a^e le Slovenci nobenega. To imamo za P
Ziljski rej pod lipo po štehvanju v Bistrici na Zilji
^1*0» da smo se uprli komunistom, škofa f° ^enda že izročili, z nami pa še ča-kai0. da jim Tito pri plačilu kaj pri-^akne. Grših ljudi, kakor so Angleži,
1 aa svetu. Titu bi človek še kako od-* Ustil, Angležem nikoli!“
„ Gospod Simon je ljudi poslušal in 0 ašil, češ da utegne biti ves njihov Strah prazen, ker je Titu verjetno le več ^ Koroško, kakor za nekaj izstradanih ^horiščnikov. Malo so zalegle njegove esede. še sam se je zmedel in odšel ' drUgo barako.
v »Kaj vendar iščete v taborišču? Ne t<'s*e> da smo že prodani in da nas še ;/°e Angleži lahko odpeljejo od tod?“ j.? f6 ga ustrašili. In spet se je vsula , a obtožb na račun zahrbtnih An-
Eležev;
r ’’čemu zganjajo sedaj tako za-* Koroške? Cele Jugoslavije se jim
ni zdelo škoda, za teh par vasi pa tako počno. Kjer je krava, naj bo se tele! Če bodo drugi prestali, Korošcev tudi ne bo konec v Jugoslaviji. Nas bodo vsaj razumeli, zakaj smo bežali.
Bog nas varuj takih prijateljev! Odkritih sovražnikov se bomo znali že sami varovati. Zdaj pač ne bo mogel nihče več misliti, da so Angleži domobrance le pomotoma izročili Titu. Iz same hudobije so jih vrnili, kakor hočejo sedaj še nas vrniti. Če ostanemo živi, bom® Titu morda še kdaj odpustili, Angležem nikoli!“
V tretji baraki je vladal boljši duh. Dišalo je namreč po ajdovih žgancih. Tudi gospoda Simona so povabili. Kad je zajel, ker je vedel, da taboriščna večerja ne bo dosti prida. Saj je na vsar kega taboriščnika odpadlo dnevno kvečjemu pičlih 1000 kalorij.
„Mož plete korbe in metle, pa zamenja za mast in moko,“ mu je pojasnila ženica. „Ako bi tega priboljška ne imeli, bi od vsega hudega že zdavnaj pomrli. A še teh par žlic slanega kropa, ki nam ga dajo, se zdi Angležem preveč. Pravijo, da razen kuharjev v taborišču ni človeka, ki ne bi bil podhranjen ali, kakor smo včasih rekli, izstradan.“
Ker si je ženica morala obrisati sol-ze, je namesto nje nadaljeval oče:
„Če nas bodo Angleži po živi vagi Titu prodali, res ne bodo za nas dosti dobili, ker je eden bolj kumeren kot drugi. Mi pa smo si od ust pritrgovali, ko je t»il med vojsko v naši vasi skrit angleški padalec, samo da smo mu mogli dobro postreči.“
„Potem pa še hočejo, da bi hči vse noči z njimi plesala,“ se je spet oglasila mati. „Jaz ji ne dam dovoljenja, da bi ponoči sama hodila okrog, čeprav nas še nocoj vrnejo Titu. Rajši vidim, da pleše s partizani, kakor da pleše z Angleži.“
„Z nikomur ne bo plesala, dokler bom jaz živ, ne z Angleži, ne s partizani,“ je puhtela jeza iz edinega sina, ki si je med vojsko rešil življenje. „Partizan itak ne bo noben živ ostal, ko se vrnemo. Za vsakega brata, ki so mi ga partizani ubili, jih bo padlo deset. Imam Se določene, katere bom pospravil.“ „Rajši jih pobij za vsakega domobranca sto in boš ravno vse Slovence pobil!“ se je zdelo gospodu Simonu že preveč, kar je fant govoril. Rad bi m* napravil celo pridigo o krščanski ljubezni do bližnjega, a ga je mati prehitela:
„Kaj pravite vi k temu, gospod župnik? Mi še vsi upamo, da se bomo srečno vrnili. Smo napravili zaobljubo v čast Materi božji: če pridemo vsi srečno domov, bomo šli bosi peš na
Brezje in nazaj. Ni mogoče, da nas Mat* božja ne bi uslišala.“
„Namesto, da ste napravili zaobljU" bo, bi bilo boljše, da bi komunistom srca odpustili in zanje molili. DokRr bo imel sin tako sovraštvo do njih, m1* nobena zaobljuba ne bo pomagala i** je tudi boljše, da se ne vrne domov.“ „Jim odRustiš, France? Obljubiš gospodu župniku, da ne boš nobenes'3 na svojo roko pospravil?“ si je mati župnikove resne besede k srcu vzela.
Nekaj časa so vsi skupaj molčali* Sinu se je bralo na obrazu, da se ^ njem vršijo hudi hoji. Končno se m3 je lice zjasnilo. Doprinesel je velik0 žrtev in slovesno izjavil:
„Naj bo, gospod župnik, v imenu božjem! Titu in partizanom vse odp"" stim, le Angležem ne bom odpustil n*' koli. Mi bo sedaj obljuba pomagala?
Gospod Simon je obiske zaključil i° odšel v kapelo. Pri brezjanski Materi božji je bilo še najmirnejše. Pred o1-' tčirjem so ljudje molili in zdihovali k Mariji Pomagaj.
Dušebrižnik se je zamislil:
Ali je slovenski narod res samo zat° na svetu, da trpi? Tujci so mu gosp0' darili dolga stoletja in mu iztrgali ve' čino ozemlja. Njegovo zemljo so pustošili Ogri in Turki. V zadnjem času je nekajkrat zjasnilo na obzorju. Že je zdelo, da bodo končno tudi Slovenc* gospodje na svoji zemlji. A vedno znov3 so bili prevarani in razočarani, dokle** se ni nad njimi razlilo morje trpljenj3* Oni, ki so ostali doma, nas blagrujej0 in obžalujejo, da niso šli z nami v tujino. Marsikateremu beguncu je žal. d3 ni ostal doma, da ne bi okusil razočaranj v brezsrčni tujini. Vsi skupaj P3 neredko blagrujemo nje, ki so že P°' mrli. čemu vse trpljenje? Ali prav t° trpljenje varuje naš narod, da se 110 pomehkuži in oddalji od Boga? Ali Sa
ki jih do ki
e. ®°g postavil na to mesto v padec ^Jegovih sovražnikov? Ako je res, da 'g že na tem svetu kaznuje krivice, veliki narodi store malim naro-m> kaj se bo zgodilo vsem tistim, s° nas zatirali in pehali vedno v z '° trpljenje? Ali pa slovenski narod 1 za nove, velike naloge? Morda je 0 hcan, da s svojim trpljenjem pri-^niore k spreobrnenju Rusije in šele rati z njenim spreobrnjenjem doseže sko in narodno svobodo...
Premišljevanja je gospoda Simo-Sl ,,redramilo prepevanje ruskih pravo-^ 'nih popov, ki so v zadnjem kotu aPeIe prosili Boga usmiljenja:
Gospodi, pomiluj, pomiluj!
^upna nesreča in nevarnost sta pri-
drvn'ke različnih ver in narodnosti ču-)j.,' 0 združili. Marija je povezala kato-e duhovnike in pravoslavne svečenike.
Ena izmed neštetih poti do napovedane spreobrnitve Rusije je vodila tudi skozi kapelo begunskega taborišča.
Gospod Simon je uvidel, da je še najbolj varen na Slemenici. Že naslednji dan se je spet vrnil v svojo faro.
V resnici je bil ves njegov strah in strah beguncev odveč. Tito je bil bolj pošten, kakor Angleži. Vztrajal je pri svoji zahtevi po slovenskem delu Koroške in odklonil angleško ponudbo. V taborišču so se ljudje polagoma pomirili in se z Angleži spet sprijaznili.
Boj za severno slovensko mejo je trajal dalje. Vzporedno z njim so se sle-meniški nacisti pripravljali, kako se bodo župnika še pred birmo iznebili. Prav med božičnimi prazniki, ko je bil gospod Pavel na obisku, so skovali načrt, kako bodo župnika še najlažje ujeli v besedi in ga zatožili.
Velikonočna raglja
ttiov rosenova Ančka se je vračala do-• Med tem, ko je morala paziti, 0(V k° stopila, da ji ne spodrsne na Al °tem ^edu, čez katerega je umazana K(j a kopnečega se snega leno polzela, Se ji mešale misli na presmece.*
p j.	-Res je užitek gledati ta gozd
Cet,frnecev pred cerkvijo in potem v Pa 1 Gden lepši od drugega. Najbolj stolSS- k' Jaka postavil. Skoraj do sta kn je segel z njim. Dva hlapca je &a pomagala nositi. Seveda, ko Pa tako ogromen. In kako izdelan!
deb] .v***ni dveh metrov je razdelil sp. 8'a oblikoval v cel meter visoko ' sredini so se bleščale črke IHS,
* but,
are.
obdane od belih žarkov. Meter višje isto s presladkim imenom Marijinim, ki ga obkrožajo bele lilije iz javorovega lesa. Naslednja stopnja: srce oklepa slovenski grb, obdan z lovorjem. Nad tem sta uvezana dva opornika, ki sta ju držala hlapca. Od tu se je vzpenjal še tri metre v višino in na vrhu razraščen v pahljačo in okrašen z umetnimi cvetovi in trakovi ter bršljanom. Užitek ga je bilo gledati! Tudi drugi so bili lepi in veliki. Lansko leto se je najbolj ponašal Burjakov Foltej. No, saj sem vedela, da ga bo letos Jaka prekosil. Saj ga je pa tudi ves post delal, po večerih seveda.
Ko je zavila s kolovoza po razmočeni stezi proti domu, se ji je odprl pogled na Golobovino. Glej, glej! Ravno prihajajo. Pa kako slovesno nesejo! Seveda!
Tako so se ji predle misli. Presmec
in Jaka. Jaka in presmec. Toda, le kaj ga je pičilo, da me ni niti ogovoril? Da me ni videl? Ne verjamem. Videl me je, kako me ne bo videl? Pa me ni hotel videti.
„Ti greben ti!“ ji je polglasno ušlo. „Pa bodi sam! Bodi, kjer hočeš!"
In se je zopet začela odvijati štrena njenih misli. Saj je že o pustu bil nekam čuden. Pa sem dejala, da je le tako mimogrede tak. Pa ni bil. Zdaj vem, da ni bil. Ne mara govoriti z menoj. Da, ne mara! Pa nič! Tudi tako je prav! Ponujala se mu pa ne bom. Jaku ne! Pa naj je Golobov ali pa čigarkoli! Res je lepa Golobova domačija in trdni so tudi, da ne bi bilo treba stiskati. Mm, stiskati kot doma. Kako rada bi imela za Veliko noč novo obleko, pa je ne bo. Saj res: ne bom „nova“ za Veliko noč. Ne, to pa že ne gre! čakaj, še ni zamujeno! Kar zvečer bom očeta prijela: ‘Velika noč, pa v stari obleki?’ Nak! Kaj zato, če so mi rekli: Ne! Tokrat morajo oče popustiti! Ne bom odnehala. Vse se mi bodo smejale in kazale za menoj, če je ne bom imela. Ne, tega ne prenesem! — Pri Golobu bo drugače, lam se ne bo treba dajati na žive in mrtve, da dobiš novo obleko. Pri Golobu? Ko pa se Jaka kuja. Torej kaj? Kaj še mislim o Golobu, če pa Jaka ne govori z menoj ? Da, res je jezen. Ko bi vedela, da li se bo premislil ? Težko! Trd je. Kar si vtepe v glavo, ne odneha. — Lej, pa prav to mi je bilo všeč, zdaj je pa ravno narobe.
„Presneto, kaj se le trapim!“
Jezno je stopila preko dvorišča in odšla neopaženo v kamro.
II.
Golobov Jaka je sedel za mizo. „Slovenski gospodar“* je ležal pred njim
* Tednik za štajersko in Koroško.
razprt na mizi. Nič kaj mu ni šl» branje. Vse preveč je bil raztresen. Kal bi ne bil! Velika noč se bliža. Z nj0 se odpre delo na polju. Delovnih moč' pa premalo. Zdaj pa še to!
„Ančka,“ je predel misli. „Pa se^ mislil, da se bova koj po Veliki noč' vzela. Pa je le morda bolj prav, da pustim. Ta njena visokost! Le kaj b' se napihovala! No ja, bomo pa še saB*' to leto. Eh, z deklami je pa tudi sai" križ. Nikoli ni tako narejeno kot bi t0 gospodinja naredila. Nak, tako ne gre naprej. — Kaj, ko bi stopil k Pr»' senu? K Ančki? — Nak, ne bom! Kar sama naj bo. Očetu tudi ne bo prav, da bi jo pripeljal k hiši. Potem bo pa mor' da večen prepir. Oče ne bodo popustil'-Ančka tudi ne... Pa čudno, saj včasih ni bila tako visoka. Mati njena tudi ne-Le kje se je vzela ?“
„Rajši sem sam,“ mu je ušlo na glaS in še s pestjo je pribil.
Medtem je vstopil oče iz kamre.
„Menda že spet „Gospodar“ nekaj 0 Frosenovi piše.“ Hudomušno ga je V°' gledal.
Jaka je zložil časopis, rekel pa ^ nič.
„Ti, Jaka,“ je počasi začenjal or®-„Sem ti že rekel, da si oglej za katero-Jaz ti jih ne bom izbiral. Tisto Prose' novo gos pa rajši kar tam pusti. kjer je. A nič ne vidiš, kako nosi glavo P°~ koncu. Saj ne rečem, da ne bi bil" dobra gospodinja. Je skromna, varčna-tudi dobrote ji ne manjka. Le tega ne prenesem, da bi se šopirila pri nas ha' kor pav.“
Sedel je za mizo in odprl „Gosp0' darja“.
Jaka je menil odgovarjati, pa mu n'^ pametnega ni padlo na um. Zato je rajš' molčal.
„Saj sem vedel,“ je vrtala misel.
Vstal je in odšel v orodnico. Iz h0^*
, .'*a je raglja tista, 1 ie spela most dvemi srci in JU združila za vselej
Povlekel ragljo. Ob zimskih večerih 0 Je bil naredil za Prosenovega Franja. Obrisal je prah in jo zavil v papir. °tem je vstopil pred vežna vrata in
Postal.
»Jaka,“ ga je poklical oče.
Stopil je v hišo.
»Kar tjale v drva jo zaženi!“
^ »H Kotniku grem. Zaradi setve 0Xa zmenila. Bomo morali najeti.“ »Ne greš k Prosenu?“
»Nak.“
se
Ve Veliko soboto ob devetih so od-2ali zvonove. Saj je vsako leto isto, Je vendar vsako leto novo. S strelišča Oj{mevajo poki možnarjev, da se tresejo se ^ zraku plava pesem zvonov in tri-	nebesni svod. Štirje pri-
st;iv!^C' drobijo melodije, da ljudje po-bo-v aj" 'n uživajo milino pesmi, zdaj g.a.a^°^e> zdaj vriskajoče. Vsem se dvi-like° SrvU’ vs' čutijo globoko poezijo Ve-Uiknl-10^’ vsem kiPe srca v isti stari, a 4jei \ ^Peti melodiji: „Krist je vstal!
Golobov Jaka se vrti med strelci na kamnitem hribčku nad vasjo. Bel predpasnik si je privezal in hodi z razbeljenim kuščarjem*, narejenim na dolgem toporišču. Ob rahlem dotiku mož-narja ta z gromkim pokom poskoči. Srce mu igra v radosti. Že peto leto je za „prvega“. Seveda. Preveč je nevarno, da bi smel vsak to delo opravljati. Je treba znati, drugače je lahko nesreča tu.
Zdaj gre iz cerkve Prosenova. Roke se kar same stegnejo do večjega. Koj se je skesal, pa je bilo že prepozno.
Oglušujoč pok.
Sam nase se je jezil.
Ko je zamenjaval kuščarja v žerjavici, mu šepne Kotnikov Folti:
„Ti, ali je sv. Ana danes, ali je Velika sobota“
Jaka je razumel.
Prav truditi se je moral, da ni naredil kake neumnosti, tako je bil raztresen.
* zažigalnikom.
Popoldne ob treh je bil „žegen“ pri Kotnikovih. Od Goloba in od Prosena so nesli vedno tja. Tudi letos.
Jaka je bil z drugimi strelci že nared, ko so se začela zbirati dekleta z velikimi pogrnjenimi jerbasi na glavah. Zdaj je gledal nabite in postavljene možnarje, zdaj kuščarje v žerjavici, zdaj brhka dekleta z belimi predpasniki, zdaj se ozrl po klancu navzdol, da-li že ne prihaja gospod.
Tedaj se prikaže Prosenova Ančka. Vsi se ozrejo za njo. Tolikšnega jerbasa zares nima nobena. In kako je zvrhan! Saj je več zvrha, kot v jerbasu samem. „E, seveda, že spet njena baharija,“ je mrzlo spreletelo Jaka.
Ko so se prikazali gospod, je Jaka zgrabil za kuščar in ga približal ustju možnarja, ki je bil zasut s smodnikom.
„Resk.“ Največji možnar gospodu v pozdrav.
Gospod se približajo in dajo vsakemu po eno pomarančo.
„Za pisanke!* Pa le dobro streljajte!“ Nato so izginili v hišo.
„Boglonaj! Boglonaj!“
V hiši so se gospod pošalili z eno in z drugo, rekli dobro besedo Kotniku že kar med oblačenjem koretlja in nato izmolili obredne molitve. Medtem je Kotnikov Mihec privlekel ragljo, ki mu jo je podaril Golobov stric Jaka. Še vedno jo je ogledoval in od časa do časa zaregljal. Tako mu je bila všeč, da bi je za ves svet ne dal. Saj je bila tudi zares lepa.
Cerkovnik je izrekel zadnji „Amen".
Tedaj je zunaj zabobnelo. Jaka je zažgal verižno vrsto.** šestletni Mihec
* pirhe.
** možnarji so postavljeni po 20 cm vsaksebi in od enega do drugega je posuta steza smodnika; tako se prižge le prvi in v naglih presledkih eksplodirajo nato drugi.
se prestraši, spusti ragljo na tla vprav med vrati in steče k mami.
Dekleta pograbijo v največji ihti jer' base. Vse vedo: Katera bo prva iz hiše» se bo še to leto omožila.
Prosenova Ančka zavihti obilni jer' bas na glavo (prav na glavi ga m°' rajo nesti iz hiše!), toda zaradi teže nekoliko zaniha. Bila pa je močna in urna; Okretno se prikloni med vrati, da ne bi zadela v podboje.
Toda — joj! Raglja se ji zaplete med noge in v tem trenutku zgubi ravnotežje. Z glasnim truščem vrže jerbaS skozi vrata na dvorišče. Iz njega se skotali kolač, gnjat, hren, pisanke in — smrekova polena.
Navzoči v smeh, Ančka v jok.
Jaka je gledal od daleč in tudi dosti hitro razumel položaj. Tako ji je Pri' voščil, da je pozabil prižgati možna? gospodu v slovo.
IV.
Kot blisk se je raznesla novica 0 Ančkini nesreči po vasi in še daleč naokrog.
Na Veliko noč so jo pevci zastonj čakali. Poldrugo uro daleč je šla v sosednjo faro k maši.
Tako ji je šla ta nesreča do živega» da se je popolnoma spremenila. Nič ve0 ni vihtela nosu, se ponašala in šopiri1,3 kakor preje.
Jaka, pa tudi oče, sta jo opazovala-Kar čedalje bolj všeč je bila obema. ,
Ko se je bližal sv. Egidij, fa?1]1 patron in je bilo treba pripraviti žanj cem šarkeljne* — vsaki po enega je stari ustavil Jaka:
„Ti, Jaka! Morda pa le ne bi bi 3 preveč napačna?“
„Mislite Ančko ?“
* kolače.
v srpomuz
v.
Učiteljica Mara je bila sklonjena svojim delom. Na snežno belino ^'atna pred seboj, je s čudovito roko tni'ala življenje. . . zlato pšenično klasje, ‘»od rdečimi rubini maka. Delala je 'Marljivo, vendar ne s tisto vnemo kot l'red meseci, ko je delo začela.
^jeno srce je pelo takrat najlepšo l'esem mladosti. Gozd nad vasjo je še-j)etal o njeni srečo, ko je kot v sanjah 'odila z njim pod zelenimi oboki sto-etnih dreves. Vse je bilo njeno takrat, 'S<‘ srebrne zvezdice ob tihih večerih. Z loko bi jih lahko dosegla, se ji je zdelo, Natrgala najlepše, in jih poklonila nje-,>Ul, da bi si jih pripel na srce in veselo 2avriskal na vasi.
Čutila se je tako močno v svoji sreči, a se ji je zdelo nemogoče, da bi nanjo anila, četudi samo kapljica pelina.
Ua prišli so v vas tuji ljudje in za-
»Po Veliki noči je vsa druga. Je kot
tlJena mati.“
»Sem že rajtal pobarati jo.“ so se zmenili.
še pred adventom so svatovali. So čee*li, da je tako bolj prav, da se ^ zimo bolj privadi in ko se začne e 0 zunaj, da bo teklo kot mora.
*
Jaka je bil poslej zadovoljen z An-Cko- Oče pa tudi.
To-le mu je pa večkrat padlo na um: ti ,”k>a sem le prav naredil, ko sem s 0 ragljo dal Mihcu in ne Franciju.“
—x
čeli gospodovati, kot bi to bila od vekomaj njihova pravica. Imenovali so se brate osvoboditelje, a so ljudstvo upre-gli v takšen jarem, kot ga njihova ramena niso občutila nikdar v petindvajsetih letih tujega robstva.
Z muko v srcu je Mara pomislila na tisti večer, ko je prišel Ivo po slovo.
„Mara, moja edina, ne jokaj!“ jo je mehko tolažil, „grem, da ohranim svojo ljubezen sveto in neomadeževano. Ljubezen do tebe, Mara, ljubezen do Boga in domovine, če ostanem, mi bodo vse to vzeli, poteptali v prah, da bi se ne upal nikoli več pred tvoje oči."
Neutolažljivo je ihtela na njegovi rami.
Gozd nad hišo je ječal, prevzet od njene bolesti, cvetke so se žalostno sklanjale k tlom, še zvezdice na nebu so zatemnele.
Ivo je odšel, ostala je sama, njeno srce pa ga je klicalo nazaj noč in dan.
V malem gorskem selu, skoro uro nad vasjo, je morala sprejeti službo učiteljice. Učila je sicer v materinem jeziku, a otroci so jo še manj razumeli, kot vsa ta leta, ko jim je morala govoriti v tujem jeziku.
Takrat so jo otroci razumeli, kajti vsaka njena beseda je bila ljubezen in dobrota prekipevajoča iz njenega srca. Spoštovali so jo in ljubili. Zanje je bila vedno le gospodična, ne le v šoli, tudi na ulici, v cerkvi, kjerkoli so jo srečali.
Sedaj pa je samo še „tovarišica Mara“, stroj, ki mu drugi poveljujejo, bitje brez srca, kajti na njegovo mesto so ji položili le svoja brezbožna načela.
Otroci se tega dobro zavedajo, zato je ne spoštujejo več, še manj ubogajo. Mara je vse te mesece tako strašno trpela. Z vsakim dnem težje je nastopala svoj križev pot. Njena mladost je venela, da se še zasmejati ni znala več.
Mama ji je sedela nasproti, pletla nogavice in jo vsa žalostna opazovala. Slutila je za vse viharje v njenem srcu, tako zelo jo je razumela, a pomagati ji ni mogla. Tudi ona je morala svoje nežne čipke zamenjati s temi grobimi nogavicami.
Še pred nedavnim je njena hiša odmevala veselega petja in smeha deklet. Tako rade so prihajale k njej v šolo, toliko lepega in koristnega so se naučila, da so v dolgih zimskih večerih še njihove žuljave roke ustvarile čudesa.
Sedaj je njena hiša prazna, zamrla. Samo dve srci bijeta še v nji in trepetata eno za drugo.
Kaj vse je pretrpela gospa Julija že takrat ob Vseh svetih, ko so ji odpeljali njeno edinko, da ves teden ni vedela zanjo. Kot blazna je tavala iz sohe v sobo, pa spet na komando, kjer ji je na vsa njena roteča vprašanja odgovarjal le brezbrižen molk, pa zopet v cerkev, da se je lahko izjokala pred Njim, ki jo je edini razumel.
„Kaj bom sama brez nje,“ je ječalo takrat njeno srce. „ Mara mi je vse na svetu, še v zibelki je bila, ko so ji očeta umorili. Borila sem se sama skozi življenje, trdo je bilo, neusmiljeno, a zmagala sem in Mari preskrbela kruh. Prišel je tedaj Ivo, dober in plemenit in vzljubil to mojo malo Maro, ki je ni videl že toliko let... Že sta govorila o poroki, delala načrte za bodočnost, da sem se še sama med njima pomladila in pozabila na vse prestano. A sedaj.. . ? O, dobri Bog, usmili se njene mladosti, usmili se mojega ubogega srca... “
Mara se je takrat vrnila, a ni bila
več vesela in razposajena Mara, marveč vsa tiha in žalostna...
Gospa Julija si je na skrivaj obrisal3 solzo, nato pogledala na uro.
„Mara, pozno je že, ali bi ne šla raje počivat? Jutri te čaka spet tak° dolga pot do šole.“
Trudno je vzdihnila Mara, odložila čopič in še enkrat pogledala svoje delo-Zadovoljna je bila z njim. Vso svoj0 dušo je zlila vanj, tu edino je bila še prosta.
Iz prvega nadstropja se je zaslišala moška hoja. Ustavila se je za hip na hodniku, nato nadaljevala pot navzg°r po stopnicah, ki so vodila v njuno sta* novanje.
Mara je smrtno prebledela in pogle' dala svojo mamo.
Z vso močjo je potrkalo na vrata-Mara je od strahu pred strašnimi slut' njami zavpila in se tesno oklenila mame. Tako objeti sta druga drugi v opor° odšli ka vratom.
Na njuno trepetajoče vprašanje jin1 je osorno odgovorilo:
„Partizani, odprite!“
Vedeli sta vse. S težavo sta odprli-svetloba iz kuhinje je osvetlila dva odurna moška obraza.
„Tovarišica Mara, od višje komand imamo ukaz, da te odpeljemo.“
Dva krika sta sledila temu pozivu.
„Vsaj do jutra počakajte!“ je rotila gospa Julija.
„Ni mogoče, ukaz mora biti še 1° noč izvršen.“
Dobro sta vedeli, da bi bila vsaka beseda zaman.
Skupaj sta odšli v sobo in tam !e gospa Julija toplo oblekla svojo edink0’ kakor takrat, ko jo je prvič peljala ^ šolo.
Z vso nežnostjo jo je še enkrat oi’ jela in poljubila in jo s tresočo rok° prekrižala na čelo.
»Mama, še Ivota pozdravi, če se več 1,a vrnem,“ je skozi solze zajecljala. Te-ai Pa, kakor da bi ji to ljubljeno ime a*° moči, je z odločno roko obrisala s°lze iz oči in še mamo zaprosila:
»Ne jokaj, mamica, da se ne bodo zunaj še na naših solzah naslajali. °Slnn, mamica, morda se le še vrnem.“ »Otrok moj, ne pustim te same, s p-:*j pojdem,“ jo je tudi mama nežno toiažila.
^ hitrici se je napravila in vrnili s^a se v vežo.
»Popdimo,“ jima je Mara ostro uka-^a> samo, da bi skrila pred njima 1 ’ar> ki je zdaj že drugič prihrumel !‘icl njeno pomlad.
bi
nk
Partizana sta jo ostro pogledala, kot hotela reči: kdo si, ki si upaš nam azovati?
•. opazila sta, da misli gospa Julija s r'C('rko.
»Tovarišica Mara, tvoja mama ne '' z nami, zanjo nismo dobili nobe-e£a povelja.“
>Moj otrok je in ne vaš, in če treba
mein z njo tudi v smrt. Same je ne P«Stim;..
1 artizana sta nejevoljno zamahnila
1 ''oko.
iVl' ^°s*,a Julija se je še tesneje oklenila V v" *n skupaj sta odšli po stopnicah Vlharno noč.
Ust ^°diili sta r°ko v roki, s stisnjenimi kfj, lcamb da bi jima ne ušel iz srca £r°ze. Po licih sta jima tekle solze, bal r je sproti sušil, kakor da bi se ’ da bi bili ti biseri poteptani v prah. Te a Vasjo sta se partizana ustavila, kjed 3 Posl°Pia kasarn so kot zlovešče strahotno režale v noč. to aj],0Var’*‘ca JnPia> nazaj moraš, mi akor ne moremo vzeti s seboj!“ Jlaj.' ‘kogar na svetu nimam razen Sosr,6’ Pustite, da grem z njo,“ ju je pa Julija rotila.
„Kaj nam mar, tudi mi nimamo več nikogar! Tovarišica Mara, naprej!“ so se sedaj maščevali za njen oster nastop doma.
Mari je bilo, da bi zblaznela od bolečin. Obsula je mamin obraz s poljubi, nato se ji šiloma iztrgala iz objema in šla naprej po cesti, strta in uničena, svoji temni usodi naproti.
Skozi vihar je slišala obupni klic svoje mame:
„Mara, moja edina, vrni se!“
VI.
Hiša trgovca Dolčiča je stala tik ob vodi. V prijetnih večerih je bila nje-jia pesem kot uspavanka. Otroci so jo zavzeti poslušali, pravila jim je tako čudovite bajke, polne lepote, v katere veruje samo še otroško srce, da so kmalu vsi srečni pospali.
Ta večer pa se jim ni mudilo spat. Pesem vode je že davno zamrla pod ledeno odejo, kot zakleta kraljična se jim je zdela, ki zaman pričakuje svojega rešitelja.
, Ta večer so njihova sanjala pri jaslicah. Vsak pastirček, vsaka ovčka sta jim pravila svojo, angelčki so jih tiho šepetali, da bi Jezuščka ne zbudili. Sveti Jožef in Marija sta jim pravila o dolgi poti iz Nazareta v Betlehem, o srcih trših kot kamen, o hlevčku, kjer se je o polnoči rodil Jezušček, o petju angelcev in vdani ljubezni preprostih pastirčkov.
Zavzeti so poslušali otroci te čudovite zgodbe že večer za večerom, naveličali bi se jih nikoli.
„Mama,“ se je iz sanj zbudil najmlajši Jožek, „ali bosta tudi drugo leto prišla k nam gospoda kaplana postavljat jaslice?“
„Če boste pridni, gotovo... in če bosta še tu,“ je žalostno pridala, a tako tiho, da je otroci niso slišaln
Posebno kaplan Simon je tako rad zahajal k njim. Otroci so ga vzljubili kot očeta in prijatelja, nobene skrivnosti ni bilo med njimi, vse so mu zaupali. V prijetnih sončnih dneh jih je jemal s seboj na bližnje griče in travnike, se z njimi igral in prepeval, da je odmevalo v dolino in so ljudje začudeni poslušali.
V	dnevih pred Božičem je bil skoro vsak večer s kaplanom Jožetom pri njih. Pomagala sta jim postavljati jaslice, vsako željo sta jim že iz oči brala, da so bile jaslice letos res takšne, kakor so si jih otroci vedno želeli.
„Pa drugo leto nam bo gospod kaplan naredil, da bodo angelčki hodili okoli hlevčka, kakor sem videla pri To-minkovih," je že napredovala s svojo domišljijo mala Rezika.
„Pa tudi peli bodo, o kako bo lepo," se je že naprej veselila najstarejša Danica.
Mama jih je komaj pomirila, toliko želj so imeli na mah. Še oče, ki je pri mizi računal iz debele trgovske knjige, jih je skoro nejevoljno pogledal izpod čela.
V	štirih mesecih se je Štefan zelo izpremenil. Temne slutnje so prežale v njem in ga vznemirjale, da ni imel miru nikjer. Sam ni vedel zakaj ves ta nemir, vsa ta težka mora, ki ga je vedno huje tlačila.
Žena je trpela z njim, skušala ga razvedriti in potolažiti, a ni se ji vedno posrečilo.
Še otroci so slutili, da njihov atek ni več tak, kakor je vedno bil, še takrat kadar jih je pobožal ali poljubil, so čutili, da je daleč od njih. Kako radi bi ga bili videli veselega kot poprej, ko •e je z njimi pogovarjal, jih učil, in jim znal toliko lepega povedati. Vsak v svojem srcu so molili k malemu Detetu,
da bi njihov atek ne bil več tako žalosten.
„Otroci, še večerno molitev bomo zmolili, potem pa spat," je ukazala mama. Tiho, dasi neradi so ubogali, pokleknili na klop pri jaslicah in iskreno zaprosili:
„Sveti angel, varuh moj...“
Štefan jih je ganjen poslušal, kot bi slutil, da tista mala srčeca prosijo 1® zanj.
Iz ceste sem so se zaslišali koraki in se vedno bolj bližali.
„...vsega hudega me brani...“ ie kakor skozi sanje slišal Štefan. Prisluškoval je korakom z upanjem, da bodo šli mimo. še kratek hip in ^e je zagr' melo po njegovih durih.
Molitev je kar sredi stavka utihnila? prestrašeni obrazi so strmeli v vrata? kot bi za njimi slutili smrt.
ženi so se šibila kolena, ko je odtavala k vratom.
„Partizani smo, odprite!“
Roki sta ji odpovedali, zapaha n* mogla premakniti.
„Odprite vendar!“ je silil od zunaj osorni glas.
Z vsem telesom se je uprla ob zapah in ga potegnila proti steni. Ni ča' kala, da bi vstopili. Naglo je stekla ^ možu in se ga oklenila. Štefan jo gledal z obupom v očeh, kakor da 0 samo pri njej iskal pomoči.
Sedaj je vedel, tema, ki je vse mesece ležala v njegovem srcu, se je 1,8 mah razklala in zveri, ki so v nje!jl prežale, so od vseh strani planile naUJ' Vsa soba jih je bila na mah polna? on je bil čisto sam.
V obupu svoje onemoglosti jih 1 rotil:
„Kaj mi hočete, kaj sem vant 1,8 redil?"
„Po tebe smo prišli, da te odPe Ijemo," so se mu strahotno režale*
ČAROVNIK IN SLEPAR
, Po pravici lahko imenujemo alko-čarovnika. Kajti on si je do sedaj ecUni in skoro brez boja znal podleči ves svet. Ne da se tajiti, da aže nekatera svojstva, ki imajo to-lko privlačno silo, da je postal kralj ^eta.
Ima svojstva, s katerimi more ka-s čarovniško palico mahoma od-^aniti vse neprijetne občutke, da, e|v° lakoto potolažiti in utrujenega Poživiti. Vse skrbi in bolesti izginejo, veselost zavlada, toda samo za nekaj
Kakor iz daljave je slišal ženin glas: v "Stefan, pogum, vrnil se boš!“ Ni s '*> da se ga tesno oklepa, da njeno 0 hije na njegovem.
Palec izven kroga teh ostudnih zveri Presenečen zagledal prelep travnik Pa ^ VeKK'll belih cvetov. Gledal jih je, , so se spremenili v snežnohele ovčke, j,, i K je zastrmel, ko je med njimi za-jj c a* svoje tri otroke. Ročice so ste-
i-i. al' k njemu in ga z vso nežnostjo * 'cal;.
"^tek, atek, ne hodi od nas!“ te ^0<Izavestno je slutil, tam je rešitev. (la ie hotel pognati k njim, a kakor te» '•ZVer* samo na to pazile, so ga še je eje. °bkoliIe in sam ni vedel, kdaj se Ztla®el z njimi pred vrati.
Sl. ^ klenega travnika sem je pre-nljlvo klicalo:
“Atek, atek!“
i.
0 nadaljevalo)
ZORA PIščANC, Gorica
To je tako zvano evforično delovanje alkohola, ki nastane, ako se uspavajo oni deli možgan, ki tvorijo sedež resnici nasprotnih občutkov. To je tisti učinek alkohola, ki se tolikokrat opeva, in vsled katerega se imenuje alkohol „največji prijatelj in dobrotnik“ človeštva. Kakšna zmota!
Na svetu so še stvari, ki dajejo toliko veselja in brez dvoma še več, kot ga daje upijanljivo pitje. Žalostno izpričevalo bi bilo za vsako ljudstvo in za posameznika, ako ne bi nanj lepše in bolje vplivala glasba, slovstvo, umetnost in razne druge poštene zabave kakor pa žganje, vino ali pivo.
Koliko čistega veselja nam napravlja zavest, da smo svojo dolžnost dobro izvršili! Alkohol je hinavec, ki te enkrat osreči, da občutiš čez nekaj časa tem huje svojo nesrečo.
Danes te omami, da pozabiš vse svoje nesreče in skrbi za to, da jih jutri, ko se strezniš, tem globlje spoznaš. Prijetne omame izginejo, resnica se povrne, hujša in neusmilje-nejša, med tem ko si ti manj pripravljen in sposoben, junaško nositi breme življenja vprav radi tega, ker ti je ukradel alkohol precej moči.
Alkohol je nevaren v resnici tudi zato, ker nas hoče obvladati. Komaj se mu nekoliko vdamo, se takoj nastani v glavi, od koder razplete hitro in varno svoje niti po vsem našem organizmu. Pijanec postane živahen, vesel, neoprezen, naredi v trenutku najvažnejše kupčije — navadno sebi v škodo, izvrši stvari, o katerih bi se
pozneje sramoval misliti, se tika z najbolj tujimi ljudmi, pripoveduje vse vsem, kdor ga hoče poslušati. Izdaja najbolj zaupne skrivnosti, skratka: njegovo delovanje je tako, da se ne more drugače razlagati, kakor da v njegovi glavi ni nekaj prav.
Kolikor več alkohola zaužije, tem hitreje drvi življenjski stroj, dokler popolnoma ne obstane. Sedaj pa nastopijo prvi učinki alkohola. Pivec ne sliši, ne vidi in ne čuti nič več, vse mu je enako, moč ga zapusti, dokler ne izgubi še zavesti in ne obleži eden na klopi, drugi na cesti ali v kakem jarku.
Drugi dan pride maščevanje razžaljene narave v podobi tako zvanega „mačka“, fizičnega in Še hujše moralnega.
Zares, alkohol je čarovnik, ki očara milijone ljudi, da ne vedo, kaj so in kaj delajo.
*
Čarovnik-alkohol je s svojimi sleparskimi dobrotami že omamil in pre-varil ves svet. Pri vsem tem pa ima najnedolžnejši obraz, nastopa kot naj večji prijatelj človeštva in njegov edini reševalec, torej je moderen slepar.
„Grejem te“, pravi alkohol pozimi.
Toda kako je to, da zmrzne največ žganjepivcev? Zakaj je zmrznilo Karolu XII. ob vojnem pohodu na Gla-dič 4000 vojakov? Pili so žganje.
In zakaj se vzdrže vsake opojne pijače ribiči, ki hodijo ribarit v severne lejiene kraje?
Zakaj ? Zato, ker alkohol ne greje. Ko človek alkohol zaužije, alkohol v njem nekako zgori ter žene kri h koži. Kmalu nato nastopi še bolj
mraz. Tisti, ki pozimi zmrznejo, so pijanci. V severnih krajih najlaže prenašajo mraz oni. ki se zdrže al' kohola.
„Hladim te“, pravi alkohol poleti-Tedaj sem skrajno potreben za vroče kraje, n. pr. v Italiji, Dalmaciji. Toda nasprotno je res. Ravno v Italiji, Dal' maciji jako malo pijejo žganje. Edj' no sredstvo, kako se varovati mrzli' ce in drugih posledic vročega pod' neb ja, je abstinenca. Proč z alkoho' lom ob vročih dnevih! On vzan16 poslednji ostanek svežosti in sel ja do dela.
„Gasim ti žejo.“ Prav in dobro1 Kdo bi imel kaj proti temu? Če b1 pili le ob resnični žeji, to se pra''1, le takrat, ko je človek resnično žeje11' bi bilo alkoholno vprašanje rešen0. Najbolj ugasi žejo kozarec čiste v°' de. Alkohol še povečava žejo, ker s0' ši organe in draži sluzasto kožo.
„Redim te.“ Odrasel človek P0^re' buje vsak dan redilnih snovi: 120 ■ beljakovine, 90 g tolšče, 500 g ogW' kovih hidratov in 2 in pol litra vod° Razen v pivu ni v alkoholnih pijaca nič redilnih snovi.
Toda v pivu je k večjemu pol 0 stotka beljakovine, tri do pet odst° kov ogljikovih hidratov, tolšče Pa..Blv Ako bi hoteli nadomestiti oglji^.j hidrat in tolščo s pivom, bi Bior° vliti vase vsak dan 36—39 lltr0 piva.
To -ie
„Krepim tvoje telo." Ne! ravno tista zmota, vsled katere potegnil alkohol vse delavstvo seboj!
z»
Kdor težko dela, naj se zdrži oP°|
Kdor
nih pijač, kolikor more. _____
kaj izrednega izvršiti, naj ne P0*“* nobene kapljice alkohola.
»si“iLi“,“kS“SJ. “s»kosp.‘S^ ä Mi«“-'"“
cej	ske^a duhovnika, da bi jih duhovno oskrboval.
Vsi športniki, telovadci, kolesarji, yeslaci, turisti in drugi, ki tekmujejo, se zdrže vsaj nekaj tednov pred tekmo vsake opojne pijače.
Vse trditve, koliko moči daje alkohol, so se izkazale kot pravljice.
Alkohol človeka ne dela močnejšega, ampak ravno nasprotno; alkohol slabi telo, ker mu uničuje moči.^ Brez alkohola je človek močnejši, več prenese in lažje dela.
»Zdravim te," tolaži alkohol bolnika.
Ali ni alkohol pravi čudežni zdravilk? Ako ni v glavi vse v redu, ali ti noge odpovedo službo ali želodec godrnja, ako kje drugod ni vse v redu — najbolje ga je vendar en kozarec zvrniti. Ta naj drži skupaj du§o in telo!
Neki bolnik, pri katerem se ni ho-
tela bolezen nič zboljšati, se je pritoževal vsled tega zdravniku in ga je prosil zdravil, ki bi mu takoj pomagale na noge. Tedaj zagrabi zdravnik steklenico vina, ki je stala na mizi zraven postelje, in jo zdrobi v kosce. „To je najboljše zdravilo,“ je rekel, ,.kar sem jaz zboljšal s svojimi zdravili, to ste vi pokvarili s svojim vinom.“
Tako je. Alkohol more služiti v gotovih boleznih kot zdravilo po navodilih veščega zdravnika, toda celo med zdravniki izgublja alkohol leto za letom več privržencev, ki bi verovali v njegovo zdravilno moč. Kajti velikokrat omami le človeka, da ne čuti toliko bolečin, ne odstrani pa za vedno bolečin, a mnogokrat vpliva naravnost zelo škodljivo.
MERKUN ANTON, U. S. A.
SVETI OČE GOVORI
SVETU
o vzvišeni žrtvi bolnikov.
Pred papeževimi očmi se stalno vrstijo množice bolnikov. Papež obžaluje, da ne more priti v ožji stik z vsakim izmed njih. Rad bi slišal njihove tožbe, jim posušil vse solze, nosil z njimi stiske in bolečine, razvedril njihova srca in vse blagoslovil.
Vendar je srečen, da more s svojim glasom obiskati po radijskih valovih vse hiše, vse bolniške dvorane in vse postelje, kjer bolniki trpe zaradi svoje nepojasnjene bolezni, zaradi pomanjkanja zdravil, ki bi jim mogla zagotoviti izboljšanje zdravja, ali pa morda celo obupujejo, ker je zdravniška veda odpovedala in odklonila svojo pomoč. Sveti oče vsem tem govori in jim pošilja prisrčen pozdrav. Da bi pomnožil njihovo tolažbo in jim dal opore v njihovih nadlogah, jih povabi, da z njim premišljujejo, kaj o njih misli svet in kaj pravi Cerkev.
1. Svet gleda na bolnike s svojim kratkovidnim, površnim in nepopolnim pogledom. O njih misli, da so zapuščeni. Res ne morejo uživati veselja, ki ga nudi narava. Njihova stanovanja morda le včasih obišče kak sončni žarek. Ne uživajo svežega zraka in ne gledajo valovanja žitnega klasja na poljih, ne jutranje zarje, ne sončnega poldneva, ne krasote jasnega večera. Tudi uživanje umetnosti jim je vzeto. Le včasih so deležni kakega njenega drobca.
Borbe delavnega sveta, ki dela, proizvaja in napreduje, se bolniki udeležujejo le kot pasivni gledalci. Zdravi ljudje izrabljajo vse svoje telesne sile in umske zmožnosti za svoj gospodarski napredek. Bolniki so pa priklenjeni na posteljo. Njihove roke so brez moči in njih duh nesposoben za borbo. Za večino izmed njih je zaprt tudi svet ljubezni.
Večkrat odpove celo ljubezen tistih, ki jih združuje z njimi sorodna kri. Mnogokrat so bolniki, katerih bolezen je dolga in neozdravljiva, izročeni popolnoma tujim rokam. Obiski postajajo vedno bolj redki in se omejujejo le na dela usmiljenja.
Še večjo žalost povzroča bolnikom misel, da so nekoristni. Svet je kakor neizmeren stroj, v katerem vsak najmanjši del služi celoti. Korenine v osrčju zemlje neprestano delujejo. Vode, ki prihajajo z neba in z gora namakajo rodovitna polja. Tudi živali žive in delujejo na svoj način. Delovanje vseh stvari je usmerjeno v blagor človeštva. Vsi ljudje delajo v velikanski delavnici, kjer ni nobeden nekoristen. Učenjak in duhovnik, kovač in družinska mati, učiteljica in delavec — vsak izmed njih na svoj način dela za blagor človeštva. Bolniki pa se zdi, da so nekoristni. Ako se zapuščenosti pridruži v bolnikih še zavest, da so nadležni, ali celo v škodo družini in družbi, da jemljejo veselje do življenja tistim, ki jim strežejo, ovi • rajo njihovo delavnost in jih spravljajo v nepotrpežljivost, potem je umevna njihova tožba:	„človeštvo nas težko
prenaša. Nismo za nobeno rabo, ker oviramo druge pri delu in proizvodnji.“
2. Resnica pa potrjuje, da z njimi ni tako, ker počiva na njih Jezusov sočutni pogled.
a) Niso zapuščeni. Med njimi je Jezus, ki živi v duši vsakega človeka, ki spolnjuje njegovo besedo. Zato naj spolnjujejo božjo voljo. Od njih ni mogoče zahtevati, da bi delali. Zato naj vedro in veselo, kolikor je to mogoče, sprejemajo nase vse nadloge bolezni. Zavedajo naj se, da je Jezus z njimi, da je v njih Jezus tudi tedaj, ko so popolnoma sami, ko ponoči ne morejo spati, ko se boje, da bi motili nočni počitek drugih-V molku je toliko lažje slišati Jezusov glas. Nauče naj se z Jezusom govoriti» pa bodo okušali, kako dober je Gospod. Vedno bolj se bodo zavedali, da so njegovi živi tabernaklji. Polagoma se bodo utripi njihovih src zlili z utripi njeg°' vega Srca. Tako bodo že na zemlji v
neprijetni osamelosti v obilni meri ušali veselje, ki jih čaka v nebesih, h) Niso nekoristni. Poleg tvarnega t .etn je tudi duhovni svet. V človeških ]f L8'*1 Prebivajo duše, ki so po božji ^ '>ezni deležne božjega življenja. Kdo °re opisati skrivnostne odnose med uUs®jni? Kdo more prodreti v nedo-gbjivo skrivnost občestva svetnikov?
lr>iki ne morejo mnogo govoriti, pa „e^dar izvršujejo velik apostolat. S svo-
ütn
zgledom posvečujejo, dvigajo in re-
ši,,• • 0
^Jejo duše drugih. Kdor jih pride obi-k ne bo slišal mnogo besed, videl pa njihovo vdanost v božjo voljo, nji-j v° vedrost in mir. Tako bo spoznal, , v,zajemajo svojo moč iz studencev ^Jega Odrešenika. Iz njihovih oči bodo ekrat i^rivrele solze hvaležnosti, ki so v nvj^ biseri zasluženja in rosa, ki pada ^Puščavo tega sveta in jo spreminja v
.. Jezus je prišel na svet, da je s svo-111 trpljenjem odrešil vse ljudi in jim trnr^vi življenje v izobilju. Njegovo ^Jdjenje mora dopolnjevati naše trplje-, Bolniki torej niso nekoristni. S svo-bolečinami, ki jih darujejo Bogu, ,?rejo ohraniti mnogo duš nedolžnih, 'Peljati na pravo pot mnogo blodečih, v asvetliti mnogo dvomljivcev, vrniti ho -St mno8'ini, ki so v stiskah. Du-s Vl"ki bodo šele v nebesih spoznali, da morajo za usnehe pri svojih težkih ‘adevah zahvaliti bolnikom. pr ?Veti oče je bral pisma, ki jih je Pl elel Krožek prostovoljcev trpljenja. ^ hovnik piše: „še živim, da pomagam j. zjemu Odrešeniku in dobri nebeški *ateri rešiti kako dušo.“
ra ^ drugem pismu beremo: „Reči mo-v T1, da sem najčistejše veselje okusil kj ''Pojenju. Zato se zahvaljujem Bogu, Kor^ •|e Poslab Naj bo vse v bla-
SVoTretje pismo se glasi: „Daroval sem k; J.e. življenje za duhovniške poklice, Že oe •,e	v m°ji župniji le malo.
hj ,iet sem na stolu na kolesih, pa pj * rad še 50 let na njem, da bi pod-J duhovnike pri reševanju duš.“ cetrto pismo pripominja: „Ko sem
se po temeljiti preiskavi podvrgel vsem. postopkom, ki so potrebni, bom poju-trnem na vrsti za operacijo. Čutim, da. je nebeška Mati s svojo mogočno pomočjo pri meni. To je najlepše plačilo za moje trpljenje, ki ga z veseljem darujem dobremu Bogu za blagor svoje duše in vse potrebe Cerkve.“
Zadnjo besedo ima delavec v livarnah Terni. Zaradi vnetja členkov je bil 18 let popolnoma pohabljen in se ni mogel sam nič premakniti. V enem izmed svojih zadnjih pisem piše: „Bolniki naj ne bodo nikoli brez dela, ampak naj trgajo duše sovražniku duš toliko časa, dokler ne bodo rešene duše vseh,, ki prebivajo na svetu.“ Ta delavec je; umrl v sluhu svetosti.
Bolniki torej niso nekoristni. Kadar molijo, delajo na nek način silo nebesom. Jezusovo Srce nekako prisilijo,, da usliši njih prošnje. Prošnje bolnikov kličejo na svet milost, luč ter obnavljajo ljubezen in duhovno življenje.
Končal je sveti oče svoj govor z besedami: „Vi pa, ljubljeni sinovi in hčere, ki ste bolni, nadaljujte z veliko vnemo in zaupanjem pot do popolnosti. Marija Devica iz Lurda in Fatime, pod katere varstvom ste naredili prve korake, naj vas spremlja, varuje in vodi proti vedno svetlejšim ciljem, do vedno' višjih vrhov, dokler veselo ne dosežete veličastnih nebes.“
Papež o važnosti strojev za človeka
Evropski odbor za sodelovanje med strojnimi industrijami je imel prvikrat v Rimu svoje zborovanje. Papež je z velikim veseljem ustregel želji udeležencev kongresa in jih sprejel.
Ta odbor je bil ustanovljen leta 1951. Njegov namen je, vzporediti študij vseh tistih vprašanj, ki zanimajo izdelovalce; orodnih strojev v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Angliji, Italiji, Nizozemski, Švedski in Švici.
Prva človekova orodja so bila kladiva iz kamna, ki so povzročila v trenutku udarca zbiranje sil na določenem mestu. To je bila že izkustvena uporaba enega izmed osnovnih mehaničnih zakonov. Za znanstvenega zgodovinarja'
je zelo zanimivo, polagoma odkrivati v zgodovinskih in starodavnih listinah pojav novega orodja v teku stoletij. To je ponižno odkritje človeškega duha, dokaz njegovega poleta in temelj osvajanja sveta. V preteklem stoletju, ko se še kovinarske razmere niso prilagodile uporabi električne sile, so iznajdbe strojne mehanike napredovale le počasi. Toda danes je ritem odkritij hitrejši. Mi sami smo priče izredne naglice, s hatero se obnavljajo orodni stroji, ki proizvajajo dele za industrijske zgradbe, v skupinah.
Ta tehnični napredek je dokaz človekove veličine. Ko njegov razum od-Icriva naravna bogastva, se mu upravičeno budi ponos. Toda zanj bi bilo zelo pogubno, če bi ga potegnili za seboj tvarni uspehi, ki ga ne morejo rešiti sužnosti in nasilja strasti.
Najnižja vrsta strojev je spremenila človeka v sužnja. Moral je strojem služiti in jih voditi. Danes pa so se orodni stroji tako spopolnili, da je veliko upanje, da bodo množice delavcev popolnoma osvobodili samo tvarnih opravil. Avtomatizacija hoče doseči, da bi vsa mehanična opravila kontrole in razvoja proizvodnje izvrševali stroji. Elektronski stroji že danes prekašajo po svoji hitrosti, uporabnosti in natančnosti človekova čutila. Sprejeti in zaznamovati morejo mnogo več podatkov ko človek. Zato so že skoraj po vseh industrijskih krajih stroji nadomestili vsa tista dela, ki jih izvršuje gotovo število mehaničnih kretenj ali samo tvarna kontrola.
Ne samo industrijska in trgovska tekma, ampak tudi stalno naraščanje potreb moderne družbe zahteva, da se proizvodnja vedno bolj množi. Ker je v industrijskih deželah 95% porabljene energije mehaničnega in ne več človeškega ali živalskega izvora, je izredno važno, da se grade in spopolnjujejo orodni stroji, ki edini morejo izkoriščati energijo, ki je na svetu na razpolago.
Kadar zna človek obvladati svoja nagnjenja in izkoristiti izredne pripomočke za razvoj umskega in duhovnega življenja, se mu ni treba bati tvarnega
napredka. Ako bi pa človek podlegel skušnjavi lahkomiselnega življenja in čutnih naslad, bi vse ta povzročilo novo suženjstvo in gotov nravni propad.
Papež želi, da bi večja prostost in uporaba modernih strojev zadovoljili tudi duhovne potrebe. Zato naj sodelujejo pri urejevanju današnjega sveta in se trudijo, da bo človeštvo koristilo vedno več ljudem.
Papeževe misli o zasebnih šolah
Zasebne šole imenujemo tiste, ki jih ne upravlja in ne vodi država. Te šole zelo jasno kažejo stopnjo duhovnega in kulturnega življenja tiste dežele, v kateri so ustanovljene. Država, ki si prisvaja izključno pravico do vzgoje in prepoveduje zasebnim šolam vzgojno delovanje, tepta osnovne pravice človeške osebe. Vsi politični režimi, ki priznavajo pravice posameznikov in družin, dopuščajo tudi zasebne ali svobodne šole.
Vendar svobodo zasebnih šol države zelo različno pojmujejo. Večkrat se državna oblast le malo zanima za zasebno šolo in je tudi gospodarsko ne podpira. Lasti si pa sama pravico do podeljevanja akademskih naslovov.
Včasih pa država pod gotovimi pogoji dovoljuje zasebni pouk in mu nakazuje tudi podpore. Toda važnejša k0 tvarna pomoč in zakonito priznanje diplom je splošna naklonjenost državne oblasti zasebnemu pouku. Mnogokrat namreč država svobodo zasebnim solarn na papirju dovoljuje, v resnici pa j° omejuje in ovira, kolikor more. To dela posebno tedaj, kadar si prisvaja izključno pravico do pouka.
Toda šola nima svojih pravic samo od države, ampak predvsem od družine in družbe. Vzgojo človeške osebnosti izvršuje družina, šola njeno vzgojno delo nadaljuje. Od nje tudi prejema pooblastilo za to delo.
Prvo pravico do vzgoje ima družina-Njenih pomanjkljivosti in napak P^1 vzgoji mnogokrat tudi šola z najboljšimi načrti ne more odpraviti. Ker šola posreduje posameznikom znanje za zU'
javno delovanje in jih pripravlja poznejši poklic, je odvisna od družbe, °'J njene podpore, od njenih potreb in 0(i stopnje njene kulture.
, Družba, posamezniki, organizirane Knlturne in verske ustanove se morajo Prizadevati, da vzgoje mlade ljudi za %hove bodoče naloge. Državna oblast j® dolžna vršiti le dopolnilno nalogo, s utero naj zagotovi vzgojnemu delu P°sameznikov večji uspeh.
i. .Zasebne šole torej nikakor ne smejo 'D popolnoma podrejene politični obla-. > ampak morajo biti neodvisne v svo-Jetri delovanju in oblikovanju človeških °seb. pri tem pa seveda ne smejo popeljati potreb človeške družbe.
Upravni uradi modernih držav za-vZernajo vedno širša polja javnega, tudi 'Olskega življenja. To je upravičeno te-,al> kadar posamezniki ne morejo za-°stiti vsem potrebam. Kadar pa ti v5a<li zatirajo zasebno pobudo, delajo u 0do. Zato imajo prav tisti, ki po-uurjajo, da ima zasebna šola prednost P1"6'! državno. To dokazujejo odlični sPehi, ki jih ima povsod, kjer more v°bodno delati.
j Zasebne šole večine modernih naro-v se morajo še vedno boriti za svoje ayice in svoje vzdrževanje. Zveza iti zasebnimi šolami bo olajšala šolo ljj..V2gojo mladih rodov, ki se žele izne-( 1 pretiranega nacionalizma in odgo-* Juti nalogam, ki jih čakajo v zdru-111 Evropi.
Papež je prepričan, da bodo vsi bo-izšj' Y°ditelji javnega življenja, ki bodo sto' *Z tel' šol, spoštovali svobodo, do-lunstvo človeške osebe in ona nravna 0blTerska nučela, ki so v teku stoletij 'Kovala duše zahodnih narodov. Ev-p0]?Ka družba bo le tedaj na vzgojnem sv . ftied svetovnimi silami vzdržala k; f uiesto, če bo imela izbrane ljudi, pj. 0?v° imeli krščanska načela in bodo bo,ricani o prvenstvu duha nad naj-te J. Razvito tehniko. Zato naj vzgajajo r0(j Kbuance, ki bodo dali zahodnim na-htir ^ nov'J1 življenjskih sil pri delu za 1,1 bratsko sodelovanje.
Doma je pomlad. Mlado zorane njive sprejemajo v svoje naročje prvo seme in sadeže...
Papežev govor delavcem rimske klavnice
Meso je važen del človeške prehrane. Uživanje nezdravega mesa povzroča veliko škodo. Ljudje so se vedno skušali tega varovati. Vendar je do ustanovitve prvih klavnic prišlo precej pozno.
Mesto Rim je bilo po prizadevanju papeža Leona med prvimi mesti, ki je dobilo svojo klavnico. Zgradili so jo 1825. V začetku 19. stoletja so zgradili moderne klavnice tudi na Dunaju. Pri reševanju vprašanja klavnic uporabljajo' danes vsa moderna znanstvena in tehnična odkritja.
Njihova služba zahteva zelo skrbne tehnične priprave in največje vestnosti pri delu. Raztresenost in nepazljivost moreta spraviti v nevarnost zdravje mnogih, včasih celo življenje nekaterili ljudi.
Razmišljanje o njihovem delu je zbudilo papežu nekaj misli, katere jim bo zaupal, da bi jih premišljevali v blagor svojih duš.
Stopimo v klavnico. V posebni lopi ■čakajo živali, določene za zakol. Takoj jih odvedejo v pravo klavnico. Tam jih takoj zakoljejo. Nekaj minut potem jih še očistijo, razkosajo in odpeljejo v dvorane za meso. Gotovo ne more vsak gledati tega prizora. Vendar pa bi se motil, kdor bi mislil, da je ubijanje živali, ki so potrebne za prehrano, graje in obsodbe vredno. Nasprotno! Delo delavcev v "klavnicah je potrebno, upravičeno in more biti celo zaslužno. Bog je namreč ljudi, živali, rastline in vse druge stvari ustvaril zase. Zato morajo vse njemu služiti. Kako je to mogoče?
Svoje razglabljanje o tem podpre papež z besedami svetega Pavla: „Vse je vaše, vi pa Kristusovi“ (1 Kor 3, 23). Te besede jim dajejo odgovor na vprašanje, zakaj je njihovo delo častno in jih spodbujajo, naj ga izvršujejo tako, ■da bo tudi zaslužno.
1. „Vse je vaše.“ Ko je Bog ustvaril prvega moža in prvo ženo, ju je blagoslovil in jima naročil, naj rastetet in se množita, z ljudmi napolnita zemljo, si jo podvržeta in nad njo in vsemi stvarmi gospodujeta. Prav tako je Gospod rekel Noetu, ko ga je blagoslovil, naj mu vse, kar živi in se giblje, služi v Krano — tudi rastline. Po volji Boga, ki je gospodar vesoljstva, vse pripada ►človeku. Zakaj je Bog tako odločil ?
Vsi ljudje in vse stvari morajo Bogu služiti in ga slaviti. Toda tiste stvari, ki nimajo uma in proste volje, ne morejo dajati Bogu primerne, dostojne slave. To morejo le ljudje, ki Boga spoznavajo. Samo ljudje morejo zavestno spolnjevati predpise njegove postave.
Po božji odredbi služijo rudnine rastlinam, rastline živalim, živali pa ►človeku. Tako po človeku vse stvari služijo Bogu. Ko se človek poslužuje živali, morajo te, žal, trpeti. Včasih jih mora tudi ubiti. Vendar to ravnanje ni vredno 'graje in obsodbe. Treba jim je le bolečine čim bolj omiliti in se varovati vsake
krutosti. Zato nam kriki živali, ki j® iz upravičenih vzrokov pobijajo, ne. smejo povzročati prevelike žalosti. Tud> udarci kladiva na razbeljeno železo, raz' pad semena pod zemljo, odsekane vej®; klasje, ki ga mlatijo, žito, ki ga mlinsk1 kamen drobi, nam ne bude žalostni*1 čustev.
2. Da bo njihovo delo zaslužno, j6 potrebno, da vsak izmed njih pripada Kristusu. „Vse je vaše, vi pa KristU' sovi.“ Oni so že Kristusovi. On jih }e ustvaril. Njemu se morajo zahvaliti 2a življenje. Kristus, učlovečeni Bog, jih 1® tudi odrešil, ko je zanje trpel in urn1’* na križu. Kristus je gospodar njihovega življenja in smrti. Njemu pripadajo nJ1' hovi dihi, njihove misli, njihova volja 111 njihova dejanja. Vse, kar je v njih, njegovo. Kristus je njihov neomejeni g?' spodar. Zato jih sveti oče vprašuje, ®e res hočejo biti njegovi tudi v dejani in se prostovoljno podrediti njegovem1? gospodstvu. Ali res hočejo, da bi sam0 on vladal nad njimi, nad njihovimi dr11' žinami in nad njihovim delom?
Če hočejo, da bo Kristus vladal nad njihovimi dušami, morajo odstraniti gre^ iz njih. Ne more biti Kristusova las človek, ki se mu upira, ga preklinl3’ oskrunja zapovedane praznike ali kd° žali poštenje z besedo ali dejanjem.
Da bo Kristus vladal v njihovih dt11^ žinah, mora vsaka postati svetišče stobe med zakonci in odsev tiste sv'®1, ljubezni, ki je bila v nazareški družin*’ Da bo Kristusu posvečeno njihovo d®*0* ne sme nobeno njihovo dejanje nje®1 nasprotovati.
Zato papež vse opominja, naj prizadevajo, da njihove duše ne b0°. umrle. Delajo naj na to, da bodo 113 j ki so umrli spet vstali, ranjeni pa sp® ozdraveli. Z veseljem bodo hodili ® delo, če se bodo zavedali, da z ni!® Boga časte, služijo njemu in svoj* bratom, če ga opravljajo iz ljubezni njega. Vse to pa bodo dosegli, ®e -g Kristus najvišji vladar njihovih sr®;: stvarem ne bodo služili, ampak z ni1 slavili Kristusa, Kralja večne slav® večnega veličastva.
BOŽIČ NA POLJSKEM
MLADA ZALJUBLJENCA
Med Velikim gozdom in glavnim jezom so je raz-Pfostiral košček zemlje, kateremu so domačini nadeli zr>ačilno ime: „Pogorišče“. Ime je odgovarjalo resnici, j^jti zemlja je bila tako steptana in tako pusta, da je niti hunsko kopito ne moglo bolj opustošiti.
Ta košček zemlje je kupil koncem preteklega sto-^etja Cir, ko se je z nekaj pesi, ki so takrat mnogo eUali, vrnil iz Argentine. Hotel je sejati žito, toda
žito
ni vzkalilo. Edino, kar je prospevalo, so bili
°troci. Zato se je leta 1908 odločil, da si z zadnjimi Centavi, ki so mu ostali, kupi traktor, stroj za žetev stiskanje sena. S temi stroji se je opomogel, kajti a,6č na okrog ni bilo kmeta, ki bi jih imel, vsakdo ■'5a si je želel z njimi čas žetve skrajšati in delo na ®°iju poenostaviti.
„ T>asi je štel Cir šele štirideset let, so mu tedaj ^'e vsi dejali: „Stari s Pogorišča“, kajti imel je sinov in najstarejši je že spolnil osemnajst let. , Najbližji sosed „Pogorišča“ je bil Filotti, lastnik grunta z imenom „Bikovka“. Leta 1908 je ^j'l trideset glav živine poleg petih sinov in zemlja s. bl*a pravo nasprotje od Cirove. Bilo je zadosti, da j. PUunil vanjo, pa je pognalo žito tako obilno, da 1 pilotti na vsaki mednarodni razstavi prejel prvo 'Pesto.
Razumljivo torej, da Filottiju denarja ni ravno billrnatBk0VJd°' Toda kljub temu, ali prav zato, je a javna skrivnost, da je moral poseči sam Bog v s svojo močno milostjo, da se je Filotti odločil, °vati eno samo liro v dobre namene.
Ui ^*rova odločitev, da si nakupi poljedelske stroje, i. i® bila vse preje kot všeč. Toda, ker ga je pre-’ je tudi naprej vztrajal pri prejšnjem načinu
Poljske oblasti so za božič 1956 kardinalu Višinskemu dovolile, da je po radiu govoril vernikom. V letu 1957 mu tega niso dovolile in zato je kardinal govoril vernikom pri polnočnici. Katedrala je bila polna vernikov, besedilo pridige pa je objavil Tygod-nik Powszechny. Splošno se je ugotavljalo, da je bil kardinalov govor najbolj odločen, kar jih je imel po oktobru 1956. Glavna misel govora je bila: „Kaj veljajo odločbe ustave, ako je človek oropan pravice in ljubezni.“ Glavne misli so se naslanjale na razmere, ki so danes v svetu v primeri s položajem, v katerem so živeli ljudje ob koncu rimskega imperija. Takrat so ljudje hrepeneli po odrešenju, oblasti pa so jih zato preganjale. Odrešenje je pa prineslo Dete, ker nima nič skupnega z ljudmi, ki danes žive na vrhu. Ljudje so utrujeni, ko poslušajo govore, „ki povedo tako malo v primeri z besedami Deteta“. „Bili so ljudje, ki so hoteli rešitev Poljske,“ a so zašli na krivo pot, ker so iskali pravico po poti krivice, proglašali ljubezen z dejanji sovraštva. „Ljudje pa si žele red, varnost in mir in hočejo živeti v svobodi.“ Ljudje žele mir, „toda pravi mir, mir otrok božjih, ne mir sužnjev“. Mir, ki ga živimo „je strašni mir zasužnjenih narodov.
poljskega dela, dasi si bi bil lahko nakupil še vse več mehaničnega orodja kot Cir.
Sicer pa je napetost med Filottijem in Čirom imela še druge, bolj globoke vzroke.
Filotti je bil mož cerkve: preje bi dopustil, da vsi družinski člani pomrjejo od gladu, kot da izostanejo od ene same nedeljske maše. „Stari s Pogorišča“ je to vedel, pa je z namenom, da bi mu nasprotoval, počival ob sobotah in delal ob nedeljah. Poleg tega je izrabil vsako priliko, ko je slutil Filottija v bližini, da je krepko zaklel in to tako krepko, da bi se prelomil najmočnejši hrast, če bi imela kletev učinek strele.
Leta 1908 je poleg tega izbruhnila splošna stavka. Tisti, ki so jo pripravili, so označili tudi starega župnika kot sovražnika delovnega ljudstva in prijatelja imovitih slojev. Zato je bilo rečeno, naj si nihče ne drzne iti v nedeljo k sv. maši, če mu je življenje drago.
Filotti je za to zvedel in ko je prišla nedelja, je razpostavil svoje sinove in sorodnike okrog posestva, sam pa odšel s puško v roki proti cerkvi.
Našel je župnika popolnoma samega. „Vsi so ušli od strahu,“ mu je župnik potožil, „celo kuharica in cerkovnik.“
„Nič ne de,“ je odločno pribil Filotti. „Nedelja je in maša mora biti.“
Tako se je župnik opravil v mašna oblačila in sv. daritev se je pričela. Stregel mu je Filotti, toda s puško v roki in s prstom na petelinu.
Prišel je trenutek spremenenja in tedaj je nekdo hrupno odprl vrata cerkve. Župnik je pravkar dvignil sv. hostijo. Nehote se je obrnil nazaj, da pogleda, kdo je nasilnež, ki moti najsvetejše trenutke. Bil je Cir s „Pogorišča“. Na glavi je imel klobuk, globoko poveznjen naprej in iz ust mu je štrlela prižgana cigara. Za njim pa je stala skupina ljudi, željna videti, kaj se bo zgodilo.
Župnika je prizor tako zmedel, da je ostal s povzdignjeno hostijo v zraku. Toda Filotti je ostal priseben. Najprej je pozvonil, znamenje, naj župnik
mir med sužnji“. Vendar upajmo, „kajti prišel bo dan, ko bomo živeli v veselju in miru“. Danes čakamo „na našega Odrešenika, kakor so Ga čakali naši prednild“.
V isti številki lista j® kardinal objavil posebno poslanico in rekel med drugim: „Prepričan senP da Cerkev ne bo popustila, da bo prestala vse preizkušnje in se uspešno upirala naraščajočernu valu zla, sle, alkoholizma in zmede. Poljski narod veruje v Cerkev, čvrsto koraka po tej poti z vero v svoje voditelje. Varno koraka po poti, kakor ud Cerkev in ve, da vodi ta pot do zmage. Cerkev s® ne bo ustrašila ob navideznih porazih. Cerk®' nas kliče, da naj sprem«' nimo obličje zemlje, da se dvigamo znova po vsakem padcu in povsod sl' rimo načela pravice, Uu bežni in miru. Cerk® nam kliče, da pobijam® svoje napake, zlasti P® tiste, ki so najgloblje za^ sidrane v naše duše. Gej' kev nam daje pogum ^ nas poziva, da naj razv
ki
jamo tiste vrednote, nam bodo dovolile, da n mo obnovili obličje P1-"-! ske in da bomo mogli z veti in delati v miru 1 ljubezni.“
Škofija, ki ima svoj S®' dež v Gdansku, je J1®, manjša škofija na f0 . skem. Ustanovljena J® * la 1. 1952. Pred krVK^. so v mestu ustan'' lastno bogoslovje za_ s fijo. Rektor .uvoda .1C v. dovnik iz reda marm
Položi sv. hostijo na oltar, nato pa je nameril puško r‘a vsiljivca in sprožil.
K.o se je dim razkadil, ni bilo videti nikogar 'eo. Župnik je mogel mašo mirno končati, medtem ko je „Stari s Pogorišča“ ječal pri zdravniku, ki mu Pobiral svinčena zrna iz kože.
☆
Nato so spet tekla leta, ne da bi se zgodilo kaj finega in pozornost vzbujajočega. S tem pa ni re-*e«o, da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Na meji med °betna posestvoma je stala stara tepka in kadar s° se otroci med seboj ravsali, je bilo vedno videti udi oba predstavnika družin, ki sta se s slovesnim k°rakom napotila k tepki, si še bolj slovesno za-v‘hala rokave in si nato v popolnem molku, v pri-s°tnosti vseh družinskih članov, delila udarce. Ko smatrala, da so se kosti dovolj zmehčale, sta se Prav tako v mrtvaški tihoti vrnila vsak na svoj dom. Med tem je minula prva svetovna vojna in tako kot Filotti sta bila že stara očeta. Nista se več Sestajala pod tepko in vse je kazalo, da nihče več 1,6 ftiisli na pretekle dogodke.
je prišlo leta 1929 Mariolinu, prvemu vnuku starega. Čira, ko je imel dve leti, na misel, da je ^eba svet osebno spoznati. Brez večjih težav je Wkoracal do stare tepke in se tam lagodno vsedel. ,, *'av tedaj pa je prikoracala tudi Gina, prva vnu-lnJa starega Filottija, enake starosti kot Mariolinc. In ker se jima je zdelo, da brezdelje duha ubija, Se naglo spoprijela. Vlekla sta se za lase, si ^ na udarce in ko sta se naveličala, krepko pljunila nbraz in dostojanstveno razšla.
, je Mariolino vstopil v hišo, so bili vsi ravno Jedi. En sam pogled na raztrgano obleko je vsem Spoštoval, da so razumeli položaj, že se je hotel šniti otrokov oče, a stari Cir ga je brez besed nazaj na stol. Nato je vstal in odšel proti
Izrinil
tePki.
1 njim.
Ostala družina seveda v primerni razdalji
drevesom ga je že čakal Filotti. Oba sta d sicer že pri petinpetdesetih letih, toda udarci so
V prvi letn'k bogoslovja se je vpisalo 25 slušateljev.
Daši so oblasti kardinalu Višinskemu prepovedale, da bi mogel po radiu govoriti za božič, pa so tik pred božičnimi prazniki dovolile, da je radio poročal o slučaju učitelja Rikarda Janišev-skega. Napovedovalec je obširno pripovedoval, kaj se je godilo učitelju, ki je odklonil vstopiti v komunistično stranko, ker mu .to prepovedujejo načela katoliške vere. Malo čudno je zvenelo, ko se je slišalo, „da so učitelja kot psa podili po vsej Poljski, ker so komunistične organizacije razglasile, da je nezanesljiv in zato ne sme poučevati. Pet let je trajalo to preganjanje, a se je sedaj končalo, ker so vmes posegle pristojne oblasti.“ Napovedovalec je nadaljeval, da navajajo oblasti ta zgled kot primer, „kako se izrablja protiverska gonja na način, ki more škodovati ugledu komunistične partije“.
V komunistični stranki se čiščenje nadaljuje. Go-mulka preganja takozva-ne revizioniste in v strankinih odsekih mnogo razpravljajo o tem, ali naj razglase, da je pripadnost h katoliški veri ovira za članstvo v partiji. Večina debat v strankinih forumih je izzvenela v tem smislu, da pripadnost h katolicizmu sama na sebi ne sme biti ovira, v stranki ne more biti mesta samo za „militante“ — propagandiste ka-
bili zelo podobni onim iz mladih let. Vendarle je bila razlika: Kosti so bile bolj trde in vsak zlom bi zahteval veliko časa za zacelitev. Zato se je Cir odločil, da tepko s svoje strani obda z bodečo žico. Filottiju se misel ni zdela napačna, pa je s svoje strani storil enako.
☆
Spet se je čas odmaknil naprej in prišla je druga svetovna vojna z razburkano dobo po njej. Ni težko uganiti, kako sta se Cir in Filotti opredelila. Prvi je postal rdeč kot ogenj, drugi pa črn kot oglje, kar bi se v političnem oziru izrazilo: komunizem in krščanska demokracija.
Ko so se stvari tako razvile, je don Kamilo nekega popoldneva prejel iz Filottijeve hiše nujno vabilo, naj se takoj zglasi pri „Bikovki“, ker da gre za izredno važno zadevo.
Ko je prišel na cilj, je našel družino v polnem zbrano. Stari Filotti je mizi predsedoval.
„Vsedite se!“ je dejal s slovesnim glasom in pokazal župniku na prazen stol zraven svoje desne. „Potrebujem vaše duhovne pomoči.“
Nato se je vseh polastil mučen molk. Stari Filotti je pomignil z očmi. Takoj zatem je vstopila njegova prva vnukinja Gina, ki se je medtem razvila v krasno dekle.
Ustavila se je pred dedom in on jo je v ostrem tonu vprašal: „Torej je res?“
Dekle je sklonilo glavo.
„Koliko časa se že shajata?“
„Ne vem točno,“ je zajecljala Gina. „Od tedaj, ko je on napravil luknjo v pregradi pod tepko. In to je bilo, ko sva imela štiri ali pet let.“
Stari je dvignil roko. „Tako torej, da je tisti potepuh napravil luknjo v ogradi?“
Tedaj je posegel vmes don Kamilo: „Kdo pa je tisti fant, ki mu pravite potepuh?“
„Mariolino s ‘Pogorišča’!“
Tedaj se je dvignil don Kamilo in se približal mladenki. „Kako si mogla — je vpil z grozečim glasom — ti, ki si dostojno in bogaboječe dekle,
toliške vere. Stranka ie objavila, da ima milijon in četrt članov. Vendar tega ne verjamejo, ker je Poljska država, kjer 95 odstotkov prebivalstva pripada katoliški veri.
Ob koncu leta so obja-vili nove podatke o tem» kako narašča število duhovniških poklicev n» Poljskem. Nikjer ni to naraščanje tolikšno kot prav na Poljskem. Poljska Cerkev ima danes 2946 duhovnikov, 2690 re-dovnikov-duhovnikov, 362 gojencev v noviciatih* 1680 redovnih bratov in 102 brata-novica. Med redovniki je 878 salezijancev, frančiškanov 726 in jezuitov 624. Redovniki upravljajo na Poljsken1 321 župnij, vodijo 26 višjih semenišč, eno srednjo šolo in pet bolnišnic.
Kardinal Višinski je povabil predstojnike redov, da so sestavili odbor» ki se sedaj trudi, da hi vlada vrnila redovoni zavode in šole, ki so jih komunisti zaplenili po !•
1945.
Enako razveseljive so številke, ki so bile objavljene o delovanju katoliške univerze v Lublinu. Univerzo obiskuje sedaj 1507 slušateljev fakultetah poučuje 22» profesorjev. Prejšnje leto je bilo vpisanih 1276 slušateljev, profesorjev Pa je bilo 183. Pregled slušateljev po fakultetah-bogoslovna 312, pravn* 51, filozofska 385, razno tehnične zavode pa obiskuje 759 slušateljev. C' niverzi je priključen Zavod za višje verske vedo
Vreči oči na tega rdečega lopova, Antikristovega s’I1a, Peponovega opričnika, ki bo nekega dne gorel k°t baklja v peklu?“
»Kaj moreni zato, če sva se spoznala že kot °*;i’oka,“ je kljubovala Gina.
»Seveda, tista luknja v pregradi,“ je sarkastično s^nil stari Filotti in primazal vnukinji krepko klo-**0 na lice.
Ne da bi zajokala, je Gina s trdim glasom od-Sovorila: „Storite, kar hočete, midva se hočeva poučiti.«
in ima 189 rednih in 113 izrednih slušateljev.
Vzdržuje pa univerzo Društvo prijateljev katoliške univerze. Lani je štelo društvo 50.000 članov, sedaj pa je število naraslo na 70.000. Vlada je izpustila vse tiste profesorje, ki so bili zaprti v „Stalinovi“ dobi. Vsi'so se vrnili na svoja mesta na univerzi.
R. J-c.
RELIGIJA IN DRUŽBA
Slovenci v izseljenstvu imamo ve->k° srej50j katere pa se mnogi pre-alo zavedajo, da nam je neumorni dr. Ivan Ahčin napisal nadvse ^c‘l'čno knjigo Sociologija, ki jo z ne-j/ajhnimi žrtvami izdaja „Družabna ^'avda“ v Buenos Airesu. V drugem 'a°Piču druge knjige, ki je izšla leta J z letnico 1955 obravnava izred-j° zanimivo tudi vprašanje: Religija n ''ružba (O. c. str. 233—416).
. ' človeški zgodovini najdemo tri j^hovne oblike družabnega življenja, Ustrezajo trojnim potrebam člove-^,.e narave: družino, civilno družbo državo in končno religijo. Zato
V„°1'av sociologija končno proučiti tudi ‘^ašanje religije, njen socialen po-geT1 in odnos do družabnih ustanov, kj se ukvarja sociologija religije, J6 kot posebna znanstvena pano-(•p znana komaj dobrega pol stoletja.
7rvi Max Weber 1864—1920.) tep' 3e religija? Subjektivno je sPoznanie *n zavest odvis-
ene ali več osebnih izven-s^’ s katerimi je člove’' “ p0jlSe^ojnih odnosih. Objektivno eni religija skupek resnic
pa
in
norm, ki na njih sloni in se oblikuje, človekovo razmerje kot odvisne stvari v odnosu do sile (ali do sil), ki je-nad človekom (O. c. str. 238). Na kratko: Religija je naravnanje človeka na Boga (sv. Tomaž).
Religija spada med osnovne in velike življenjske imperative, pred katere je človek postavljen, in katerim se nihče, ki je zadosti razvit, ne more in ne sme odtegniti. Je odlična družabna družeča sila, ki veže človeštvo na najbolj splošni podlagi. To trdimo-proti zmoti, ki noče pripisati religiji nobenega socialnega značaja ali le izraz kolektivne zavesti.
Kako se javlja ta socialni vpliv?' a) Religija daje življenju nravno-usmerjenje, b) Utrjuje načelo avtoritete. c) Ima veliko združevalno moč. č) Je vir velike moči v težavah, d) Je-kvas pravega napredka in kulture.
2. Izvor religije nam more najbolj' nepristransko odkriti moderna etnologija, ki se peča z zgodovino tistih narodov, ki nam niso zapustili pisanih kulturnih sledov. Ta je ugotovila, da vse prvotne civilizacije vsebujejo-verske sestavine. Poprej so bili znan-
stveniki, ki so trdili, da je na začetku človeške zgodovine daljša doba, v kateri je bil človek popolnoma brez religije (n. pr. A. Lemonnier in J. Lubbock).
Še danes srečujemo odmeve le-teh evolucionistov in materialistov po šolskih učbenikih doma, pa tudi tukaj v Argentini, ki povzročajo mladim dušam težke dušne boje in krize. Novejša zgodovinska odkritja so dognala xavno nasprotno. Najbolj čisto religijo je mogoče najti pri rodovih s prvotno kulturo. Šele v teku dob se je njena čistost zmaličila z mnogimi drugimi primesmi. Materialisti-evolucio-nisti so smatrali za prvoten izraz religije: fetišizem, manizem, animizem, panbabilonizem, toteizem in magijo. Poleg marksističnih apriorističnih razlag (O. c. str. 248—278).
Izredne zasluge na tem polju si je pridobila t. zv. zgodovinska kulturna šola z zahtevo: nazaj k prvim virom! (W. Schmidt, W. Koppers, P. Schobest, katoliški misijonarji-znanstve-niki, pa tudi protestanti in svobodomisleci). Ta skupina etnologov je najprej ugotovila, kateri narodi so res prvotni. Ugotovila je t. zv. kulturne kroge in potom teh kulturnih krogov ugotavljajo na podlagi dejstev in primerjanj, da je vera primitivnih narodov najbližja izvoru religije. Pasi tudi ta še ni absolutno prvotna, ker od res prvotnih rodov ni ostalo ničesar; je pa izhodna točka, da se približamo izvoru. Po tej poti zgodovinska raziskavanja ugotavljajo obstoj monoteizmov (vere v enega Boga), pri najstarejših narodih (O. c. str. 297).
Kako je nastala? Uganke, odkod izvor tako popolne religije, kakor je monoteizem pri poznano najstarejših človeških rodovih, ni mogoče rešiti ne
s pomočjo etnologije, ne zgodovine-Jasno je, da pri primitivnih narodih ne moremo iskati visoke filozofij6; Vendar to ne izključuje, da se tud' pri tako preprostih ljudeh dvigne mi' sel k Najvišjemu bitju in čisti nravnosti. Zato ni nujno iskati izvora religije v animizmu, v magiji, v gospodarskih in družabnih pogojih prvotnega človeka, namesto v religioznem izvoru religije same. Ko analiziram0 vero najstarejše kulture, vidimo, da je skoraj nemogoče, da bi bila sad človeškega umovanja. Moramo torej sklepati, da je nekaj silnega in mogočnega moralo vplivati tako globok0 v dušo primitivnega človeka. Poleg naravnega in razumskega spoznavanja Boga iz stvarstva, je moralo bit' samo Najvišje bitje, Stvarnik vesolj' stva in človeštva, ki je stopil v stik 9 človekom, ki je njegovemu umu iz' ročil svete resnice, njegovo voljo podredil vzvišenim in plemenitim P°' stavam in si osvojil njegovo srce 3 svojo dobroto in lepoto. In res nam govorica najstarejših rodov soglasn0 govori o Najvišjem bitju, ki je stopilo v stik s človekom in v prvem fa' zodetju poučilo prvega človeka. Ra''' no zato ima praoče ali oče rodu tako odlično mesto v verovanju primitN' nega človeka (O. c. str. 297-302).
3. Vpliv religije na družbeno raS' členitev. Zanimivo je, da se že Prve organizacijske družbene oblike našla' njajo na religijo in da na splošno Pr°' vladuje istost družbenih in bo goža s ' nih enot. Družinski ali redovni P°' glavarji so istočasno tudi verski P°'
glavarji ali svečeniki. Vsi pomem
bn'
trenutki v življenju primitivnega
Člo-
veka so združeni z verskimi obred'" Na splošno se javlja teženje obla3 ^ nikov, da skušajo svojo oblast "t melj iti z verskim izvorom in vor^A. nagibi. Služabniki kulta pogoS
Predstavljajo prvi družabni razred. Pobri poznavalci prvotne kulture iz-iavljajo, da ni mogoče prezreti dej-stva, da je vsa gospodarska delavnost primitivnega človeka povezana z njegovim verovanjem. Odločno je tre-“a zavrniti podmeno nekaterih pisa-'■oljev, da je religiozna posvetitev Vseh opravil le posledica spretne propagande redovnih poglavarjev in svečenikov. To ne ustreza dejstvu. Podrobne oblike pa so seveda odvisne od 'p'ajevnih ali redovnih prilik; od prkov in Rimljanov, pa do svetovnih leligij kot so islam, hinduizem, budizem, konfucionizem, vera Izraelcev Jn končno krščanstvo (O. c. str. 303-326).
-4. Krščanstvo s sociološkega vidika. ,7er je krščanstvo najpopolnejša re-^ija, ni nič čudnega, da pred njim d J bilo religije, ki bi bila bolj rodovna za tvorbo popolne in resnične c'lvilizacije. Poganstvo ni bilo zmožno dajati moralnih zakonov, ki bi člo-v'eka učinkovito vodili k čednostnemu , lvljenju. Krščanstvo je mahoma po-azalo velikanski napredek v tej ^aieri. Oznanja enakost in bratstvo, Pravičnost in ljubezen. Tudi pod tem Jcikorn je krščanstvo najvažnejši Sodek v človeški zgodovini. Nespod-
kitno
zgodovinsko dejstvo je, da ni
'socialni napredek nikdar in nikjer i.o očiten in velik kakor v družbah, pl So živele globoko krščansko življe-le. Krščanstvo je počlovečilo družino državo; posebno družino. Človeška seba je postala središče in cilj dru-.dbne delavnosti. Vrnilo je delu čast družabno veljavo.
a,.^°d raznimi vidiki nastale ločene Ig1 ^rive krščanske cerkve so oslabi-tudi vpliv krščanstva na družbo, g ®1 ga niso povsem izgubile. Dru-Ce Pravoslavje, ki ne čuti nap ram
svetu nobene izrazite naloge, drugače protestantizem v najrazličnejših sektah (O. c. str. 32G-360).
5. Katolicizem in družba. Najjasnejša so brez dvoma načela katolicizma do družbe. Družbo v njenem zasebnem in, javnem življenju je treba organsko povezati z njenim pravim, absolutnim namenom in ciljem, vendar tako, da vsa tista družbena področja in ustanove naravno ostanejo * amoupravna in služijo neposrednim življenjskim namenom.
Kljub močnim protikrščanskim in celo brezbožnim gibanjem modernih časov, je katolicizem vzdržal naval boljše kot drugi kristjani. Izdajal je za moderno družbeno življenje jasne in časovne smernice. Cerkev je aktivna v boju za obrambo človeških pravic delavca.
Mnogo nam to uspešnost razloži dejstvo, da je katolicizem trdno organiziran v Cerkvi, ki je po svoji naravi popolna, zunanja in vidna družba in edini čuvar od Boga razodete religije („Mortalium animos“ 6. jan. 1928, t. 8).
Tako smo res bliskovito pregledali glavne točke tega problema, ki ga tako temeljito obravnava Ahčinova Sociologija. To niso zgolj teoretična razmišljanja za visoko znanost, ampak stvar, ki posega tako živo v življenje, da nihče ne more brez resne škode preko tega. Že samo zaradi tega problema je potrebno, da vsak Slovenec v izseljenstvu — ne samo izobraženec, to poglavje večkrat predela in si knjigo tudi omisli, da jo bo mogel pogosto vzeti v roke in se poučiti o stvareh, o katerih večkrat slišimo, pa ne znamo zavzeti pravega stališča.
BORIS KOMAN, Argentina
DEKLE DANAŠNJEGA ČASA
Na ovinku asfaltirane ceste blizu Pariza je lani nekaj dni pred veliko nočjo nenadoma zdrsel s cestišča v jarek dirkalni avtomobil v polni brzini. Nekajkrat se je še preobrnil na polju in kar je bilo potenj videti, je bilo zgolj kup zvitega železja. Dva sopotnika je vrglo dalec vstran na travo in sta pri nesreči dobila le nekaj neznatnih prask. Toda dobrih 40 minut je trajalo, da jima je uspelo iz razvalin avtomobila osvoboditi vozača — dekle 22 let. Pri nesreči je utrpela hude poškodbe: zlomljen kolk, stlačen prsni koš, počena lobanja. Njena s krvjo oblita lobanja pa je ležala na debelem, s krvjo prepojene® zvezku. Ko so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico, so si reševalci P°' drobneje ogledali debeli zvezek. Imel je napis: „Mrtve trepalnice“; spisala Francoise Sagan. Tako je bilo namreč ime ponesrečenki. Krvavi zvezek je bil rokopis novega, še neobjavljenega romana.
Dober dan, žalost
Njeno ime je v zadnjih letih polnilo stolpce svetovnega časopisja. Leta 1954 je izšel njen roman: „Dober dan, žalost“. Je to zgodba brezciljnega življenja mladega dekleta v modernem meščanskem okolju, v katerem mladina ob pomanjkanju življenjskega cilja tava z opotekajočim korakom iz enega dneva v drugega. Popisuje poldoraslo dekle, ki živi v bogati hiši med očetom in njegovo „prijateljico“. Ima vse, kar bi si utegnil mlad človek želeti, denar, obleke, znanstva, vzgojo v najboljših zavodih, skrb rodbine, toda manjka ji resnične ljubezni in pravega življenjskega smotra.
Od tod naslov romana: „Dober dan« žalost“, kajti žalost in praznota sta vsakdanji kruh tega brezsmiselnega življenja.
Knjiga je postala svetovna senzacij® Bila je prevedena v neštevilne jezike i11 kot poroča ljubljansko časopisje, bo v kratkem izšel slovenski prevod. V ene111 samem tednu so v Franciji prodali st0 tisoč izvodov, v Ameriki je postal® kmalu „bestseller“ in naklada 250.0Ö® izvodov kmalu razprodana. Denar je začel pritekati od vseh strani. In kaj ie počela z milijoni frankov in stoti30<: dolarjev? Najprej si je kupila en dir' kalni avtomobil, potem drugega, °;e' tjega, četrtega in še petega, s kateri10 se je potem ponesrečila.
Denar in avtomobil
Pravzaprav so avtomobili že v rani Radosti stopili v njeno življenje. Njen °če je premožen tovarnar, ki poseduje Več dobro uspevajočih obratov za proizvodnjo električnih aparatov. Ničesar ji fioma ni manjkalo. Toda izgleda, da se •i® oče bolj brigal za svoje tovarne kot Za svojega otroka. Mala Franchise s Svojim prezgodaj dozorelim razumom Kotovo ni bila navaden otrok. Tudi ni 0ria nič kriva, da so na njenem domu Vfič govorili o električnih aparatih in avtomobilih, kot končnem smislu člove-
br.
ega življenja. Toda dekle je čitalo ez izbire, kar ji je pač prišlo pod hiko in kmalu so jo pritegnile silovite 2godbe Andreja Malrauxa, čigar bledeče pisani romani so jo vso prevzeli, tem mlačnem in kalnem okolju, v aterem je rasla, se je njeno zanimanje Csredotočevalo na avtomobilih, kajti , bzu vile, v kateri je stanovala družina /vdugtrijca Quioreza (to je njeno pravo lrtle), je bila garaža, kjer so bili na podajo rabljeni avtomobili. Med dru-je bil razstavljen tudi velik dirkalni '°z znamke „Jaguar“. Nekega dne se . Pojavila Francoise s čekom za mili-J°n francoskih frankov in ga kupila. Bilo e to potem, ko je prejela plačilo (ho-°rar) za svojo prvo knjigo. Tako se začelo.
Značilno za brezbrižnost staršev je pednji razgovor med dekletom in 0cetom.
i Ko je bila Francoise že izročila ro-.°pls svojega prvega romana založniku, 4 Prišla nekega večera vsa vesela do-'a°v in rekla očetu:
založnik Jiuillard je navdušen. avi, da bom kmalu postala slavna.“ »Juha se ti bo shladila,“ ji je od-oče.
^.„.Krancoise kličejo doma „Kiki“. V Sl je vse, kar bi moglo povprečnemu
dekletu zagotoviti srečno življenje — ako ne bi imela svojih posebnih nagnjenj. Že od vsega početka je bila molčeč, nekoliko neroden in predrzen otrok, bolj fantovska kot dekliška narava. Zato se ji je vedno kaj zgodilo. S sedmim letom jo je nekdo s sabljo ranil na obrazu, ko je igrala „razsodnika“ v nekem dvoboju med dvema dečkoma.
Z osmimi leti si je zlomila nogo. V desetem letu ima že prvo nesrečo z avtomobili: na nekem zabaviščnem parku ji pade na glavo stikalni drog električnega „avtomobila“ za otroke. Zdravniki ugotovijo težko poškodbo lobanje. Potem je romala od šole do šole, vedno seveda po najdražjih zavodih. Toda za Francoise je življenje v šoli preveč dolgočasno. Od časa do časa pobegne in se pridruži delavcem na kakem bližnjem stavbišču ter z njimi je čebulo in pije vino. Kaj takega seveda predstojništva finih šol ne morejo trpeti.
S petnajstimi leti je že začela pisati. Sprva manj pomembne reči s čudnimi zapleti in še bolj čudnimi naslovi. Sicer pa se zadržuje v družbi fantov iste starosti, se prevaža z njimi na izlete z avtomobili in motornimi kolesi. Pisano življenje, kot ga pač danes živi na sto-tisoče mladih deklet; ko jih gledaš, misliš, da so srečne in zadovoljne. Toda knjiga „Dober dan, žalost“ je odkrila samoto in puščo, ki vlada v srcih današnje mladine.
Prazno življenje
Po svojem velikem uspehu Francoise Sagan ni bila več sama. Postala je nekak „poosebljeni primer“ današnje mladine. Kamor je šla, so jo sprejemali znanci in prijatelji, ki jih je z naraščajočim denarnim uspehom bilo vedno več. Novinarji in fotografi so jo zasledovali na vsakem koraku. Starši niso vedeli, kaj naj počnejo s tem svoje-
vrstnim otrokom. Prepustili so jo njeni „svobodi“. Delala je, kar je hotela in kadar je prišla domov, pa naj je bilo to zvečer ob prvem mraku ali šele zjutraj ob sončnem vzhodu, je bilo vseeno in prav. Nekaj časa ji je to življenje ugajalo, toda izgleda, da jo je v zadnjem času kljub vsemu direndaju začela samota še bolj težiti; in skoraj je začela sama pogrešati, da ni bilo več nikogar, ki bi ji bral „levite“, kadar je prišla domov ob šestih zjutraj.
Njeno prav otroško neizkušenost pa izpričuje naslednji izrek:	„Največja
prednost, ki jo nudi posest denarja, je v tem, da ni treba nikdar nanj misliti in da ima človek vedno prijatelje okrog sebe.“ Kako dolgo ?
Naglica brez cilja
Kljub temu pa je Francoise pisala naprej, vedno seveda iz lastnega življenja. Tudi njen drugi roman „Nek gotov smehljaj“ je postal senzacija. Prinesel ji je novega denarja in novih prijateljev. Tudi zbirka njenih avtomobilov se je povečala. Avtomobili so postali njena prava strast. Zanjo se je življenje začenjalo šele, kadar je drvela v avtomobilu s 150-kilometrsko brzino na uro. Nek novinar ji je dejal pred nekaj meseci:	„Gospodična, želim vam, da
ostanete pri življenju.“ Ona mu je pa odgovorila: „Ako se ne bojite, se peljite z menoj. Le v drvečem avtomobilu v resnici živim.“
Slučaj je hotel, da je isti novinar bil z njo v avtomobilu, ko se je ponesrečila. Dobil je samo nekaj prask in je potem nudil mladi pisateljici prvo pomoč.
S 150-kilometrsko naglico je doslej brzela skozi življenje ta mlada Francozinja. Žalost je bila v njem vsakdanji spremljevalec. Ko se ji je nasmehnil prvi književni uspeh, je življenje sprem-
PRED KRIŽANIM
Ves bled in ranjen s križa gledaš name ' živ ogenj Tvoje mrtve so oči, ki v dno srca prodre, ga poživi in za ljubezen in dobroto vname.
Navzdol pritiska teža me vsakdanja, da negotov in plah je moj korak; nad mano sonce skriva se v oblak, duh, v tla vkovan, višine jasne sanja.
Molče pred Tabo tožim revna stvar, ljubezni Tvoje slutim globočino; v njej sence ni laži in ne prevar.
Ti moje duše upanje edino življenja si in smrti gospodar...
O, daj čutiti Svojo mi bližino!
Ljubka Šorli
Ijala z nekim gotovim nasmeškom, ^ pa je postajal vedno trpkejši in rodi še neobjavljeni roman „Mrtve trepal niče“. Ljudje so njeno življenje in del0 sodili z neko prizanesljivostjo, kot pač imamo s porednimi, še nedorasli111 otroki. Toda avtomobili nimajo srca» so kruti stroji, ki nimajo usmiljeni3, niti z 22-letnim dekletom. Pod kade čimi razvalinami avtomobila je zam njen nasmeh in več dni je ležala v bo nišnici v nezavesti. Njene trepalnice s° bile kakor mrtve.
Po dnevih borbe med življenjem 1 smrtjo so mogli zdravniki objavitb a je Francoise Sagan izven živi jen j s14, nevarnosti in da bo ozdravela. Da bi J znova oživljene trepalnice tudi odpr pogled v nov svet!*	N. T. N • * v
* Po zadnjih poročilih je FranQOi Sagan pred kratkim sklenila zakon. vemo še, ali bo v njem našla srečo. J0 je če ne bo odkrila, da je prava srec3 u
v zvesti službi božjim postavam, bo.t zakon postal zanjo novo razočaranj6-
ŠTIRISTOLETNICA MARIJINE BOŽJE pOTl NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU
Spomladi leta 1557, ko se je tudi T° naših krajih močno širilo luteranstvo, se na Metuljskem griču, uro hoda od gornjega grada, začele dogajati čudo-j'jte stvari. Zanje je zvedel tudi tedanji ljubljanski škof Peter pl. Seebach, ki pa •j® šele tri leta pozneje, ko se je bil sam ? dogodkih prepričal, poslal o vsem tem ‘Ztrpno poročilo papežu v Rim. Iz tega Poročila povzemamo le nekatere zna-eilnosti.
Najprej so ljudje na omenjenem Si’iču večkrat videli v gozdu goreti tri P^očne plamene, ki niso pustili na zemlji j^obenega znamenja, škof Peter se je ®daj mudil v Gornjem gradu in sprva 11 hotel verjeti, da je v tem kaj božje-Bog ga je še tisto noč kaznoval. Ote-^le so mu noge in ga hudo bolele, da ®s teden ni mogel hoditi. Na večer pred 'nkoštmi, ko je prišlo na Metuljski |rič že mnogo romarjev, so domačini ^'ofa prisilili, da je na oslu jezdil na Po opravljenih večernicah je ne-ula bolečina in izginil je otok. Bil je zdrav kot poprej. Za čas je na lP.PJu zopet obiskal ta kraj, kjer so
bili
medtem že posekali drevje. Zbrano
Judstvo pa je na njegovo vprašanje, ^Je so se videli plameni, soglasno odgo-j°ril°:.tam, kjer stoji konj. Obenem se konj s kopiti tako zaril v zemljo, da ' »kof moral stopiti na tla.
N ta čas spadajo tudi nenadna, ču-
dežna ozdravljenja na tem kraju, in sicer na priprošnjo Matere božje Marije. Med njimi takojšnja oživitev otroka, ki so ga prepozno potegnili iz vode. Po takih dogodkih je ljudska pobuda tam pozidala kapelo, ki je postala zopet po-zorišče nenavadne prikazni. Med sveto mašo so tisoči zagledali nad kapelo silno svetlo zvezdo. Ljudstvo je bilo uverjeno, da se je Marija prikazala v zvezdi. Čudežni dogodki so se nadaljevali in mnogi so pri zaslišanju pod prisego zatrjevali, da se tam na Marijino priprošnjo dan na dan ponavljajo čudeži. Tudi dotok pobožnega ljudstva je postajal vedno večji. Ob vseh praznikih, zlasti pa za veliko noč, binkošti, Marijino rojstvo in vnebovzetje so prihajali k sv. maši, pridigam in večernicam romarji iz štajerske, Kranjske, Koroške, Dalmacije in drugih krajev. In to v tolikem številu, da je bilo na imenovanem griču zbranih po deset, dvajset in tudi trideset tisoč ljudi. Molili so in počastili Marijo.
Škof Peter v svojem poročilu še izrecno poudarja tudi svojo vero v božji opomin, da se na tem mestu postavi cerkev, ki naj se posveti Mariji. To se je tudi zgodilo. Zidava nove stavbe sega že v leto 1561, kar dokazujeta tudi dve opeki, ki so ju leta 1910 našli pri popravilu neke hiše v bližini cerkve v Novi Štifti z napisom: PE-EPS.-LA. 1561. S takimi opekami so tlakovali prvo cerkev že za časa škofa Petra. Iz knjige: Mesec Marije, natisnjene v Gra-zu 1842, še izvemo, da je bila ta cerkev 102 čevlja dolga, 48 čevljev široka in
da jo je nosilo 6 stebrov. Imela je tri ladje, lepo rezljan strop in 11 oltarjev. Zunaj so jo krasile slike skrivnosti sv. rožnega venca. Posvečena je bila kmalu po letu 1561. Saj se ob posvetitvi novega oltarja v tej cerkvi po škofu Tomažu Hrenu (1612) o posvečevanju cerkve nič ne govori. Bila je podružnica župnije Gornji grad.
V letu 1772 je bila v Novi Štifti ustanovljena samostojna župnija, ki na je v osmem desetletju svojega obstoja svojo prvotno cerkev zgubila. Ko so namreč v maju 1850 na župnijskem vrtu zažigali nagrabljeni trebež, je veter zanesel iskro na skodlasto cerkveno streho, ki se je hitro vžgala. Cerkev je vsa pogorela. Pa se je tudi tedaj primeril nenavaden dogodek. Hoteli so rešiti zvonove iz zvonika. Ko so drugi pravočasno zbežali, je ogenj zaprl pot tesarskemu vajencu iz Gornjega grada, da je obvisel z rokami v lini zvonika. Priteče gornjegrajski kaplan, mu zakliče, naj obudi kesanje, mu da odvezo in še reče, naj se izroči v varstvo Mariji in spusti dol. Padel je z visokega zvonika, pa ostal brez poškodbe. Pozneje je bil tesarski mojster v Grazu. Njegova slika in zahvala je še sedaj v novi cerkvi pod korom.
Župnik Gašper Dornik je leta 1850 do 1853 z veliko vnemo zidal novo cerkev. Zidavo je vodil polir Medved iz Cerkelj na Gorenjskem. Nastavke na glavnem oltarju in štirih stranskih oltarjih je izdelal mojster Vurnik iz Radovljice, oltarne slike pa slikar Kiihnl iz Ljubljane. Ker je medtem Nova Štifta pripadla lavantinski škofiji, je novo cerkev dne 13. avgusta 1854 posvetil škof Anton Martin Slomšek. Ob poznejši posvetitvi novega oltarja (1911) se je pokazalo, da je Slomšek pri posvetitvi oltarja za svetinje porabil isti cinasti kovček, ki ga je bil v prejšnji cerkvi leta 1612 vložil v posvečeni oltar škof Tomaž Hren. župnik Gašper Dornik je še oskrbel lepo obhajilno mizo iz pisanega marmorja in poslikanje cerkve v prezbiteriju po slikarju Tomasu Fan-toniju iz Gemone v Italiji. V starosti je
šel v pokoj in umrl v Stari Loki na Gorenjskem.
Konec oktobra leta 1888 je prišel za župnika v Novo Štifto Franc Puntner, ki se je takoj lotil dela za olepšavo cerkve. Že leta 1889 je slikar Giovanni Fantoni poslikal vso ladjo cerkve s freskami in cerkvena tla so bila tlakovana s cementnimi ploščami. Leta 1891 je še pripravil za cerkev hrastove klopi, ki jih je izdelal mizarski mojster Plamberger iz Gornjega grada. Bil je vnet dušni pastir in zlasti kot spovednik izredno priljubljen. Obnemogel zaradi starosti je leta 1906 odšel k Sv. Trojici v Slovenskih goricah v pokoj.
Službo novega župnika je 1. maja 1906 prevzel Gotard Ferme, ki tam še sedaj nenehno deluje. Že ob zidanju nove cerkve je takratni župnik imel ^ načrtu marmornat nastavek glavnega oltarja, pa se je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev začasno postavil na oltar lesen tabernakelj. Pozneje je Franc Pantner menda kot nekak protivesek dal napraviti polreliefno podobo Jezusa in dvanajsterih apostolov. Da bi to delo mogli pritisniti pod rob kamnite oltarne mize, so morali mizo odkresati tudi na mestih, ki so bila ob posvečenju leta 1854 maziljena. Zaradi tega je oltar p°' svečenje izgubil. Ko je novi župnik Gotard Ferme to zvedel, je takoj oskrbel prenosni oltarni kamen (portatile), da se je smelo maševati. Potem pa je iskal sredstev, da se napravi marmornat nastavek in uresniči prvotni načrt pokojnega župnika Dornika. Stopil je tudi J zvezo s kamnosekom Janezom Vurnikom v Radovljici, da napravi natančen načrt in proračun za novi oltar.
Delo je zahtevalo precej časa in j3 bilo končano šele leta 1910. Končno s0 podstavek prejšnjega oltarja porušili» tri dni nato pripeljali k Novi Štifti vse izdelano kamenje in postavili novi oltaD ki ga je škof dr. Mihael Napotnik P°' svetil dne 21. maja 1911. Vredno je omeniti, da je ta oltar, ko so se med drug0 svetovno vojno razpočile bombe na ceT' kvenih vratih in v cerkvi, ostal pop0*' noma nepoškodovan: okrasa Marije v
Marijina božja pot Nova Štifta pri Gornjem gradu
|)a|se bomba ni dotaknila. Na poko-ca lscu okrog cerkve sta še iz prejšnjih je'°v dve kapeli. Ena — božji grob —• Itj . ^erah božjega groba v Jeruzalemu, V ,"6 sedaj obnovljen v gotskem slogu, tije 111 ko ima kapela v Novi Štifti vna-sks S*'ebre in oboke v starejšem roman-Sv", slogu. Oltar v tej kapeli je po-rjj6Cen. V drugi kapeli se hrani kip Ma-žicj z. Jezusom, ki je bil v prvi cerkvi, 01,- n.1 za časa škofa Petra, na glavnem kaj, ■lu-i Na glavi ima pritrjeno lasuljo, ^ je bila tedaj, v času baroka, v 1 Wied plemstvom.
tl-j^jne vihre tudi Novi Štifti niso k^v ^sle. V prvi svetovni vojni je cer-llgi ,lzSubila štiri bronaste zvonove, Slavi^e v C-duru, pa so v stari Jugo-tov Ji,ZoPet oskrbeli enako število zvo-toVn "e zvonove pa so med drugo sve-^6dai	odpeljali nemški okupatorji.
r,d !m!J cerkev izposojene tri zvonove rUŽnice sv' Miklavža. Nemška in i>oSeiKo'Usteška okunacija kraja ima še obeležje. Leta 1941 so prišli 1 v soboto pred belo nedeljo in ni*0^rajino v svojo last. Že 94. nnri-Sod sv. Jurija, so odpeljali žup-
nika Fermeta in nato gospodarili po svoje. Ene in druge so zaprli in odgnali. Sledili so nemško-ustaški boji, ki so imeli za posledico, da je v oktobru 1943 bilo požgano župnišče in v novembru z bombami poškodovana cerkev. Okna so bila uničena in so se morala z deskami zadelati. V cerkvi je bila sama tema. In župnik Ferme? Najprej' so ga odpeljali v Gornji grad, kjer mu je nemški komisar naznanil, da Nove Štifte ne bo nikdar več videl.
Drugi dan, 25. aprila, so duhovnike dekanije Gornji grad odpeljali v Celje,, v juniju pa so bili premeščeni v Raj-henburg, kjer so morali pripravljati taborišče za izseljevanje. Tam so mnoge duhovnike izselili na Hrvatsko. Župnilc Ferme je dobil dovoljenje, da se preseli na tedanje „italijansko ozemlje“. Tako' je 8. avgusta prišel v Trebnje na Dolenjskem, kjer je štiri leta pomagal v župnijski pisarni in v dušnem pastirstvu. Ko se je nemška sila zrušila, je šel najprej v bolnišnico v Kandiji pri Novem mestu, nato se je 18. avgusta 1945 vrnil v Novo Štifto, kjer deluje še danes. Začela so se popravila, za katera* sta že
cerkvena ključarja pripravila precej sredstev. Do leta 1947 je bila napravljena nova streha župnišča in v pritličju je bilo popravljeno stanovanje za župnika. Do leta 1950 so bila na novo izdelana cerkvena okna. Vrata in okno v zakristijo ob vhodu na prižnico pa so dovršili šele leta 1956. Nadstropje v župnišču je še vedno razvalina.
Preteklo je 400 let, odkar si je Marija Metuljski grič, sedaj imenovan Nova Štifta, izbrala za kraj, kjer hoče svojim častilcem posredovati dobrote in milosti. Vredno je tudi pomniti, da si je Marija ta kraj izbrala prav v času, ko se je tudi pri nas širilo luteranstvo, ki odreka Mariji čast in dostojanstvo Device Matere božje in Kraljice nebes. Tako še bolje razumemo, da so se že v prešnjih časih podeljevali popolni odpustki za vse, ki obiščejo Marijino cerkev v Novi Štifti ob glavnih Marijinih prazniki (Brezmadežno spočetje, Svečnica, Marijino oznanjenje, Vnebovzetje in Rojstvo Marije),.če vredno prejmejo sv. zakramente in molijo po namenu sv. očeta. Sedaj pa se na novo podelijo popolni odpustki pod istimi pogoji vsem vernikom, kadarkoli obiščejo cerkev v Novi Štifti v skupinah, se pravi: naj bo dan takega skupnega obiska praznik ali ne.
400-letnico znamenite Marijine božje poti so lani obhajali zelo slovesno. Prišel je sam mariborski škof mons. dr. Maksimilijan Držečnik. Od vseh strani se je prišlo poklonit nebeški Materi Mariji veliko romarjev. Vsem udeležencem bo ostala prisrčna slovesnost v trajnem spominu.
SLOVENIJA
Šele sredi januarja so izšle knjige Mohorjeve družbe v Celju za leto 1958. Poleg tradicionalnega koledarja vsebuje zbirka 108. zvezek Slovenskih večernic, ki jih je spisal tržaški pisatelj Alojzij Rebula pod naslovom: „Klic v Sredozemlje“. Ostali dve knjigi sta tretji ponatis „Kuharice“ Marije Remčeve ter vzgojna knjiga prof. dr. Antona Trste-
njaka „Človek v ravnotežju ali nauk 0 značaju“. Zanimivo je, da so bile mezne knjige natisnjene v različni*! krajih: dve v Mariboru, ena v Mursk Soboti ter ena v Kopru, nobena p*1- v Celju, kjer je sedež Mohorjeve družbe-Vse knjige so izšle v rekordni naklad' 80.000 izvodov, to se pravi: Mohorjev3 družba, čeprav ji državna oblast rad3 nagaja, daleč prekaša vse druge držnv' ne slovenske založbe.
Vesela je tudi vest, da namerav3 Mohorjeva družba izdati vse sv. pism0 Stare zaveze, ki ga je priredil in pre',e' del univ. prof. dr. Matija Slavič. Pre. vojsko je izšla le prva knjiga, ki pa Je tudi že zdavnaj pošla.
PRIMORSKE VESTI
65 let od tega je župnik neke vaS' v okolici Trsta napisal takole v svoje"1 letnem poročilu:
„... napredek pri odraslih kakor Pr' neodraslih večidel neugoden, da, cel" slab in vzrok tega je neredno obiskovs' nje službe božje poleti zaradi vročine; pozimi zaradi mraza, večidel leta žara"* paše; tudi klatenje, razveseljevanj®’ igre, popivanje odvrača mnoge od služb® božje. Moralno stanje je vedno slabse> malo je posluha, malo delavnosti, m3*0 varčnosti, malo sramežljivosti; mnog'0 pa prevzetnosti v obnašanju, zapravil1" vosti, pijanosti, kregov, tudi pretep°v’ jeze, nevoščljivosti, nečistosti, nesrar"' nosti, ponočevanja, tatvine, grdega pre' klinjevanja, goljufije itd.“
Kako bi danes moral napisati pastir o svoji čredi? Morda kaj boljš®; V nekaterih stvareh so se ljudje zb°k' šali. Niso več tako podivjani, da bi s® tolkli, tožarili, med mlajšimi ni žiti pijančevanja, ker ima mladina doS druge zabave tudi po malih vaseh 3 vsaj ima skoraj vsak fant možnost. đ se ob nedeljah umakne domači brez^® nosti in dolgočasnosti s svojo vesp* motorjem ali celo z avtomobilom. V stvu smo pa tam kakor pred 65 leti 3 pa še na slabšem: ljudi je zajel val terializma, uživanjaželjnosti in, kar j
i6 hujše, val brezverstva ali verske ^zbrižnosti.
, Kakršno drevo, takšen sad. Slabo vrevo, slab sad. če je bilo versko in zporedno z verskim moralno stanje abo pred 65 leti, ni mogoče pričako-kaj boljšega v letu 1958. Kje je ? ayni vzrok moralnega (k temu spada narodnostnega) propadanja? Žup-j omenjene vasi je prav zabeležil: ne-'‘Oo obiskovanje službe božje, tv S službo božjo prizna človek svojega ,, v’arnika za Gospodarja življenja. iJri ^bi božji dobiva močne nagibe za bo-jubno življenje, od službe božje se j,.ac'a utrjen za boj proti slabemu nag-fl aju, slabi družbi in hudemu duhu,
mov gre navdušen za lepo življenje. !Veda, če je pri službi božji bil kot spodobi: da se je zavedal svojega
Vzvi-l,
i.,.lÄönega dejanja in je božjo besedo poslušal. In tako nedeljo za ne-leta in leta, v mrazu in vročini,
j6lin0 ?6ljo,
Kq 1	~	7
ij, .Je Paša in delo na polju, ko je ples ji 'Sra na vasi, za pust in post. Tak °rek — hočeš nočeš — postane značaj, ijj hočemo torej Slovenci imeti doma ^ b° svetu nov rod, trden, značajen, j,. c.en kljub bojem in težavam, čaka v tet1 yrsti starše visoka naloga, da efjj^Kjo tak rod. Kako? Prva pot in •tar’ :re<ino zahajajte v cerkev. Oče in st 1 ■ oba v vsakem času in prilikah C;irjPn°- Otroci vam bodo sledili brez kli-st in nepotrebnih prošenj. Resno Sv 6.Jniite nauke, svarila, priporočila 0(j J,h duhovnikov. Otroci vas gledajo z Kt	očmi, pa naj imajo 5 ali 20
teši,]?51® zSle<) Jih vzgaja in utrjuje. Bolj hde
uznega dela za svoj narod ne mo-pfee storiti. Samo tako se lahko začne deii’0r°d. Vse drugo: dvorane, prosvetni a n Vci> časopisi, radio so le pripomočki, 6 temelj.
odziv na skupno slovensko te r ni.ev v Lurd. Dne 31. januarja se je 8oVa 0.riškem in Tržaškem zaključilo vpi-za skupno romanje v Lurd. Pri-^ se je 1006 Slovencev. To visoko ''Kit ° .Presega vse pričakovanje orga-]0rjev. V knjižici „Lurd“, ki je iz-ansko leto, je na zadnji strani za-
pisano, da je bilo leta 1908 v Lurdu 600 slovenskih romarjev. Pisatelj se s strahom sprašuje in upravičeno dvomi, da bi nas moglo biti samo iz obmejnih krajev za stoletnico Lurda več. In vendar je število prijavljenih naraslo na preko tisoč oseb. Resnično, velike čase. doživljamo in mi vsi smo samo igralci v tem veličastnem dejanju svetovne katoliške zgodovine, ki se letos odigrava, v Lurdu. Zelo verjetno se bodo našim, romarjem v Lurdu pridružili še rojaki iz Belgije in Francije. Množica tisoč romarjev je nastala tako: prijavilo se je 586 Tržačanov, 250 Goričanov in 170> Korošcev. Romarsko vodstvo se je zaradi tako visokega števila prijavljenih znašlo v velikih težavah, ki pa bodo prav gotovo v času, ki je še pred nami, ugodno rešene.
Bazovica. Bazoviški oder je v letošnji zimski sezoni nastopil že dvakrat. V nedeljo 12. januarja je uprizoril Jalnovo dramo „Grobovi“. Resna vsebina, ki je zajeta iz življenja naših ljudi, je vsem ugajala. Dobro so jo podali naši igralci. Igro je režiral akademik Aleksander Mužina, ki se z vso vnemo in požrtvovalnostjo trudi za prosvetno delo» v Bazovici. Dne 26. januarja so isto» igro z velikim uspehom ponovili na. Opčinah.
Molitvena osmina za zedinjenje. Tudi letos so v goriški stolnici lepo praznovali molitveno osmino za zedinjenje. Vsako jutro so imeli sv. mašo z govorom. Stolniški vikar č. g. dr. Humar je leno razložil o tem, kaj nas loči in kaj nas združuje z ločenimi kristjani. Osmino so zaključili z uspelim kulturnim večerom v Marijinem domu na Pla-cuti. Predaval je č. g. dr. Lojze Škerl iz Trsta in sicer o sv. Savi in srbskem pravoslavju.
Nedelja za katoliški tisk. Na Svečnico so na Goriškem in Tržaškem praznovali nedeljo za katoliški tisk. Povsod so gospodje duhovniki, a tudi drugi katoliški laiki opozorili ljudstvo na veliko» potrebo katoliškega tiska med nami. Po cerkvah so že nedeljo prej razdelili
■ovojnice in na Svečnico so skoro vsi zavedni katoliški Slovenci oddali svoj prispevek v sklad za katoliški tisk. A ne samo denar, mnogo so naši ljudje tudi molili za uspeh katoliškega tiska. Po farnih dvoranah pa so skoro povsod imeli lepo uspele kulturne večere v ta namen. V Gorici je v dvorani Brezmadežne lepo predaval o katoliškem tisku dn njegovi vlogi v katoliški Cerkvi č. g. ■dr. Klinec. Po govoru je oktet ..Planika“ zapel nekaj lepih narodnih, nakar je spregovoril še mons. dr. Močnik Franc, •urednik „Katoliškega glasa“. Kot zadnja točka je bil na sporedu srečolov, ki je Tazveselil male in odrasle, saj je bilo dobitkov prav mnogo.
Proseški pevci so peli na Opčinah. dSTa Svečnico, dne 2. februarja, je nastopil na Opčinah proseški cerkveni pevski zbor z obširnim sporedom božičnih pesmi. Zbor je pripravil č. g. Josip Križman, zlatomašnik, ki je do leta
1957	služboval na Proseku in zdaj od-liaja v zasluženi pokoj.
SLOVENSKA KOROŠKA
Sredi zime je opravil 26. januarja
1958	v Globasnici pod Peco svojo novo mašo preč. g. Janez Markič. V bogoslovje je vstopil leta 1951, kjer je pridno deloval v okviru Akademije slovenskih Tsogoslovcev. Leta 1953 ga je zadel trd udarec: zgubil je svojega skrbnega očeta. Mašniško posvečenje je prejel 12. januarja v ljubljanski stolnici iz rok škofa Antona Vovka. Ob zaključku svečana-sti je polna cerkev zapela vedno lepo
„Novomašnik, bod’ pozdravljen“. Pre ■ odhodom so mu ljubljanski bogoslo' priredili prisrčno slovo. V besedi m ^ roški pesmi so mu izrazili toplo p°'e zanost in zaupanje.	_ .i
Koroški rojak dr. Ivan Mikula je 1,1 premeščen iz mesta Perth v glavno sto Avstralije, v Sydney, kjer živi veG število slovenskih izseljencev. „MisJ ’ list avstralskih Slovencev, je ob A)eA vem prihodu zapisal, „da pomeni n.l gova navzočnost za Slovence v Sydney najlepši božični dar“.
Koroška družinska revija „Vera 1 dom“ je letos vstopila v svoj deseti 1® j nik. V letu 1958 je uredništvo prev«® prof. dr. Valentin Inzko. V uvodnih n1 _ slih stoji zapisano: „Dokler bo naš ^ rod še častil Jezusovo čudotvorno dokler bodo pod vernim krovom nat ^ domov še stale zibelke s svetim njem tega Imena, dokler bodo še vise v bogkovih kotičkih po izbah naših d mov znamenja križa z napisom Odi šenikovega imena, smemo biti polni roj boljše vere in svetega zaupanja v nj gov nadaljni in večnostni obstoj.“
Krščanska kulturna zveza je Pr'tr<j_ dila 2. februarja 1958 v Dobrli vasi kn turni dan. Dr. Joško Tischler je g°v0l'r o „našem šolstvu“, župan Mirko Kurh ^ pa o temi: „Naše gospodarske skrbi • rajanjem so sodelovala dekleta SoS}’ dinjske šole iz Št. Ruperta, s pa pevski zbor prosvetnega društva Globasnice. Tri šaljive prizore so igralci Katoliškega prosvetnega d štva iz Šmihela, enega pa farna mladi iz Dobrle vasi.
Ob neki priliki vpraša stric Matevž svojega nečaka: „No, Tinček, P0,e mi, kaj bi ti raje postal: učitelj ali zidar?“
„Učitelj in zidar!“ mu odvrne ta. „Kako? Oboje?“ se začudi stric. . ,i „I, kajpak; poleti imajo učitelji dolge počitnice, pozimi pa zidarji ne delaj
Če je zdravnik na letovišču. Doktor Rile se je silno rad hvalil. Ko je po mestecu spet prišel v svojo stalno večerno družbo „Pri sodčku“, se takoj Postpai „Imenitno sem se imel. Ves mesec sem bil na južni dalmatinski obali.“ —. ".A •čitali smo včeraj to v časopisju,“ se oglasi občinski tajnik, čigar strupenega J®*1' se je vse balo. — „Čitali? Ni mogoče. Kaj so pisali?“ vpraša radovedni	“
— .„To, da je število smrtnih primerov v zadnjem mesecu pri nas znatno Pad ’ ga zavrne tajnik.
Katoliška Cerkev na Angleškem
Henrik Edvard Manning (1808 do 1892) je preživel svojo mladost v verski Mlačnosti, ki je tako lastna anglikanski Cerkvi. Na oxfordskem vseučilišču je Zaslovel kot dober govornik, a bolj kot v knjigah se je odlikoval v športu: bil je 'lober jezdec, izurjen veslač in strasten t0Vec. Leta 1832 se je dal posvetiti za anglikanskega duhovnika in leto dni po-^eje je že dobil župnijo Woollaving-ton v Essexu blizu Londona, se poročil, a že po štirih letih postal vdovec in brez °trok. V tej dobi se je začelo njegovo Približevanje katoliški Cerkvi, ki je bilo Sad zasebnega študija in ne toliko poledica vpliva oxfordskega gibanja. Njegov prvi tiskani govor je bil o angleški Cerkvi, njenem nasledstvu in pričevanju (The English Church, its succession rnd witness, 1835) in ko je postal poseje pridigar oxfordske univerze, ie ob-•juvil svoje delo Edinost Cerkve (The Jnity of the Church), v katerem se je 2uvzemal za potrebo po katolištvu, ka-*erega je sicer tudi sam še vedno videl ^ anglikanizmu in ne v katoliški Cerkvi.
u je že daleč od protestantizma: pritaval je ustno izročilo kot potreben V|r za poznanje krščanskega nauka, iz-Povedoval je versko resnico o milosti n ° resnični navzočnosti Boga v predeti Evharistiji in je bil končno eno-' Cavno le čisto navadni razkolnik (shiz-t'tik) na prehodni stopnji. Treba mu ® bilo dati samo še en korak naprej in . Peti, da ni bila Kristusova vera v svo-'u . resnicah in oblasti podvržena kostim države, kakor je to dopuščal an-.	in Manning je kmalu storil
.Ufii ta korak. Bolj in bolj se je prepri-vui| da je državni poseg v verske in
cerkvene zadeve oropal angleško Cerkev njene nekdanje slave in veličastva. Ne-osnovani napadi oblasti v Angliji so bili milostni udarec, ki je privedel Man-ninga v okrilje katoliške Cerkve leta 3851 in se odpovedal svoji dotedanji prebendi. Bil je takrat arhidiakon škofa v Chichesterju. Napotil se je v Rim, da se tam izpopolni v cerkvenih vedah in kmalu nato ga je kardinal Wiseman posvetil v katoliškega duhovnika, nakar se je vrnil v London, kjer ga je papež postavil za nadžupnika westminsterske cerkve. Leta 1861 je postal prelat in apostolski protonotar. Po smrti west-minstrskega nadškofa, kardinala Wise mana so kanoniki predlagali v Rimu terno za izvolitev naslednika. Pij IX ni imenoval nobenega od predloženih kandidatov. V svoji popolni neodvisnosti, ki je tako značilna v tej vrsti cerkvenih odločitev, se je odločil od vsega začetka za Manninga, ki se je še istega leta napodil v Rim in prejel iz papeževih rok palij, znak polnosti nadškofovstva in ozke zveze s Sveto stolico.
Ko se je 8. decembra 18'30 odprl vesoljni vatikanski zbor, je nadškof Manning osredotočil svoje delovanje v odseku De Eide in se boni za proglasitev dogme o papeževi nezzmotljivosti. V svoji bistroumnosti je videl veliko nedoslednost v popolni papeževi oblasti, ki ji mora biti pidi ržena v vesti vsa Cerkev, čeprav se papež more motiti. ,,Ali je nezmotljiv papež brez škofov — je trdil — ali pa so škofje brez papeža* drugače Cerkev ni nezmotljiva, ker je nemogoče, da bi si vsi škofje Cerkve sešteti skupaj dali oblast, ki je noben sam nima. In potem, odvzeta papežu
nezmotljivost, se poruši nezmotljivost Cerkve in njena edinost...“ Vsi so poznali gorečnost, s katero je Manning branil nauk o papeževi nezmotljivosti in njeni proglasitvi, a prav zato so ga nasprotniki začeli nazivati Diabulus Con-eilii. Njegova zgovornost je dosegla višek, ko je zavračal trditve previdnežev, ki so bili za odložitev proglasitve, ker so menili, da ni čas prikladen. „In kdaj bolj prikladen — je rekel — bolj potreben in bistven v skrbi za utrditev oblasti, ko se na polju politične in verske revolucije dela noč in dan za tem, da se zruši vsaka politična in verska avtoriteta.“ Zanj je bila nezmotljivost Cerkve edinole motiv spreobrnitve protestantov v katoliško vero, ki je ne bi bolj zatemnilo kot zanikanje papeževe nezmotljivosti s strani katoličanov. Tako moremo razumeti, zakaj nekateri protestanti barvajo Manninga s tako črnimi barvami in ga smatrajo za značilni lik angleškega ultramontanizma.
Pri tem je Manning govoril iz oseb • ne izkušnje — ki je tako žalostna za odpadle verske ločine — o vplivu, ki ga ima vrhovna oblast katoliške Cerkve, ki je resnična in ne zgolj navidezna kot v ločinah, na velika spreobrnenja.
Na 59. splošnem zasedanju cerkven, zbora je imel Manning dvourni govor, v katerem je na drobno poročal o verskem stanju angleškega naroda. Ker njegov govor še danes ni izgubil na veljavi, je dobro, da si ga prikličemo v spomin: Med drugim je dejal: „Ni unati na kakšno bližnjo spreobrnitev angleškega naroda v katoliško vero. Kljub temu sta se izvršili v Angliji dve veliki spremembi z vedno večjo hitrostjo: ena je propad in razpad anglikanskega raz-kolništva, druga obnova in razvoj katoliške resnice. Napredek katoliške vere na Angleškem ne smemo meriti toliko po številu tistih, ki pristopijo v kato-ličanstvo kot po progresivnem, stalnem
in vidnem prodiranju vsega angleškega prebivalstva v smer katoliške Cerkve, po novem duhu angleške inteligence h' celo versko mlačnih, ki hočejo spoznati vso odkrito resnico in se že ne upajo zoperstavljati katoliški veri.“ Ta govor je eden izmed najbolj upoštevanja vrednih dokumentov za presojo kompliciranega in transcedentalnega vprašanja, ali se bo angleški narod povrnil v kato-ličanstvo, kot naj bi to predvidevali nekateri znaki.
Kje je Manning pustil za seboj največ sledov in je najbolj poznan v širne«» svetu, je na socialnem polju, v preučevanju razmerja med delodajalci in delojemalci, v razglabljanju elementov, ki tvorijo podjetje: kapital, delo in mezda? ... v osebnem posegu za praktično rešitev najaktualnejših socialnih problemov, kar je vedno vršil z apostolsko gorečnostjo in globoko ljubeznijo do delavcev. Mnogo njegovih načel in naukov je papež Leon XIII. prevzel v socialno okrožnico Herum novarum in ko j® kardinal Manning umrl, se je njegovega pogreba udeležila velika množica delavcev in preprostega ljudstva, da tako izkaže svojo zadnjo zahvalo tistemu kardinalu rimske Cerkve, ki ga je Stead imenoval a very human saint — zelo človeški svetnik in ki je obnovil v svoji osebi velikost, čednost in požrtvovalnost apostolskih časov in ki je v svojih naukih združil socialne nauke sv. Hieronima, sv. Bazilija, sv. Ambrozija in sV-Janeza Krizostoma. Manning je ustanovil skupno s kardinalom Gibbons-o«1 (ZDA) in Mermillad-om (Švica) ter škofi Ketteler, Ireland, Kopo, Lynch? Bagshave, Bonomelli, Waugham in drugimi ekonomisti to, kar Antoine imenuje socialno krščansko stranko (beseda stranka ni mišljena tukaj v pomenu po' Htične stranke), ki obsega vse katoličane, ki menijo, da je sedanji družab«1 in gospodarski red — sad francoske
24b
^atoliška stolnica r Londonu ali , Wcstminsterska ^atedrala je zida-J1.3 v zgodnjebizan-:lnskem slogu in prototip velike c8rkve bizantin-8^ega cesarja Ju-^tinijana sv. Sofi-v Carigradu. Na p'ropskem zapadu •' )e najbolj po-cerkev sv. ”arka v Benetkah
^Volucije — zmoten v svojih koreninah 111 skušajo združiti svoje moči z name-1oip, da ga preuredijo po načelih narav-T'f-%'A prava in krščanstva.
Enako kot mnogo drugih krščanskih biologov je tudi Manning menil, da je Pretirani individualizem -— tak, ki ga R6 oznanjal liberalizem, velika nevarnost cWeškemu rodu in vzrok velikemu siro-
^'aštvu dobe in njenim krivicam. Leta 4lft')0 je pisal naslednje vrstice ravnanju „XXme Siede“ iz Marseillea: .'Vznemirjeni smo zaradi pretiranega ‘Udividualizma. Prihodnje stoletje bo po-;aZalo, da je človeška družba nekaj viš-in plemenitejšega od vsakega indi-
7l(iualizma. Ta nauk, ki ima svojo pod la-
&° v zakonu narave in krščanstva,
imenujejo socializem tako razboriteži in ,ahkomisleži kakor tudi kapitalisti in a°!?ataši. A nrihodnjost bo pokazala so-'nini položaj dela in takrat bomo videli, ^ kakšnih zakonih sloni krščanska
družba.“
Nasproti liberalnim ekonomistom,
pristašem gesla laissez faire, laissez passer (pustite, da se vse samo od sebe napravi in razvije) je Manning proglašal notrebo in pravičnost državnega posega v gospodarstvo, v kolikor to zahtevajo časi in okoliščine. Takole pravi: Ako bi bil namen življenja množiti bombaževe nasade in ako bi slava Anglije obstojala v kar se da največjem povečanju industrijskih proizvodov in prodajanju no najnižjih cenah vsem narodom zemlje’ bi ne imeli ničesar reči. Ako pa dostojanstvo življenja poedinca in družine v narodu prekaša vse drugo; ako so vklesani v naravni zakon človeštva mir in čistost družin, vzgoja otrok, dolžnost žen in mater, mož in očetov; ako so vse te stvari svetejše od svobodne menjave denarja in dela, ki je plod krivičnega prekupčevanja s človeškimi močmi in delom, ki stremi za porušen jem družinskega življenja in skrbi za otroke, ki pretvarja žene in matere v žive tovarniške stroje in može in očete v vprežno živino, ki vstajajo pred soncem in se
vležejo k počitku po sončnem zahodu in šele ko od onemoglosti več garati ne morejo; ako je vse to tako, potem ni družinskega življenja in je nemogoče nadaljevati po tej poti.“
Zelo se je Manning boril proti krivičnim delavskim pogodbam med liberalnimi kapitalisti podjetniki in lačnimi delavci ter zatrjeval, da so nedopustne, ker pri njih sklepanju delavci ne uživajo še sence svobode, s katero se tako baha liberalna politična ekonomija.
Kako močno je kardinal Manning zagovarjal pravico do dela in življenja, spoznamo v tem, da je v gotovih, določenih in redkih primerih dopuščal krajo kot potrebno dopolnilo pravice obstoja v takih primerih, kjer ne država, ne družba ne poskrbita potreone nodpore v primeru velike bede in je zaradi revščine oz. lakote v resni nevarnosti obstoj človeškega življenja. Ta nauk je zagovarjal tudi kanadski nadškof Lynch iz Toronta v enem svojih pisem založniku Chicago Times-a s sledečo razlago: Človek je no naravnem zakonu dolžan skrbeti za ohranitev svojega življenja in kdor mu to prepoveduje, ga po nauku sv. Avguština ubija. Da se ne potopi, se brodolomec prime za desko, ki ni njegova. Tisti, ki bi mu jo vzel — razen, kadar bi to storil za rešitev lastnega življenja — bi postal ubijalec in bi se hudo pregrešil proti prvemu zakonu ljubezni: storite z drugimi tako, kot bi si želeli, da bi drugi storili z vami. Enak zločin stori tudi tisti, ki odvzame lačnemu zadnji košček kruha. Ubogi Irci, ki so umirali od lakote, so bili nopolnoma upravičeni, da se polastijo žita, ki so ga izvažali zaradi večjega dobička kapitalisti. Nadškof Mac Hale je pridigal isti nauk: v kolikor glede izreka „potreba ne pozna zakona“, bi ga jaz spremenil takole: potreba je zakon in ta zakon je dolžnost, ki jo ima vsak človek,
da si reši življenje in ta zakon prevla' duje nad vsemi drugimi.
Veliko se je Manning tudi trudil za znižanje delavnih ur in je sploh povso® zagovarjal upravičene zahteve delavcev Zato je postal zelo priljubljen zlasti me11 nižjimi sloji, ki so videli v njem iskre' nega prijatelja, ki se ni ustrašil hram11 njihovih pravic tudi takrat ne, kadar j® bilo treba trpko resnico povedati v obra2 najvišjim političnim predstavnikom v državi. Zaradi tega je vzbujal spošto* vanje tudi najvišjih anglikanskih kro' gov. Tako je mogel kapuanski nadško (Italija), kardinal Capecelatro v govoru
o socialnem vprašanju in katoličanstvu oceniti Manninga (1890) z naslednjim1 besedami, ki zgoščujejo mnenje velik® večine Manningovih biografov in sodob' nikov: „V civilizirani Evropi ne poznam med vsemi katoliškimi socialnimi lavci nobenega, ki bi bil bolj junaški kot moj preljubi prijatelj kardina Manning, ki je uspešen v delih in z®1 napreden v zamislih. Le-te ne izraža v debelih knjigah, temveč tako kot delaj®' resnični modrijani, ki so zvesti samemlt sebi, brez težko dosegljivih, medlih abstrakcij, s kratkimi in jasnimi stavki, i katerih sije velika jasnost. Živeč sre h svobodnega in delavnega angleškega ljudstva, se Manning ni obotavljal P® staviti se na čelo krščanskemu socia nemu gibanju. Prijatelj ljudstva, ker J prijatelj Boga, prednjači vsem moder^
ni m filozofom in gospodarstvenikom preučevanju sredstev za dvig dostoj®11 stva naroda in izboljšanje njegoveg-1, položaja. Ni človeka v Angliji, ki bi g9 delavci in poljedelci bolj snoštovali m ljubili kot njega: protestantje ga im®!^ radi skoraj tako kot katoličani, bog3 taši enako kot reveži.“
Kako velik vpliv je užival kardin3 Manning v angleškem javnem življem' ' naj nam služi samo en primer.
1889 je izbruhnila v Londonu v«'1
stavka pristaniških delavcev („do-ckers“). Najprej so začeli stavkati delavci zaposleni kot nalagalci ladij na South-West India pomolu in v nekaj Cir|eh so se jim pridružili delavci ostalih Pomolov na severni strani reke Temze. Kmalu je stavkalo čez 10.000 pristaniških delavcev, ki so predložili svoje zahteve, ki so bile vsekakor upravičene. Zahtevali so 6 penijev na uro (do tedaj So imeli največ 5), odpravo podkon-l^akta in dela na kose, posebno plačilo Za nadure in minimum 4 ure dela na tkm. Javno mnenje je simpatiziralo s stavkajočimi delavci, ker je bilo vsem 2lmno, da so bili ti delavci od vseh naj-slabše plačani in izročeni na milost in Nemilost brezvestnim posredovalcem in Zakupm'kom pomolov, ki so po eni strani 'sžemali delavec po drugi pa svojevoljno Postopali nasproti lastnikom ladij sa-^im. Ta stavka je bila prva večja stavka na Angleškem, ki so jo priredili Nekvalificirani delavci, torej taki, ki do tedaj niso imeli urejene svoje delavske Poklicne organizacije ali sindikatov (Trade-Unions).
Delavski voditelj in sindikalist John ■tiurns je začel zbirati prostovoljne prispevke med ljudstvom in na ta način je Nabral v nekaj dneh skoraj 50.000 funtov sterlingov, da jih je mogel razdeliti med stavkajoče. Teh je bilo vedno več in po '"tirih tednih je bilo celo londonsko pristanišče kot mrtvo. Posredoval je mestni Zapan, a nič ni pomagalo: stavka se je ■"drila po vsej Angliji in se je spreme-Nila v največjo stavko, kar jih je do Waj poznal svet. Stavka je paralizirala "Nlo londonsko pristanišče, in večji del Vso angleško pomorsko trgovino. Stav-‘mlo je okoli 250.000 delavcev in ker je ■Aavka trajala že skoraj pet mesecev, 'e je nahajal London dan za dnem v ne-zOosnejšem in težavnejšem položaju.
^Kardinal Manning se je od prvega Začetka postavil na stališče, da so za-
hteve stavkujočih delavcev upravičene :n jih je podprl v svojih spisih in pismih, ki jih je poslal delodajalskim zastopnikom. Večina delavskih voditeljev je kardinala Manninga poznala že od prej, zlasti je bil med njimi poznan njegov spis „Pravice in dostojanstvo dela“. Ki je imel posebno velik vpliv na glavnega delavskega voditelja Johna Burns-a. Kmalu se je izkazalo, da je bil kardinal Manning edina osebnost v Angliji, ki je imela dovolj avtoritete tako pri prvih kot pri drugih in na njihovo prošnjo je prevzel nalogo posrednika in razsodnika. Nalogo je častno rešil: stavka se je končala in delavci so se vrnili na delo. Nato so v šesttedenskih mirnih pogajanjih dobili v bistvu vse, kar so zahtevali in ta rešitev je zadovoljila oba nasprotna tabora. Takrat je bil London priča veličastnemu prizoru. Osemdesetletnega kardinala so nesli delavci v zmagoslavju, po mestnih ulicah kot Kristusovega odposlanca in so mu povsod navdušeno ploskali. Papež in delavski voditelj John Burns sta mu še posebej častitala.
Ob tej priložnosti — in tudi pri naslednjih delavskih manifestacijah v Londonu — tudi ni manjkal za nas sedaj skoraj komični prizor, ko so delavci v svojem navdušenju nosili v povorkah poleg Marxove in Engelsove tudi Mannin-govo sliko, kot enega izmed delavskih voditeljev.
Hvaležni delavci pa so zbrali svoje skromne novčiče za dragoceno darilo, ki ga je kardinal sicer sprejel, a ga je uporabil za nakup bolniških postelj.
Kardinalovi nasprotniki so ga dolžili, da podpira socializem. „Ne,“ je odgovoril kardinal, „to kar vi imenujete socializem, je zame čisto krščanstvo.“ Ko je umrl, so mu vse angleške plasti ljudstva, zlasti pa delavci, napravile takšne žalne slovesnosti, kot jih še niso pomnili angleški letopisi.
DR. ST. A. MIKOLIČ
pa svetu
ARGENTINA
Letos je bila določena tradicionalna prireditev revije „Duhovno življenje“ za 2. februar. Pa je že kar v navadi, da poseže vmes slabo vreme in vse prepreči. Tudi letos je bilo tako. Treba je bilo počakati do naslednje nedelje. Ta pa je bila zares lepa, tako da je bilo na slovenski Pristavi v Moronu vse popoldne zelo živahno in prav domače. Pri srečelovu je najbolj dragocen dobitek —■ električni čistilec za tla — zadela gdč. Katica Moder, pri žrebanju naročnikov z že plačano naročnino za leto 1958 pa je zadel prvi dobitek — osem v usnje vezanih letnikov revije „Duhovno življenje“ g. Anton Bizjan.
V mesecu januarju je obiskal g. direktor Anton Orehar več krajev v notranjosti Argentine, kjer žive skupine Slovencev. 12. januarja je imel slovensko službo božjo v počitniški koloniji pri dr. Kudolfu Hanželiču; 19. januarja je bil v Cordobi, 26. januarja v Mendozi. Med potjo se je ustavil tudi v San Luisu. Zaključil je g. direktor svoje potovanje v Kosariu, kjer je prisostvoval preobleki kandidatinj za Slovenske šolske sestre in imel na svečnico za rosarijske Slovence pri šolskih sestrah sv. mašo s pridigo.
Za izseljenskega duhovnika je odšel iz Argentine v Venezuelo g. Janez Grilc. Dne 4. februarja je vzel slovo od svojega brata in sestre ter duhovnih sobratov ter preko Čila dospel 5. februarja v Valparaiso, kjer se je nato vkrcal za v Venezuelo. Tam so rojaki že več let željno čakali njegovega prihoda, toda šele nova razmejitev škofij v Argentini mu je odhod omogočila.
Argentino je zapustil tudi g. J°®^ Martelanc, ki je dobil službeno mesto v U. S. A. Sredi tega leta pa namerava oditi kot izseljenski misijonar v Zapad-no Evropo še g. Stanko Kavalar, do se' daj župnik v Merlu, provinca San Luis-Zelo si želijo svojega dušnega pastirja tudi Slovenci v Santiago de Chile, žal do sedaj brez upanja na uspeh.
Od praznika Kristusa Kralja preteklo leto pa do nedelje 2. marca se je 547 Slovencev v Buenos Airesu udeležilo zaprtih duhovnih vaj. Najprej so jih imeli naši izobraženci; tem so v decem' bru sledili možje in žene. Zadnjo nedeljo v februarju je pod vodstvom S-župnika Gregorja Malija prerodilo svoje duše 148 deklet, naslednjo nedeljo pa 127 fantov. Tem je govoril prof. dr. Rudolf Hanželič.
Pri slovesnostih kronanja Marijinega kipa v mestu Liljan de Cuyo je sodeloval tudi slovenski zbor iz Mendoze. v brošuri, ki je nato izšla s popisom vseh svečanosti, beremo tudi sledeče lep0 priznanje:	„Slovenski pevski zbor _v
Mendozi je pod vodstvom pevovodje Marka Bajuka sodeloval dva večera na našem Marijanskem kongresu in prepeval pesmi, vse prežete duha njihove daljne dežele in s toplimi občutki domotožja, v katerem daleč proč od svoje domovine z nespremenljivo gorečnostjo izkazujejo ljubezen svoji nebeški Materi.“ Preden je zbor zapel po končanem verskem sporedu Flajšmanov „Triglav ’ je pa napovedovalec po zvočniku dejal-„Za slovo nam bodo naši predragi Slovenci, ki jih že vsi tako dobro poznam0’ v izraz svojih domorodnih čustev tu P0° visokimi Andi, kamor so prišli počastit našo lujansko Devico, zapeli himno svo-
najvišjemu orjaku Triglavu, pod domuje tam na Brezjah njihova in Mati Slovencev.“
daljica
. Veličastnim spominskim prireditvam, jih je katoliški svet z zastopstvi vseh Jai'odnosti obhajal IT. februarja t. 1. v ~,urdu, so se tega dne pridružile po vSem svetu podobne prireditve manj-Se8'a obsega, zlasti v krajih, kjer so ®vetišča posvečena Lurški Mariji. Ena akih prireditev je bila tudi v kordobskih ®°i'ah, v letoviškem kraju La Thea. Prodija, ki so jo organizirali farani tega Kraja, je bila zelo zanimiva po svoji Pestrosti in izredno veliki udeležbi ver-tlJkov. Posebnost procesije je bila sku-Wna predstavnikov tujih narodnosti v Narodnih nošah, med katerimi je zlasti Obujala pozornost skupina slovenskih prodnih noš. Procesije se je poleg omejene skupine udeležilo tudi nekaj dru-“ naših rojakov, ki so se v onih aeh mudili na počitnicah v počitniškem aomu, ki ga je za Slovence v kraju Do-°res uredil neumorni g. prof. dr. Ru-al/ Hanželič. V prihodnji številki bomo Rjavili fotografijo s skupino narodnih °-Š ki so jo sestavljali Jože Vodnik, ■^ka Savelli in Marija Prelog.
^ Društvo bivših slovenskih borcev v uenos Airdesu si je izbralo nedeljo, b. februarja 1958, za blagoslovitev dru-'• Vene zastave. Obrede blagoslovitve je ^zvedel društveni kurat g. Jože Guštin, 1 je bil sam domobranec. V nagovoru ^red blagoslovitvij'o je razvil lepe misli s, P°II'enu barv, ki jih vključuje sloven-v a trobojnica. Bela barva pomeni po-^ ehost in iskrenost, modra nas spominja ^a nebo in Boga, ki ga je naredil ter ihf .Vabi> neomajno verujemo vanj. oeča barva pa je barva krvi. Govori ajn o žrtvah, ki jih mora vsak dopri-asati, če resnično ljubi. Sledil je po-rav zastavi. Besedilo zanj je sestavil • Podpolkovnik Vuk Rupnik, ki je tudi jVedsednik društva bivših slovenskih s. *'c®v- Pri zastavi je nato ostala častna aza, ki se je menjavala vsake četrt 6 vse do sončnega zahoda.
Pevski zbor „Gallus“ obhaja letos
desetletnico svojega plodovitega udejstvovanja. V zvezi, s to desetletnico je zbor. sklenil, da priredi 30. marca t. L koncert, čigar čisti dobiček bo razdeljen med štiri slovenske domove: Slovensko hišo v Buenos Airesu, slovensko Pristavo v Moronu, Slovenski dom v Lanusu in Dom v San Justu. Na ta način se je želel zbor ob svoji desetletnici zahvaliti za vso materialno in moralno podporo, ki je jo bil deležen vseh deset let öd strani rojakov.
Slovenska kulturna akcija je imela 1. marca 1958 svojo drugo skupščino. Pri volitvah so bili izvoljeni prejnji člani uprave: Ruda Jurčec, predsednik; dr. Tine Debeljak in prof. Lojze Geržinič, podpredsednika; Marijan Marolt, tajnik in I.ado Lenček CM, blagajnik.
Izredno lep knjižni program je napovedala Slovenska kulturna akcija za 1. 1958. Izdala bo dve leposlovni knjigi, eno mladinsko, eseje in razprave dr. Milana Komarja ter Zgodovinski zbornik v priredbi Marijana Marolta. Poleg tega bo izšla revija „Meddobje“ štirikrat na leto, glasilo „Glas Slovenske kulturne akcije“ pa bo kot do sedaj izhajalo dvakrat na mesec. Vse knjige bodo izšle tudi vezane ali v platno ali v karton. Naslov knjižne založbe Slovenske kulturne akcije je: Alvarado 350, Ra-mos Mejia, Buenos Aires, Argentina.
Prav prijetno je bilo na izletu, ki
ga je Slovenska kulturna akcija priredila 9. februarja 1958 na otok Hiawatho v Tigrah. Do sedaj nismo vedeli — vse to je na zanimiv način razložil dr. Tine Debeljak — da je ime Hiawatha indijanskega izvora. Tako se je imenoval indijanski poglavar, ki je živel na področju, kjer je Baraga misijonaril. Ameriški pesnik Longfellov je spesnil nato o tem poglavarju romantični ep „Hiawatha“. Dva speva iz epa je potem v prevodu prebral Tine Debeljak ml., zaključne verze pesnitve pa je prebral in sproti prevajal prof. Stanko Hafner.
Teden dni kasneje pa je isti otok obiskala skupina članov „Družabne pravde“, ki vsako leto organizirajo po
en izlet v svrho povezave svojih vrst in medsebojnega zbližanja. Maševal in pridigal je na otoku g. univ. prof. dr. Ignacij Lenček.
Slovenska fantovska zveza v Buenos Airesu je imela 23. februarja 1958 svoj redni občni zbor. Najprej so člani prisostvovali sv. maši v Slovenski kapeli, ki so jo naročili za nedavno umrlega svojega člana pok. Jožeta Musarja, nato so pa poslušali poročila odbornikov o delu organizacije v preteklem poslovnem letu ter si izvolili nov odbor. Predsednik je ostal Tone Bidovec. Podpredsednik je Aleks Avguštin, tajnik Branko Štancer, blagajnik Ciril Selan, gospodar pa Rudi Ribnikar.
Potreba po krajevnem slovenskem domu v San Martinu, ki je del Vel. Buenos Airesa, postaja iz dneva v dan večja. Zato se je zbralo 9. februarja 1958 v cerkveni dvorani okoli 70 rojakov, ki živijo na področju občine San Martin. Po živahni debati je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu predseduje g. svetnik Karel Škulj.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Ni se še dobro polegla zemlja na grobu p. Kazimirja Zakrajška, ko je Bog k sebi poklical tudi njegovega zvestega sodelavca p. Aleksandra Urankarja OFM. Umrl je 9. februarja 1958, zadet od možganske kapi. Bil je razmeroma mlad, saj bi letos 25. aprila spolnil šele 56 let življenja. Trenutno je bil župnik slovenske župnije sv. Štefana v Čikagu. Rodom je bil iz Maribora. Takoj po posvečenju je 1. 1925 prišel v Sev. Ameriko, kjer je najprej kaplanoval v Čikagu, leta 1928 pa že postal župnik na fari sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Kasneje je vodil še slovenske župnije sv. Štefana in sv. Jurija v So Čikagu. Dvakrat je bil izvoljen za frančiškanskega komisarja. V Lemontu je bil za gvardijana, ko so tam zidali novo cerkev in samostan. Pod njegovim vodstvom je bil tedaj dokončan tudi Romarski dom, cerkev pa je dobila nove orgle. Imel je tudi dar pisanja, zato je rad so-
deloval v naših listih, versko revijo „Ave Maria“ pa je sam več let urejal-
Nova zbirka slovenskih Marijinih pesmi. V Lemontu je izšla zbirka Šest Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle, ki jih je uglasbil n. Vendelin ŠpenaoV OFM. V lični knjižici 28 strani najdeš naslednje mešane zbore:	Ave Marja,
rajska devica; Kraljica v raju slavljena; Marija, Mati ljubljena; O Gospa moja, o Mati moja. Najdaljša je mogočna skladba za mešani zbor in orgle: Pozdravljena, Kraljica, na besedilo dr. M-Opeka, medtem ko je Ave Maria (latinski in slovenski tekst) napisana za sopran in alt z orgelsko spremljavo, -y" Zbirko, ki prinaša nekaj svežega v našo nabožno zborovsko pesem, je naročiti pri: Ave Maria Printery, St. Mary.’3 Seminary, Box 608, Lemont, Illinois, U. S. A.
KANADA
Po petih letih obstoja se je slovenska župnija Marije Pomagaj v Torontu že kar krepko utrdila in lepo razvila-Ob koncu preteklega leta je štela J'“ družin, 1512 odraslih in 604 otroke pod šestnajstim letom. Krstov je bilo v preteklem letu 101, porok 37, smrti 5. Obhajil je bilo razdeljenih 14.200. Prv° obhajilo je leta 1957 prejelo 18 otrok, sv. birmo pa 11. Farna hranilnica. in posojilnica ima vlog za 18.000 dolarjev, posojil pa je izdala okrog 10.000. Zaprtih duhovnih vaj se je udeležilo^ preteklem letu 40 žena in deklet ter 43 mož in fantov.
Za triletnico blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj v Torontu (cerkev J® bila blagoslovljena 19. decembra 1954) je škof dr. F. Marroco blagoslovil n“ zadnjo adventno nedeljo, 22. decembra 1957 nove orgle. Ob tej priliki je tud1 imel lep nagovor na župljane. Ti so P°' kazali za orgle izredno enodušnost. 1 a' ko vneto so se zavzeli, da je bil dena^ zbran, še predno so bile orgle postav Ijene. Mnogo denarja je prišlo tudi o Slovencev po raznih krajih Kanade 1 Združenih držav.
V drugi svetovni vojni je ameriška eskadrila lovcev pomotoma zašla v švicarski zračni prostor, švicarsko protiletalsko topništvo je nemudoma opozorilo tuje vsiljivce z naslednjim radijskim sporočilom:
„Zašli ste na nevtralno področje!“
„To nam je znano.“
„Če področja nemudoma ne zapustite, bomo primorani streljati.“
„To nam je znano,“ so odgovorili od zgoraj.
Nato so Švicarji pričeli streljati. Američani so jih opozorili: „Streljate 1000 metrov previsoko.“
Švicarji: „To nam je znano.“
t , V Jugoslaviji je glagol „hoditi“ postal nepravilen. Zadnje čase se sprega ^le: Jaz hodim, ti hodiš, on hodi; mi hodimo, vi hodite, oni se vozijo.
jjv . _ Tito in njegov oproda za Hrvatsko Bakarič sta najavila svoj obisk no-1, v Stenjevcu. Komunistična uprava je z veliko muko, ki so jo podkrepile tlr>e, dosegla, da so se norci naučili ponavljati: „Živel Tito! Živel Bakarič!“ j Komaj so se ustavili luksuzni avtomobili pred poslopjem, je že zagrmelo Vseh oken: „Živijo, živijo!“
hjj. j Samo vratar je ostal nem in ni odprl ust. Nevoljen se mu je Tito pri-
k
al in se zadrl vanj: „Zakaj me ne pozdraviš?“
„Tovariš maršal,“ je mirno odvrnil vratar, „moraš vedeti, da ne spadam borcem, temveč sem tu samo v službi!“
Sodnik pijancu: „Le kako ste se mogli tako močno opiti?“
^ Pijanec: „Tega je kriva slaba družba, štirje smo bili. Mesto da bi znanci v;	pri pitju sodelovali, so pustili, da sem pil samo jaz. Posledice lahko
tudi vi, gospod sodnik!"
Tete občudujejo novorojenčka: „Oči ima kot mati.“
„In nosek kot oče.“
Sestrica, ki vse posluša, pa resno doda:
„Da, in brez zob je, kot naš stari oče!“
Triletni Mihec je molil večerno molitev pri posteljici: „Ljubi Bog, blago-ateja in mamo, pa ustavi sosedovega Tončija, da ne bo metal reči name. sem te pa že enkrat opomnil na to. Amen.“
^ Predsednik pariškega botaničnega vrta je nekega dne poslal prirodoslovcu "‘Ionu po svojem služabniku dve krasni orjaški smokvi v dar. Na poti k znan-
se služabnik ni mogel otresti skomin in je eno smokvo z največjim
bi moral dobiti dve dragoceni smokvi in pri služabniku pozanimal, kam je izginil en sad. Služabnik mu je skesano
užVeniku
^'tkom pospravil. Buffon je vedel, da . . le pri služabniku pozanimal, kam jt lJ2tlal svoj greh. — „Človek božji,“ je vzkliknil Buffon, „le kako si mogel kaj e8a storiti?" — „Takole!" je odvrnil služabnik in vtaknil preostalo smokev ,l,sta ter jo z velikim užitkom pogoltnil pred znanstvenikom, ki mu je početje r sapo zaprlo.
Leto XXVl'
duhovno življenje
la vida espirHual
Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar)
Editor responsable:
Pbro. Antonio Orehar,
Kamon Falcon 4158, Buenos Aires Eegistro de la Propiedad Intel. 574.991 Urejujejo:
Jurak Jože Mali Gregor Šušteršič Marijan Platnice in stalna zaglavja je narisal Hotimir Gorazd
Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 110 pesov.
Za Uruguay
in druge države,
če se plača v argentinskih pesih,
je naročnina 140 pesov;
za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev,
za Avstrijo 95 šilingov,
za Italijo 2000 lir,
drugod pa protivrednost dolarja.
Poverjeniki revije:
Argentina:
Dušnopastirska pisarna,
Ramön Falcön 4158, Bs. Aires Brazilija:
Vinko Mirt,
Caixa Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.:
„Familia“,
6116 Glass Ave, Cleveland, Ohio Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst:
Marijina družba,
Via Risorta 3, Trieste, Italia
April
Št. 4
V tej številki:
185
188
189
192
195
200
202
203
204 207 211
215
218
223
223
227
230
232
233 239
244
247
Angelske besede v jutru vstajenj* (dr. Milan KopušU' Imagen y semejanza de Dios .
(Joe
Papeški molitveni namen za ap1.1.
(Alojzij KošmerU Vstajenje iz greha (Zora PiščaU' Kristus tolažnik v neskladnost tega sveta (A. *•' Velikonočno veselje (P. L’Ernute/ Blagri (O. Charles)
Velika nedelja (Ljubka Meja (Gregor Hribar) Velikonočna raglja (-x.) Petnajstim v spomin
(Zora Piš
Šorli)
iščančeva)
Čarovnik in slepar (A. Merkun) Po svetu
Don Kamilo (Guareschi-Jurak) Božič na Poljskem (R. J-c.) Religija in družba (Boris Koman/ Dekle današnjega časa (N. T. K1'-' Pred Križanim (Ljubka Šorli) Vesti iz domovine Katoliška Cerkev na Angleškem (dr. Stanko Mikolic‘ Med Slovenci po svetu Tri minute dobre volje
WZ® * i O Ä H qj	TARIFA REDUCIDA
	Conceftion
	No. 2K*
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia
Avstrija:
Anton Miklavčič,
Spittal a/Drau, D. P. Camp, Kärnten Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Avstralija:
rev. Bernard Ambrožič,
66 Grdon Str., Paddington (Sydney)
Tiska tiskarna Salguero,
Salguero 1506, Buenos Aires
(i> r vi'benjske podruž-tt0'erkVe s svojim pa-sv. Markom. \ ° *'arnem prtu la-tiQy beremo besedilo e^° iz Prešernove-
1,^m°jeta:	Pred og'
'V dom, pred točo n Pšenico, Ti bližnji °Sed, varuj, sveti Marka!
g
k dnja slika nam ka-rU^no cer^ev SVi gorenjski vasi «o;' Takoj za cerkvi-v , Ribičeva domačija dl našega pesnika
iSSü ki je 0 •tej
v svojem ^tu Pri Savici upra-tej ‘ 0 zapel slavospev ^ia''0 , l®ni in podobi 'ko Ä ,Prba je dobro S),vež °d Bleda, na 'feähi,1 Pod Stolom (na ' v občini Brez-°kraj Radovljica.
^dnji strani: V ' novi rojstni hiši v Vrbi