30
Vodna grebenika, 
princeska iz močvirja
Besedilo: Alenka Mihorič
Ko se ljubitelji rastlin sprehajamo 
po naravi, radi pogledamo tudi bujno 
rastje v različnih vodah, na primer v 
jarku ob poti ali pa v mlaki. Nekate-
re rastline potrebujejo za uspevanje 
stalno mokro okolje. Ob sprehodu po 
okolici Bevk na Ljubljanskem barju, 
kamor sem najprej prihajala zaradi 
poljan močvirskih tulipanov oz. loga-
ric (Fritillaria meleagris), sem mesec 
kasneje našla še mnoge zanimive in 
atraktivne vlagoljubnice, na primer 
poletni veliki zvonček (Leucojum 
 aestivum) in grebeniko.
Spomladi nas posebno razveselijo ra-
stline z lepimi cvetovi. Le kdo ne pozna 
trobentice? Na Barju pa te niso prav 
pogoste. Edina naša jegličevka (Primu-
laceae), ki ji prija voda, je vodna grebe-
nika (Hottonia palustris). Zraste lahko 
kar do 70 cm visoko. Steblo, ki je dokaj 
močno in zvezdastodlakavo, se s spo-
dnjim delom ukoreninja v blatu, stran-
ske korenine pa prosto plavajo v vodi. 
Listi so potopljeni pod gladino, veliki 
so do 8 cm, imajo navidezna vretenca 
in so pernato nacepljeni v ozke, 3–5 cm 
dolge roglje (dvojni 'glavnik'). Iz vode 
pogledajo le ob večjem upadu vode. Li-
sti nekoliko spominjajo na liste rman-
ca (Myriophyllum sp.), vendar imajo 
ti liste nameščene v pravih vretencih, 
medtem ko so pri grebeniki listi name-
ščeni spiralasto. Cvetovi so beli ali ro-
žnati, imajo rumen golt, venec je širok 2 
cm. Združeni so v podaljšano socvetje, 
po 3–6 skupaj v navideznem vretencu. 
Najprej se odprejo cvetovi v spodnjem 
'nadstropju', nato v višjih vse do vrha. 
Cvetenje zato traja dlje; navadno se zač-
ne maja, lahko tudi prej, če je rastišče v 
toplejšem območju. Na hladnejših kra-
jih grebenika cveti v juliju. Cvetovi so 
dvospolni, oprašujejo jih žuželke, vča-
sih pa se samooplodijo (zanimiv pojav 
imenujemo kleistogamija – oprašitev v 
zaprtem cvetu).
Rastišča te vodne princeske so stoječe 
in počasi tekoče vode, mrtvice, vodni 
jarki in mlake. Na območju, kjer sem 
se gibala, so grebenike rasle v druž-
bi z navadno kalužnico (Caltha palu-
stris), trpotčastim porečnikom (Alisma 
 platago-aquatica), šaši (Carex sp.), 
žabjim lasom (Callitriche sp.), grenko 
penušo (Cardamine amara), brestovo-
listnim osladom (Filipendula ulmaria), 
vodno peruniko (Iris pseudacorus) in 
nekaterimi drugimi vodnimi rastlinami.
Kje utegnemo naleteti na vodne gre-
benike? Občudujemo jih lahko na Lju-
bljanskem barju, v Pomurju, v spodnjem 
delu Posavja, pri Mozirju in v Vipavski 
dolini, redko drugje v Sloveniji. Raste 
tudi drugod v Evropi in severni Aziji. 
Angleško ime rastline je water violet, 
čeprav ta postavna jegličevka nima nič 
skupnega z vijolicami.
Vrsta je ogrožena, ker ljudje izsušu-
jejo močvirja in s tem pridobivajo več 
površin za kmetijsko ali kakšno drugo 
rabo. Vodna grebenika je zato uvrščena 
na Rdeči seznam ogroženih rastlin (V – 
ranljiva vrsta). Morda ne bi bilo slabo, 
da bi jo zavarovali, podobno kot so za-
varovali perunike, močvirske logarice, 
poletni veliki zvonček in druge rastline.
Še zanimivost: vodna grebenika spada 
med 38 rastlin, iz katerih je Edward 
Bach v 30. letih prejšnjega stoletja iz-
deloval svoje kapljice za tako imeno-
vano cvetno zdravljenje. Znanstvene 
raziskave kasneje niso potrdile, da bi 
imela grebenika kakršen koli vpliv na 
potek katere koli bolezni. Ni pa čudno, 
da so ljudje lepo cvetočo vodno rastlino 
posvojili in jo ima marsikdo v domačem 
ribniku. Poleg tega, da čistijo vodo in 
jo bogatijo s kisikom, ki ga potrebuje-
jo vodne živali, so njeni listi tudi zelo 
dekorativni. Zato je všeč tudi tistim, ki 
imajo akvarij, tudi če jim za cvetje ni kaj 
dosti mar. 
Listi vodne grebenike (Hottonia palustris) in vre-
tenčastega rmanca (Myriophyllum verticillatum) 
– ožji listni segmenti. (foto: Branka Trčak)
Vodna grebenika (Hottonia palustris). (foto: 
Alenka Mihorič)