28. februarja UT® Živahna razprava na seji izvršnega odbora V DRUGEM VEČERU FESTIVALA V SAN REMU Slovenske kulturno-gospodarske zveze (Nadaljevanje s 1. strani) šol, priznanje pravic Slovencem na Videmskem itd. Ugotovili smo tudi, da je bila v preteklosti zelo opazna strpnost med skupinami in pa volja po skupnih nastopih, saj beležimo na šolskem področju vrsto koristnih skupnih akcij. V tem pogledu je nadvse zanimivo pismo od junija 1962. leta, ki so ga med obravnavo deželnega statuta v parlamentu poslale stranke in slovenske politične skupine predsednikom senata in poslanske zbornice ter so ga podpisale po abecednem redu naslednje skupine: Komunistična partija Italije, Neodvisna socialistična zveza. Skupina neodvisnih Slovencev, Slovenska demokratska zveza v Trstu in v Gorici, Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščanska socialna zveza, Socialistična stranka Italije, Slovenska kulturno gospodarska zveza in prosvetno društvo «Ivan Trinko* iz Čedada. Podpisniki so zahtevali uporabo slovenščine v javnem življenju in oblastnih organih, nameščanje Slovencev, slovensko poimenovanje krajev, javne podpore in spremembo fašističnih zakonov. Slovenska kulturno gospodarska zveza se je v teh letih pričela u-kvarjati z manjšinskim zakonom, zbrala je dosti materiala, ga preučila in si pričela začrtovati obrise, kako doseči učinkovito pravno ureditev. V ospredje je sililo nemško narodno vprašanje zaradi Rossijeve komisije »devetnajstih* in znanih oblik pritiska južnih Tirolcev. Ureditev položaja Francozov v dolini Aosta ter lanska ureditev položaja jušnih Tirolcev s "paketom* sta pokazali tradicionalno pomanjkanje volje italijanskih odgovornih krogov, da bi uredili tudi slovensko narodno vprašanje. To njihovo ne-razpoloženje do naših potreb je še bolj podžgalo napredne sile in vse slovenske dejavnike, da so se resneje pričeli ukvarjati z mislijo, kako urediti tudi naš pravni položaj. Bivši deželni svetovalec dr. Karel šiškovič je po naročilu predsedstva SKGZ sestavil zajetno delo, v katerem je upošteval italijansko zakonodajo, deželno ureditev in našo problematiko. V njem uvodoma določa značaj naše narodne skupnosti Predsednik Gorazd Vesel ljenim delom. Pri tem nas ne vodi nikakršna druga skrb kot ta, da bi začeto pobudo, ki je šele v fazi nastajanja in preverjanja, uspešno izpeljali do kraja. Trdno smo prepričani, da hodimo po pravilni poti, ko zagovarjamo enakopravnost pogovarjanja vseh dejavnikov. V sedanjem ugodnejšem političnem ozračju nam takšna akcija lahko zagotovi trajnejše rezultate, ki jih od nas pričakujejo naši ljudje. Prizadevanje bo kronano z uspehom le, če se bomo trudili ustvarjati enotnost okoli konkretnih stvari ter ne bomo iskali idealistične enotnosti, ki je objektivno neuresničljiva ter izven dosegljivosti razmer življenja. Notranji minister Restivo je poslancu Škerku odgovoril, da imajo tržaški Slovenci pravico uporabljati slovenščino v odnosu do upravnih in sodnih oblasti po členu 5 posebnega statuta londonske Spomenice o soglasju. Odgovor je posledica pritožbe zavoljo šovinističnega izbruha v občinski davčni komisiji v Trstu, ki je slovenski priziv zavrnila z obrazložitvijo, da je napisan v «tujem jeziku*. Predsedstvo SKGZ je na svoji seji izreklo priznanje sestavljavcema slovenskega priziva, ki sta se poslužila pravice do uporabe svojega jezika, obenem pa je tudi pozvalo vse Slovence, naj se v pismenem obračanju na oblasti poslužujejo slovenščine. S tem v zvezi predlagamo sprejem posebne izjave. Naš človek, ki je že tolikokrat pokazal svojo borbeno zavzetost za svoj jezik, naj se zaveda, da svoje enakopravnosti, žal, še ni dosegel in je za narodno uveljavitev potrebna še odločna borba. Pričakujemo predvsem od mlajše generacije, ki se je rodila in vzgojila v svobodnejšem duhu ter ji svobodoljubni in demokratični čut ne dovoljuje prenašati nasilja in zatiranja, da s svojim mladostnim elanom pomaga priboriti slovenskemu jeziku v javnih uradih tisto mesto, ki mu pripada in mu ga tudi oblasti priznavajo. Beneški Slovenci so nas ponovno opozorili nase s svojo številno u-deležbo na »Dnevu emigranta* v Čedadu. Prvič jih je pozdravil župan Pelizzo, ki je dejal, da beneškim Slovencem nihče ne prepoveduje, da govore v svojem jeziku, če se je v preteklosti, v daljni preteklosti to dogajalo, je šlo za veliko napako. Odkar je predsednik deželnega odbora Berzanti sprejel delegacijo beneških Slovencev ter priznal njihov narodni obstoj, se spreminja odnos tudi drugih pblitičttih dejavnikov. V časopisu «Quadrante est* poudarja tajnik KD v Gorici Ro-lando Cian, da je potrebno ovrednotiti slovensko narodno skupnost v videmski pokrajini. Na deželnem kongresu KD pa je struja »Sinistra di base* zahtevala obogatitev splošnih določb deželnega statuta, obvezati državo, da popolnoma uresniči člen 6 ustave in da se razvije j politična dejavnost ne samo med Slovenci na Tržaškem in Goriškem, ampak tudi v Nadiških dolinah in Kanalski dolini. ko Oblak ter načelnik upravno - politične komisije dr. Karel šiškovič; prvi zaradi zdravstvenih razlogov, drugi pa zavoljo izselitve. Predlagamo sprejem obeh ostavk ter i-menovanje dr. Angela Kukanje za načelnika upravno - politične komisije in Darija Cupina za načelnika gospodarske komisije. V prihodnjih mesecih bo posebna komisija preučila delovanje organov Zveze. Sestavila bo predloge za izpopolnitev delovanja in morebitno spremembo pravil Zveze. Med perečimi vprašanji vse bolj sili v ospredje športna dejavnost številnih društev na Tržaškem in na Goriškem in prerašča okvire materialnih sposobnosti celotne na- še narodne skupnosti. Vse večje potrebe za to dejavnost bo potrebno kriti z večjimi gmotnimi prispevki iz javnih sredstev, kot smo jih prejemali doslej, če hočemo zagotoviti sedanjo stopnjo športnega delovanja. Ker je športna dvorana na Prvomajskem stadionu, ki predstavlja enega izmed najpomembnejših naših športnih objektov, zaradi neprestane uporabe v razmeroma slabem stanju, se SKGZ obvezuje, da bo pri lastniku zgradbe posredovala za najnujnejša popravila; obvezuje pa se tudi, da bo sporazumno z vsemi uporabniki dvorane oskrbela sredstva za njeno normalno vzdrževanje. Poročilo o delovanju SKGZ v zadnjem razdobju ■ Tajnik Bogo Samsa Tajnik Bogo Samsa je poročal o organizacijskem delu zveze. Poročilo o opravljenem delu se je nanašalo na zadnje razdobje delovanja Zveze od tretje seje izvršnega odbora, ki je bila 10. julija lanskega leta in na katerem je imel predsednik obširno poročilo j o delovanju. V razdobju od zadnjega zasedanja glavnega sveta, ki je najvišji organ Zveze se je izvršni odbor sestal petkrat, kar se — če ne upoštevamo poletnih počitniških mesecev približuje po eni seji vsaka dva meseca, kot je bila j tudi obveza. Predsedstvo zveze se je v obravnavanem razdobju sestalo desekrat i in je v ospredju svojih razprav I imelo predvsem skupni nastop vseh , Slovencev v odnosu do vlade, kar tudi izhaja iz predsedniškega po-( ročila. Tajnik je nato shematično navedel ostale teme, ki so bile obravnavane na predsedstvu: topono-mastdika, obisk predsednika izvršne- ter njen položaj v deželi Furlanija Julijska krajina, potem pa navaja predloge, kako naj se rešujejo posamezni primeri, da bi dosegli enakopravnost z italijansko govorečimi sodržavljani. O tem osnutku predloga za reševanje slovenskih narodnih vprašanj je avtor podrobno poročal na seji predsedstva SKGZ dne 5. decembra 1969. Gre za dokument, ki zaenkrat izraža le osebno mnenje in bo osnova za razpravo med nami samimi in z drugimi skupinami. V skladu s pooblastili zadnjega izvršnega odbora SKGZ je prišlo med našo Zvezo ter strankami in slovenskimi političnimi skupinami do več dvostranskih in večstranskih pogovorov v Trstu in v Gorici, do izmenjave mnenj in do pojasnjevanja različnih stališč. Sodimo, da je prišel čas, ko je treba skupno izoblikovati zahteve slovenske narodne skupnosti na i-talijansko vlado, da je sedanji politični trenutek za takšen korak primeren in ga bomo izvršili na način, ki ne bo nikomur kratil avtonomije v delovanju, ampak bo lahko samo koristil naši skupnosti kot celoti. Vsi moramo pokazati, da smo dozoreli za to nalogo in moramo vsi skupaj kot pobudniki te akcije nadaljevati z delom, ki si ga zastavljamo. Z naše strani poudarjamo pripravljenost na kakršnokoli pogovarjanje, ki naj pripelje do učinkovite akcije. Obenem se zavedamo, da bodo dobrodošli vsi prispevki, ki so že in se še bodo sestavili kot študij, dokumentacija ali podpora v teh prizadevanjih. Preudarjanje tega vprašanja v našem krogu nas je pripeljalo do spoznanja, da bi naše zahteve lahko imele dvojni značaj ter bi bile zaobjete v kratkoročnem in dolgoročnem programu. Kratkoročni program bi lahko obsegal globalno preučitev položaja slovenske manjšine na uradni osnovi, kar ne bi smelo zavirati nadaljnjega sprejemanja u-krepov v korist slovenske manjšine. V okviru dolgoročnega programa pa bi morali doseči globalno rešitev vseh naših vprašanj. Ker je izvršni odbor Zveze izdal pooblastilo za tovrstne pogovo-te, ga seznanjamo z doslej oprav- Na temelju sklepa komisije SK GZ za Slovence v videmski pokrajini je prišlo do ožjega sestanka in strokovne obdelave zahtev po u-vedbi slovenščine v šole, kakor je to zahtevala enotna delegacija beneških Slovencev od predsednika Berzantija. S tem v zvezi smo prejeli zanimive pismene predloge. Gre za možnost uporabe zakona, ki pravi, naj se na ozemlju, kjer ljudje govorijo jezik, ki je različen od italijanskega bolj upoštevajo tiste učne moči, ki obvladajo krajevni jezik. Vprašanje bo potrebno temeljiteje preučiti in se dogovoriti za vozni red nove, po možnosti široke politične akcije, ki naj na ravni politikov in odločujočih dejavnikov (mimo birokratov, ki nočejo imeti ali nimajo za to posluha!) odpre novo poglavje v življenju beneških Slovencev, istočasno pa bo potrebno pripraviti domačine, da se znebijo straha ter se pridružijo naši akciji. Ob koncu sporočamo izvršnemu odboru, da podajata ostavki načelnik gospodarske komisije dr. Stan- ga sveta Slovenije, dvojezični napisi, odkritje spomenika padlim partizanom v Doberdobu, športne igre, 80-letnica Čermelja, 35-letnica gledališkega dela Turka Danila-Jo-cota, 80-letnica prof. Andreja Budala, Dijaška matica, Glasbena matica, Studijska knjižnica, politični položaj na Goriškem, vprašanje go-riškega Kulturnega doma in iskanje vsaj začasnh rešitev, zasedanje mešanega odbora za izvajanje londonskega sporazuma, Prešernove proslave itd. Ze lz navedene tematike izhaja, da je predsedstvo opravilo obširno in poglobljeno delo, čeprav pa ni mogoče biti docela zadovoljni, saj so Se tudi v delu predsedstva pokazale pomanjjkljivosti. Zaradi tega je bila ena izmed zadnjih sej predsedstva posvečena izključno organizacijskim vprašanjem in je bila imenovana štiričlanska komisija, ki bo izdelala konkretne predloge za boljše tehnično delovanje predsedstva, tajništva, urada zveze in podobno. Poročilo je nato obravnavalo delo komisij, pri čemer je v zadnjem razdobju prišlo do škodljivega zastoja. Navedeni so bili nekateri statistični podatki, ki so sicer zelo omejena in nepopolni, ki pa ne nudijo dobre slike. Pri tem gre za eno izmed najresnejših pomanjkljivosti v delu Zveze, saj bi njeno delovanje moralo sloneti na čim širšem krogu ljudi................. Končno se je poročilo nanašalo še na povezavo med Zvezo in včlanjenimi organizacijami, kjer je prišlo do koristnih razgovorov z Glasbeno matico, Dijaško matico, Narodno in študijsko knjižico v ponedeljek pa bo širši sestanek s Slovensko prosvetno zvezo. Na vsak način obstajajo dokaj tesni stiki, vendar pa tudi glede tega obstajajo prav tako upravičeni očitki o prerahli povezavi in da bi morala imeti Zveza več razgovorov, posvetovanj in tesnejšo vez z v njo včlanjenimi organizacijami. ročila predsednika in da moramo j vajanju pravice Slovencev do upo-preitd iz obrambnih pozicij v na-j rabe svojega jezika, ko je mini-pad. Paziti moramo, da nas čas i ster za šolstvo priznal učinkovitost ne bi prehitel in da bomo pravilno izkoristili sedanji »revolucionarni moment*. Pred nami ni položaj, ko moramo braniti svoje stare pozicije, temveč gre za stanje, ko jih lahko razširimo, ko lahko povečamo svojo dejavnost in ko lahko vlijemo v naše ljudi več poguma. V tej zvezi je tudi govoril o nepravilnih kritikah na razne ljudi, ki so pod vplivom nasilnega pritiska klonili in ki jih lahko ponovno pridobimo. Nato je Dušan Kodrič govoril o splošni represiji ter se je dalj časa zadržal tudi na vprašanju načina volitev tržaških obrtnikov. Glede nastopa slovenskih obrtnikov, oziroma sodelovanja slovenskih obrtnikov z naprednimi obrtniki italijanske narodnosti, se je razvila na seji izvršnega odbora dolga, poglobljena diskusija, ki ni nikoli presegla osnovnega okvira, ki ga je v tej zvezi začrtal predsednik, ko je ugotovil, da je treba strogo spoštovati avtonomijo članic. V konkretnem primeru gre za avto-nomiio slovenskega gospodarskega združenja in za avtonomijo sekcije za obrtništvo, ki je o tem razpra vljala. Razprava se je zaključila, da s' poveri predsedstvu, da izvede vr sto razgovorov in da ukrepa v splošno korist slovenskih obrtnikov ne samo na tržaškem področ- ju, temveč tudi v okviru Furlani- je - Julijske krajine. Dr. Škerlj se je podrobneje zadržal na predlogu resolucije o iz- čl. 5 londonske spomenice o soglasju. Dejal je, da bi morali vprašati oblasti, kateri členi te spomenice so veljavni, pri čemer je za šolnike zlasti pomemben člen 4c, ki govori o njihovem statusu. Na seji se je razvila daljša razprava o «represiji», ki je bila tudi v ospredju predsedniškega poročila. Govor je bil o konkretnih primerih in o raznih predlogih, da naj bi se to vprašanje čimbolj učinkovito izrazilo tudi v poročilu, ki bo objavljeno s seje izvršnega odbora. Splošno razpravo na seji izvršnega odbora je zaključil predsednik Vesel, ki je pozval vse člane izvršnega odbora, ki delujejo v raznih strankah in to v strankah s katerimi je imela Slovenska kulturno - gospodarska zveza že različne stike, da ustvarjajo določeno občutljivost za skupne nastope. Predsednik Vesel je povedal, da bo Zveza prešla v drugo razdobje razgovorov o skupnem nastopu in da je sedaj nujno, da glede teh vprašanj pridemo čim prej do skupne konkretne govorice. Vsako odlašanje je škodljivo za vse Slovence. Na seji izvršnega odbora je bil končno govor še o krajevnem imenoslovju, o uporabi slovenskega jezika, o načinu uveljavljanja pravice, da ima Slovenec svoj priimek in svoje lastno ime. Birtič iz Benečije pa je poročal o kulturni dejavnosti beneških Slovencev, pri čemer je podrobneje orisal delovanje pevskega zbora »Idrja*. Iva Zanicchi in Sergio Emlrijo ] prva s pesmijo «Arca di Noe» Presenetila izločitev Rite Pavone SAN REMO, 27. — Drugi večer festivala italijanske popevke v San Remu, kjer so izvajali drugih 13 popevk, so se uvrstile v finale sledeče skladbe: L’arca di Noe (Sergio Endrigo — Iva Zanicchi), La prima cosa bella (Nicola di Bari — ansambel Ricchi e poveri), L’amore e una colomba (Marisa Sannia — Gianni Nazzaro), Re di cuori (Ca-terina Caselli — Nino Ferrer), Pa diglielo a ma (Nada — Rosalino), Sole, pioggia, vento (Mal — Lucia-no Tajoli), Hippy (Fausto Leali — Carmen Villani). Veliko presenečenje je vzbudila izločitev pesmi «Ahi, ahi ragazzo*, ki sta jo peli Rita Pavone in Lucia Mongardini. Poleg te pesmi se niso uvrstile še: Io mi fermo qui (Donatello — Dik Dik) Ahi che male che mi fai (I ragazzi della via Gluck — Paolo Mengoli), Ciao, anni verdi (Rossanna Fratel-lo — I Domodossola), Accidenti (Rocky Roberts — II Supergruppo), Ora vivo (Dino Drusiani — France-sco Banti). Jutri bodo pevci in pevke, katerih popevke so se uvrstile med prvih sedem, ponovili izvajanje. Ogorčen protest demokratičnih gibanj niiimiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmmiiiiniiiiiiiiiiiiniminmiiiinmim"»'*m»m skim dejanjem. Proces v - j so odložili zaradi zahtev oD čevih zagovornikov. -v Pariški proces je bil za t. ga zelo nevaren, saj bi ga * niki lahko obsodili tudi na s kazen. ..........................................................................11,1,1... MILAN, 27. — Danes se je začel na milanskem sodišču proces proti časnikarju Pier Giorgiu Bel-locchiu, ki je obtožen, da je v svojem tedniku «La lotta continua* objavil članek, kjer ščuva na nasilje in na sovraštvo med družbe- nimi razredi itd. .. Sodišče ni ugodilo števdn®^ htevam obtoženčevih zagov ter je odložilo proces na P°lu nji dan. • Ob popoldanskem zase<^a,n'’1i;mj. dišča je prišlo do pouličnih - - levi- festacij in do spopadov mea, ^ čarskimi in desničarskima J® d. »Časnikarski odbor za borbo Pr ti represiji* je priredil velik . vorko, ki se je je udeležilo kot 1000 ljudi. Med prisotni«* ' bil tudi poslanec Scalfari. nifestaciji so sodelovali gibanja »Movimento študente* ^ glUUllJU -- , predstavniki PSIUP in KPI “ narhističnih organizacij. Luciano Lutring obsojen na 20 let zapora Pariško po^ PARIZ, 27. sodišče okraja Sena je danes ^ sodilo znanega roparja Luciana ^ tringa na 20 let zapora. Jav ^ žilec je zahteval za obtožene smrtno zaporno kazen. _ Lutring, ki je imel že °P^,V v s tržaško pravico, bi se m° teh dneh zagovarjati tudi v nu v zvezi z nekim drugim 1 IZ TRŽAŠKE KRONIKE ZELO KORISTNA POBUDA Danes se zaključi seminar za slovenske šolnike in dijake Sinoči sprejem na gen. konzulatu SIR J - Rako je s seminarjem za slovenske šolnike na (roriškem ? Danes se zaključi šestdnevni se i člana, ki pri nas lahko prosto pore minar za slovenske učitelje in pro I svoje mnenje in svoje predloge, am- V razpravo je poseglo več članov izvršnega odbora V razpravo na zasedanju izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze je najprej po segel podpredsednik Izidor Predan, ki je poglobil nekatera vprašanja omenjena v predsedniškem poročilu glede odnosa do Slovencev v videmski pokrajini. Podčrtal je, da je senator Pelizzo na »dnevu emigranta* priznal, da je šlo za napake do odnosov do Slovencev v videmski pokrajini, nato je govoril o predlogih, da bi se or ganiziral v Šempetru Slovenov »dan slovenske kulture*, ali »dan kulture beneških Slovencev*. Spetič je govoril o vprašanju Re-neške Slovenije, zlasti pa še o izrednem pomenu društva slovenskih emigrantov, ki je bilo ustanovljeno v Švici, ki redno izdaja svoje glasilo in ki sedaj združuje okrog 600 delavcev. V tej zvezi je Spetič izrekel tudi določene kritike na račun predsedstva SKGZ, češ da se ni dovolj upošteval politični pomen tega društva v skupnih naporih za priznanje pravic Slovencev v videmski pokrajini. V tej zvezi so odgovo rili najprej podpredsednik Predan, ki je podrobno navedel vse stike med SKGZ in društvom, nato Samsa, ki je omenil politično podporo, ki jo je zveza dala društvu ter končno Race, ki je ugotovil, da je Zveza točno ocenila vlogo društva in da mu je tudi v okviru svojih možnosti nudila ustrezno pomoč Dušan Kodrič je dejal, da gre za ogromen napredek v političnem položaju, kot to tudi izhaja iz po- iiiiiiiiiiniiiiniiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiHiiiiiiiiniiniiiiiiMiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiniiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimii 4 včerajšnje živahne razprave študentov tržaške univerze, ki *o Iz pi\i$»ta zasitili «s£ fakultet fesorje in dijake na Tržaškem. Do poldne bo predaval za profesorje slovenščine, univ. prof. dr. Tine Lo gar o slovenskih narečjih, popoldne pa univ. prof. dr. Boris Paternu o temi »Jenkova filozofska lirika ob 100-letnici smrti*. Poleg preda vanj, ki sta bili včeraj na spo redu, (dr. Franc Zdravec o temi »Poetika Alojza Gradnika in Srečka Kosovela*. »Naconalna zavest v delih Prežihovega Voranca*. ure/. Stane Mihelič o temi »Razgovor o slovenskih berilih za nižjo srednjo šolo*) je bilo včeraj tudi pred;-, vanje, ki ga je imela prof. Mirjana Turek o uporabi gramofon'1?'’ plošče pri glasbenem pouku. Tudi včerajšnja predavanja so bila zelo j zanimiva. Ob priliki seminarja je general ni konzul SFRJ inž. Marjan Tepi na sinoči priredil v prostorih generalnega konzulata sprejem, ki so se ga udeležili številni šolniki ter predstavniki oblasti in kultur- pak tudi dolžnost. Tvoja prisotnost, poleg prispevka k izdelavi programa organizacije za naprej, pomeni podporo zahtevam vseh kmetov po: demokratizaciji kmečke bolniške blagajne; brezplačnem dodeljevanju zdravil tudi kmetom, kot vsem drugim kategorijam; izbo':šanju pokojnin in družinskih dcVad, ki naj bodo za kmete enrk? kot za druge delovne kategorije; pravični odškodnini za škodo, ki jo novzročajo divjačina in izletniki; znižan’ ceni za vodo. ki jo upo roHjaš pri svojem delu; pravdnem upoštevanju tvoje volie pri izdelavi gospodarskih in re-g ''acijskih načrtov; S SEJE OBČINSKEGA SVETA # • V devinsko-nabrežinski obetu1 sprejet proračun za leto 19™ Ve Državni zakon št. 918 oškodoval občino za 30 iniHionov ■ bi V* Včeraj je bila v Nabrežini seja | brati skupino tehnikov, ki “ sVe občinskega sveta devinsko - nabre-1 pravke preverili s tehnicneg žinske občine. Pred nadaljevanjem lišča. mnenju je bilo vse prem«^ malo- d, bornik Caldi mu je odgov0 L V popravlja občina nekatere ^jdnjn> sodelovanju z državnim n »rt soaeiovanju z državnim , vanj®*w uradom, vendar s tem s odelo razprave o osnutku proračuna so nekateri svetovalci postavili svoja vprašanja. Občinski svet je najprej sprejel resolucijo, ki naj bi jo poslali deželi, na predlog odbornika Corberi-ja v zvezi s tistimi, ki jih je oktobra prizadejalo neurje. Podporo, ki jo je dežela dodelila v vrednosti 16.800.0000 lir, naj bi posebna komisija, ki jo je imenoval občinski svet, razdelila med vse prizadete in ne med tiste, ki so posebno potrebni podpore, kot to za sedaj določuje dežela in tudi naj bi ne dobili odškodnine le trgovci, obrtniki . . , . „ Dai»-„m in industrije!. kot predvideva zakon C0NI_40jJ? I lir podpore za gradnjo, ki s <*' Zatem je sledila razprava nutku proračuna. Svetovalec so šip ,ni bil zadovoljen s tem, vet° naredili na cestah, po “ 0Č isjo> potekajo dela počasi in UP' y bo načrt izvršen najkasneje četku prihodnjega leta. , t0 d* Odborniku Grgiču se je z° ’ so dodelili premajhno vS , —'ISA** • športne objekte in je vpr? ko to. da je neki pri ivatnik gradnji svetovalec Vižintin. Ugotovil je neskladje v regulacijskem načrtu, po katerem, kdor ima 5000 vcroriz"ciji kmetijstva in volje : kvadratnih metrov zemlje, ne more kmeta v sodobnem razvoju 1 zidati hiše na njej, kdor pa ima Zatem je postavil vprašanje o [£,SSTir^občinf pa j®*• f\ nunjuiiuv lil, Uljema n njo telovadnice v Nabrezin ^ [0 dobila druge športne objekte milijonov lir. _.^p Svetovalec Vižintin in . ^ sid^ družbe. 1 veliko več zemlje more z njo špe- j ^ru6' so želeli, da bi pove n f Ubirati, žnnan ia odgovoril, ria ie spomenik padhm, " * K J*? nih organizacij. Z jugoslovanske Kmečke zveze, ob prisotnosti pred strani so bili navzoči dr. Vladimir stavnikov javnih uprav in prisloj- Mncž:čna udeležba ob 20 letnici kulirati. Zupan je odgovoril, da je! Bračič, član IS SR Slovenije, dr Roman Oberlintner, namestnik se kretarja za kulturo in prosveto SRS, člana mešane jugoslovansko- nih ustanov, bo zelo pripomogla k reševanju vseh naših zahtev. Zato računamo na tvojo gotovo udriei^o. italijanske komisije Albert Zorna-1 če bi pa pmv ne moge[ pWfi da in Črtomir Kolenc, pomočnik potj„j$j drugemu članu pooblastilo. sekretarja za kulturo m prosveto ^ te preds(a„ija.» SRS Dušan Kompare, predsednik j oblasti lo. da nore Acinakl svet d„ , sebna komisija občinskega sveta je g|as°vanju podprli. ^-„j li", te popravke že izdelala, na eni, ne ufrfza nJlho.y 5 prihodnjih sej pa bo moral svet iz-; za nekatere dosežke J ^tna ,( | bor, ki se mu izteka ma™1. h obalne konference SZDL iz Kopra ..................................................................................... ba, več stvari pa je kritij še zdaleč ni odbor izpoln' (j# Mario Abram, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Stane Mihelič, z italijanske strani pa podžupan prof. Lucio Lonza, italijan ski generalni konzul v Kopru dr. Mario Alessi, šolski skrbnik in član mešane komisije prof. Giuliano An gioletti, njegov namestnik dr. Mar tucelli, šolski nadzornik Oskar Bo le itd.. Generalni konzul in drugi člani jugoslovanskega generalnega konzulata so se s predstavniki o-blasti, raznih organizacij in ustanov, s šolniki, ravnatelji šol ter didaktičnimi ravnatelji v prijetnem okolju zadržali v prijateljskem po govoru. Danes sč torej zaključi seminar v Trstu, s katerim so slovenski šolniki zelo zadovoljni. Pred dnevi se je govorilo, in o tem smo že pisali, da bo v prihodnjih dneh podoben seminar tudi za slovenske šolnike na Goriškem, toda nenadoma ni o tem več govora. Sprašujemo se, če sploh bo seminar tudi za goriške šolnike, ali ne? Če bi ga ne bilo, bi bili slovenski šolniki na Goriškem zelo priza deti in postavljeni v podrejen položaj v primerjavi s slovenskimi šolniki na Tržaškem, čeprav ima io enake naloge in dolžnosti do šole in prav tako občutijo potrebo po izpopolnjevanju svoje kulture in strokovnega znanja. NA ZASEDANJU O PREVOZIH NA BLEDU Odbornik za prevoze Varisto je prvič uradno zastopal deželo Odbornik je ob otvoritvi zasedanja po. udaril važnost medsebojnega sodelovanja Letos se je deželna uprava ob nedavnem sestanku na Bleau prvič uradno udeležila dela italijansko -jugoslovanske mešane komisije za cestne zveze. Tako je bila docela sprejeta zahteva, ki jo je postavil deželni odbornik za prevoze Varisco ministru Gaspariju, naj bi na sestankih mešanih komisij za prevoze z Jugoslavijo in Avstrijo dovolili deželi, da neposredno opozori na njene posebne interese ter na interese deželnih operaterjev v zvezi s posebnimi vprašanji. Vabilo članom na občni zbor Kmečko zveze Tajništvo Kmečke zveze je te dni poslalo članom naslednje pismeno vabilo na jubilejni občni zbor: *Dragi član, prisostvovati občnemu zboru Kmečke tveze ni samo pravica vsakega Kakor je znano, sklepajo pristojne delegacije konvencije o cestnih prevozih med državami vsako leto. V tem okviru določajo kontingente posamičnih in trajnih koncesij na kratke in daljše razdalje ter za tranzitni promet. Določajo tudi tarife za vožnje vozil, ki prevažajo osebe in blago na ozemljih obeh pogodbenih strank. Kar se tiče prog na katerih prevažajo potnike, se določajo tudi upravne značilnosti ter medsebojni pogoji. Iz tega je razvidno, da je obravnavanje teh vprašanj s sosednimi državami za deželo še posebno važno, saj gre za precejšnji delež pri mednarodnem prometu. Otvoritve zasedanja na Bledu se je osebno udeležil odbornik za prevoze Varisco in kot opazovalec na izrecno povabilo ministra tudi deželni ravnatelj za prevoze dr. Ca- paccioli. Odbornik Varisco je prisrčno pozdravil delegate v imenu Furlanije-Julijske krajine in rekel, da njegova navzočnost priča o važnosti, ki jo pripisuje dežela vprašanjem, ki so na dnevnem redu. To vprašanje je važno zlasti za celotno deželno gospodarstvo in za o-peraterje na tem področju, zlasti na obmejnih predelih. Prav tako gre tudi za izboljšanje prevozne službe. Na ta način se olajša gibanje prebivalstva in se krepi tudi medsebojno prijateljstvo med mejnimi narodi. V italijanski delegaciji so bili poleg drugih strokovnjakov tudi predsednik dr. Belgiorno, dr. Pitoni, odv. Nazari kakor tudi ravnatelj o-krožnega oddelka za civilno motorizacijo inž. Balsamo. Na koncu zasedanja so imeli člani delegacije razgovor z odbornikom Variscom. Razprava na zasedanju je bila pozitivna. Odobrili so zvišanje kon tingenta dovoljenj za prevoze na mejnem področju in sicer od 10.000 na 12.000; kontingenta za prevoze na velike razdalje od 3400 na 4900 in kontingenta za tranzit od 20 na 40 s stalnim značajem in od 1500 na 2500 za posamezne vožnje. Predsednik jugoslovanske delegacije se je obvezal, da bodo ponovno proučili zahtevo, da bi ukinili obveznost dovoljenj vozilom, ki ne tehtajo več kakor 35 stotov. Sprejeti so bili tudi drugi okvirni sklepi za prage in za prevoz potnikov. o c 4,uaicL m uuuui 1 ^ ^ k ki jih je v začetku manda dal. Glede politične linije s(# dejal, da predvsem ne ^ f sati z zakonom št. 918, $ podpirala stranka, katere ‘j’vjn5^ ____ ^hnrU v'Sc stavljajo večino v odboru -e ys nabrežinske občine, ki o®150 občinske administracije ,nfavil. industrijcev. Po tem je ,z,pVjnS*j0fi je ta zakon oškodoval ( jjjo U nabrežinsko občino za 3I>-(I Končno so glasovali za s Komunisti so glasovali Pj^’ K listi, demokristjani in L!bo ti Lj račun. Z desetimi glasovi 1? rim je bil proračun za sprejet. Variscovi pogovori o letalskem prom^11 Deželnd odbornik za Pr S risco je včeraj zlutral na Dunaj, klor se bo^ 5 - na ivuna.l, is.I’ . X Ic^Orif piedsednikom ronskega ( prof. Ferrari iem sestal % nilljj- clrimf nmrlcfoimjlzi iTl r Uh. >ill skimi predstavnik! >n ,/Liiil1'...l1 njimi možnost novih sti turističnih, zvez letališčem in avstrijskim' DRZEN ROP S samokresom v r° prisilil mesarja, f da mu je izročil ^ Medtem ko je lastnik^ y iA Severino zaključil račune ci v Ul. Starega Lazaret? f {tri. trgovino stopil mladenič , verjem v rokah In zab „ r Po krajšem oklevanju 111 ,e.OOj k vadort Izročil približno^ jod £ v zavojčkih bankovcev Približno 17-letni neznan®? 'po"' vil denar v žepe In izg O^čem je pravzaprav govor? tu ne gre samo za reševa-jl °uprtih vprašanj med Sovjet- i;. ^VfeTA in I>n.l in.lrn Inm 7D \Inrw_ tjo 2yfrZ0 tn Poljsko ter ZR Nem- ne samo za doseg0 v„r«rnsluh sporazumov in za razživi ne. še več, tu celo ne n, U'ti samo za reševanje lokal-iJjMuaci' ‘ Sj^ano ®cdje, katere jedro je tako w. ■«» nemško vprašanje. ws?nJe je znatno širše, čeprav Vsa ta vprašanja. Ne sme-pozabiti, da je govor ki je bil zibelka hlad-ij^jne; o področju, kjer je 1. ^ Wšlo do bratskega srečanja jj. sovjetskimi in ameriškimi vo kJJ 8 obenem tudi o področju, tljb začasno potegnjena črta ftjfr^jepisni karti, z objavljenim da obeleži področje ofcu-Postala prva meja v spo-^ dveh dedov Evrope, prva fronta hladne vojne. To področje je bilo predmet sporov kadarkoli je v teku mnogih stoletij prišlo do vojne in kriz v odnccih ali do kakršnih si bodi motenj v Evropi. Narodi so bili predmet mešetanenj in priča spreminjanja oziroma pomikanja meja bolj kot kjerkoli v Evropi. Poljska je bala med leti 1772 in 1795 trikrat razdeljena, vse dokler ni povsem izginila in bila »vključena v ozemlje pruske kraljevine iin avstrijskega cesarstva. V napoleonski eri je bila spremenjena v francosko luflko, da bi nekaj let kasneje na dunajskem kongresu ponovno bila razdeljena, ko je Rusija dobila pretežni del njenega ozemlja in samo Varšavo. Po prvi svetovni vojni je Poljska bila obnovljena, v drugi pa ponovno razdora. Po tej vojni je bila še enkrat obnovljena v novih mejah. Poglavitna značilnost te vojne je bila, da je po njej prvič bila razdeljena — Nemčija. Namesto tradicionalnega poljskega, se je to pot pojavilo tako imenovano nemške vprašanje. Neurejeno vprašanje na tem občutljivem področju omejuje uspeh slehernega stremljenja, da bi se razvil duh sodelovanja tam, kjer je še pred nedavnim vladala za-ostrenost hladne vojne. Res je težko se sporazumeti z onimi, zlasti z Nemci, ki zatrjujejo, kako .je rešitev nemškega vprašanja brezpogojno potrebna, ako se kakorkoli že'i napraviti korak naprej glede reševanja odnosov med dvema deloma Evrope. Vendar je takisto nedvomna resnica, da se nemško vprašanje mora premakniti z mrtve točke, če obstajata želja in stremljenje po splošnem evropskem sodelovanju. Poljaki imajo v tem še zlasti važno vlogo. Poljska ne more prisiliti Moskve na sporazum z Bonnom in tudi ne more vsiliti sodelovanja med dvema nemškima državama, lahko pa ustvari vzdušje, ki bo vplivalo na splošno razpoloženje na tem področ'u. Položaj Po'iške, med Sovietsko zvezo in Nemčijo, daje te’ deželi poseben političen pomen. Ona je po eni strani zveza med Sovietsko zvezo in Nemško demokratično republiko, toda po drugi tudi dežela, ki leži ob vzhodni meji Nemčije, in sicer prav tam, kjer se je ta meja najpogosteje menjala v zadnjih stoletjih. Še več, zahodno mejo Poljske Zahod nd formalno priznal, ker je v trenutku premirja s tretjim reichum bilo dogovorjeno, da se bo ta določila šele z mirovno pogodbo. Zahodna meja nemške demokratične republike nd sporna, ker so jo potegnile velike sile. razde- no io TRST A Ji}5. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-$U. ^30 Jutranja glasba; 11.35 narodne; 12.10 Kulturni od-l3,n’ 12.30 Za vsakogar nekaj; i Glasba po željah; 14.45 Glas- liJ^je; 16.30 Cellini: Moje živ-5 k ri^toost in prireditve; 18.30 Vo- I ltK libk * 172,, ’ '8-80 Orkestri in zbori; ..‘D Cerkev v sodobnem svetu; 2 vsega sveta; 16.10 Operetne *>rograrn za rn'ac'ino: 18.15 kvintet; 19.10 Družinski ob-kč8: 19.30 Zabavna glasba: 20.00 20.50 Marodič: »Verjemite iat16*’ 21.30 Vabilo na ples; 22.30 8vna glasba. TRST ;j J;1,0 Plošče; 14.45 Tretja stran; \ Pianist Lorenzo Baldini; 16.40 ^či avtorji. KOPER SOBOTA, 28. FEBRUARJA 1970 ba; 14.30 Wagner: «1 maestri can-tori dl Norimberga*; 16 30 Hayd-nova skladba; 17.10 Nemščina; 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Gledališke in filmske novosti; 19.15 Simf. koncert; 21.30 «11 fa gotto* (drama). FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mozartove skladbe; 9.JU Od goti ke do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.40 Čajkovski; 11.00 In-termezzo; 12.00 Violinist Viktor Tretjakov; 14.35 Beethovnove variacije. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Informativna oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Ansambel Jožeta Kampica; 9.35 Čez travnike zasnežene; 10.15-12.00 Pri vas 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po- jn z ansamblom Puharja; 13.30 6.40 Glasba za dobro ju- 1.40 Vesela glasba; 8.00 Po-J.oj'*: 8.30 Iz operetnega sveta; (hn „ doma; 12.10 Španska glasba; 12.30 k.Jij '|845, 7.30, 10.00, 12,30. Mm kmetijski nasveti; 12.40 S pevci H; “ .............. »0; 7 feke; ________r 0u(. Orkestri; 10.30 Trobentač B. lli^ffeld; 10.45 Nove ploščo; 0 .Orkester Alfred liause; 12.00 'isniv5 Glasba po željah; 14.15 m°Uvi; 15.30 V ritmu z mla-l?i[' 16 20 Zapojmo in zaigrajmo; L,. Prijetna glasba; 17.30 Iz- C1 18-00 in 19.30 Prenos ^ zuuu «« ... ^•10 ni * P°ie Armando Savini, domovino; 21.15 Glasba ne pozna ■esna glasba. meja; 22.15 Glasba za naše izse- ljence; 23.05-01.00 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an Priporočajo vam...; 14.05 Glasbena pravljica; 14.25 lahka glasba; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Sopranistka Božena Ruk Fočič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Film ska glasba; 17 45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18 15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjiž nega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Borisa Kova Čiča; 20.00 Spoznavajmo svet in Jj^bosl; 19.30 Luna park; 20.15 !on, 21-00 G. Colombini: «Jade» '^a)i 22.40 Orkester Percy ? II PROGRAM Mj3®’ .8.30, 13.30, 19.30 Poročila; Oovj -V'tolončelist Mstislav Rostro-Ktan’ 9.00 Izbrane pesmi; 9.40 ''CIONALNI PROGRAM tJP- 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-' 6.30 Jutranji koncert; 8.30 $o|T;vke; 9.00 Jaz in vi; 11.30 _____________________________ 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Pre- tologija; 13.00 Komični filmi; 13.30 bfcJ*8-« se diletanti, 14.09 Glas- , Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; te sP<>red; 15 35 Znanstvena od- 17 00 program za najmlajše; 17.30 1)L.' 16.00 Oddaja za bolnike; Dnevnik; 17 45 Spored za mladi- lilij ^žrebanje loterije; 17.10 Ve- no; 13.45 Znanstvo; 19.35 Nabožna S|V Zdravka Pregarca so dar°va yi<. športno združenje Bor: Oriri vJ mar 1000, Anica Udovič lM", uta- Kolerič 1000, Nadja Pahor 1000 ' lOOfl. rio Vatovec 2000, Franc Glažar ^ Vilko Batič 10CO, Boris Husu 0. Klavdij Maver 1000, dr. Stan« blak 2000, Bogo Samsa 1000 isti namen so darovali za sef- matico: Stanislav Lupine 200®. ■ ,000, gii Pečar 1000, Sonja Princu- ^ Rudi Jagodic 2000, Ljubo Černe-,bjl Vlasta Jankovič 1000, Anica pr-1000, Fa-nica Pisk 1000, dr-R' M>1J" r.azarlč 1000, Jože Koren 10®®' \ijf-Bolčič 1000, N. N. 1000, Dolgan ^ jan 1000 lir. V isti namen s® gje-vali za prosvetno društvo UJa. pr- kar: Danilo Benčina 500, u. g;in.c_5Qp, Mario Magajna ’ „it« šan Furlan 1000 lir. V daruje Ivan Cač 500 lir za P< ni dom v Bazovici. V 'stl aid:® darujeta Elza Habe 1000 i[> ‘ vij® Bubnič 1000 lir za mladinsko Galeb. Zljr*v• V počastitev spomina P°K-, «jrl° ka Pregarca darujeta družim ,ajK0 in Mario Cok 5000 lir za u matico. Ob 14. obletnici smrti ncP ^n« sestre Anice Tavčar darujejo^ jir Darinka, Milka in Valerija •> za Dijaško matico 2dr>v' V počastitev spomina P®k- jgpoO ki Pregarca daruje družin® lir za Dijaško matico, 10.000 # Glasbeno matico in 10.000 športno društvo Bor. V IM* jiid darujeta sestra Sonja in sVa(.noo 1,( 10.000 lir za Dijaško matico, ^ tf za Glasbeno matico in 5000 športno združenje Bor. V počastitev spomina P0* 5<$ ka Pregarca daruje Ema Toma* lir za Glasbeno matico. V ist* joflO daruje Ivanka Colja z družin® ^ lir za prosvetno društvo Iva kar. TRGOVSKE POMOČNICE ali vajen ke z znanjem slovenščine ali hrvaščine sprejmemo takoj v službo. Telefonirati na St, 36-231, Včeraj, 27 t. m. Je nenadoma preminila KATARINA PIVK vd. ZUPANC Pogreb bo danes, v soboto, ob 14.30 iz mrtvašnice ?laV' ne bolnišnice. Žalostno vest javljajo zet Boris Pertot in drugi s°' rodni ki. Trst, 28. februarja 1970. Servizlo Comunale T. F tel. 38-608 Dotrpel Je naš predragi ZDRAVKO PREGARC /rib Pospremili ga bomo na zadnji poti danes, 28. t. ta-15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokop8" lišče. Žalostno vest sporočajo: sestra SONJA (Zofija) z tn»i(0 JUSTOM COLJA, svakinja MELITA in nečaka SILVA ^ DONKA Žalosti se pridružujejo družine GODINA Trst, 28. februarja 1970 Sporočamo žalostno vest, da Je nenadoma umrl ZDRAVKO PREGARC prvi ln dolgoletni upravnik Tržaške knjigarne. Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trftj^ spominu. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst Trst, 28. februarja 1870 zap. Strip-na zatožni . fpd kazenskim sodiščem Cpreds. «7Ue. tož. Pascoli, 11* je včeraj sedel Jja 37-letni grški državljan Elias . ki je bil obtožen, da je v Italijo 500 g hašiša, jbgodek, ki je pripeljal Grka Jr sodnike, je znan, saj se je Jebl še pred kratkim. Vodja le-jjjta oddelka kvesture dr. Petro-,se je že dalj časa zanimal za ;j .- ln° tujcev, ki so hoteli vtiho-J?!*1, v Italijo mamila. Tako je J? Uvedel, bilo je v prvih dneh ? rieseca, za moškega, ki se ,?aria s tem poslom in s pomoč-nekega posredovalca stopil v v 2 Grkom, ki je bil kot mor-- 'jkrcan na motorni ladji «North v četrtek, 5. februarja, i!",Zrnen'l za sestanek, ki naj bi »... uri v nekem baru na jj ezJu. Toda mornarja ob tisti ® bil° na spregled, pač pa je da je preložil sestanek na "'o v istem baru. In res je te- prišel. V baru pa ga je i aaoval podkomisar letečega od-dr. Volpe in se začel z njim jt za ceno. Mornar pa, ki ^lo previden in nekoliko ’ ri prinesel s seboj mamila, ™ se je oprezno oziral, da bi ne prisluškoval kak agent ‘zaupnik* policije. Seveda si 'ern sPj°h predstavljati, da se sij m od njih pogovarja. Končno e 'e domenila za ceno 100.000 j8 Pol kilograma hašiša. Grk h l," ^olpe sta se nato odpravila ^ ago, ki ga je Velondis skril y grm na Sprehajališču pri Sv. ‘ a?U' ®bema pa so sledili tri-leč ki so do tedaj od da-gj*ostvovali razgovoru in o-dn»a' sv°jega načelnika in ne-■>, Pomorščaka. Ko pa je Grk ■ ajsem obotavljanju izročil blata,-°„ planili nanj agenti in "'ah. ~ -s ,^‘erajšnji razpravi je Velon ^atarf’ kup^ mamilo v {tržaških sodnih dvoran leto dni zapora grškemu pomorščaku *i je prodal pol kg hašiša agentu Maščevanje in ljubezen v zgodbi moškega, ki je priletel iz Hamburga v... koronejske zapore Z lisicami ga na zapestjih Ra Potem odvedli na kvesturo, pod težo dokazov za 50 ameriških dolar- jev. Ker je slišal, da so v Italiji zelo stroge kazni za tako vrsto tihotapljenja, se je hotel že med potjo iznebita hašiša, toda «naneslo» je pač tako, da si ga je privlekel do Trsta. Javni tožilec dr. Pascoli je zahteval za Grka tri leta zapora in 300 tisoč lir denarne kazni, medtem ko je uradni branilec odv. Strudthoff zahteval najnižjo kazen. Sodniki so mu po krajšem posvetu prisodili 1 leto in 4 mesece zapora ter 133.333 lir denarne kazni. * * * Isti sodniki so včeraj sodili 29-letnega Salvatora Quinta iz Ulice del Rivo 42, s katerim se je tržaška «čma kronika* morala že večkrat ubadati. Avgusta lani je Quinto nenadoma odpotoval oziroma zbežal v Nemčijo, ker so ga policisti iskali zaradi nekaterih prekrškov, ki jih je storil v našem mestu. V Hamburgu se je zaposlil kot «gorila» nočnih lokalov in tam ostal do 28. septembra, na kar je spet odpotoval v Italijo, tokrat pa, ker se je hotel «izogniti» nemški policiji. Preden je Quinto meseca avgusta zapustil Italijo, je bil štiri mesece v zaporu, še prej pa je bil od decembra 1968 do januarja 1969 v tržaški glavni bolnišnici zaradi «ti-fusa». Prav tu je spoznal 36-letno bolničarko Ondino Micheluzzi por. Poretti iz Ulice Petronio 9, s katero je navezal prijateljske in pozneje tudi ljubezenske odnose. Zakaj se je Quinto z letalom vrnil v Trst kljub temu, da je vedel, da ga tržaška policija še vedno išče? Ker je hotel spet videti svojo ljubico in se ji maščevati zaradi neke njene pretekle robatosti. Kot že rečeno, je 28. septembra v popoldanskih urah prispel v Trst in do poznega večera blodil po mestu in po raznih barih, dokler se ni okoli 23. ure odločil, da obišče Porettijevo. Najprej ji je telefoniral, toda ona mu je odvrnila, naj nikar ne pride, ker je sklenila prekiniti z njim vsako vez. IUl'Ulii ‘■iiiiiiiiiiHiiiiiiitiimimimiiiiimiiniMiiuiiiiiiiiiiMiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimim VESTI Z ONKRAJ MEJE kvarna Tomos v Kopru bo letos Povečala proizvodnjo mopedov top^a motornih vozil Tomos v letos povečala svojo pro ^ J° na 100 tisoč enot. Pred-W.Se bo povečala proizvodnja \ ‘riškega mopeda, iz Tomo-Uki^operadje s Citroenom pa Cr^jo 6500 avtomobilov. To-tudi že izdelala petletni 1 predvideva povečanje pro-VSa od sedanjih 100 tisoč na motornih enot. Število av-Cih,‘ov. izdelanih v kooperaciji 1 oC°m' pa k* se gibalo let-- 35 tisoč. Povečanje pro-bo predvsem zaradi raz- 6 'n modernizacije Tomosove- v Senožečah. .t tovarna izdelala 85 tisoč ^ .'h enot. Močno se je povelj ^delava izvenkrmskih motor-VfoOtornih črpalk in motorjev ki jih tovarna prodaja Crrijem na Finskem in Nizo-Lani so tudi izdelali 13 \riopedoy — avtomatik in v ac*ji 4500 avtomobilov. j| * • * Vit P°budo koprske luške kape-kiJo sklicali v Kopru sestanek ** S?11 in drugih delavcev ter ii^POhienili 0 varstvu kopalcev jttJtttistično sezono. Na morju vedno več hidrogliserjev. K !t!rnotomih čolnov in gmučar ogrožajo varnost kopalcev. V objestnosti posameznih last-*W'®h čolnov je bilo lani ve>. W,- celo s smrtnimi izidi. Na lCru. 80 predlagali, naj občine W"eio ukrep, da se ti čolni in “ - smučarji ne smejo približa-1 na razdalji največ 200 me-\ 'pristanišča za v°dne smučarje % ^ajo biti oddaljena od jav ^kopališč. ^tanku so tudi opozorili, da a javna kopališča primerno Sn o do glavne sezone. Prednik, mora imeti vsako kopališče \ ooln, telefon in sobo za Pomoč. Ikičev film Bitka na Neretvi '0 prispel tudi na koprsko 'rteli ga bodo najprej v nato pa še v Izoli in Pi-’rva predstava bo v pone--™. ,v Kopru. Zanimanje je iz-% ri) kolektivi neprestano zahtevo .ifmfonske rezervacije. Kopr-!Vamsko podjetje bo skušalo i%2rati vsaj eno predstavo na ? (iin 14. kot matinejo, več pa ne SvJ°^e. ker imajo omejen rok alanja. jj * * * ^Stanku koordinacijskega od pil v*j* Pomoč banjaluškim Solariji riopru so ugotovili, da se so-l50 šol °br° počutijo. Na obali je iH^iev in 60 njihovih vzgojite- dež italijanskega kulturnega krožka v Ulici Osvobodilne fronte. Na razpolago je okrog 600 tisoč novih dinarjev, ki sta jih prispevala republiški izvršni svet in koprska ob činska skupščina. Dela bodo končana do konca julija. Vsekakor bo imel krožek po preureditvi lepe možnosti za razširitev raznih dejavnosti. Padec v kuhinji Na nevrokirurškem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 81-letno Lu-cio Serabotovo vd. Cusma iz Ulice Aleardi 6. V bolnišnico so jo pripeljali z avtom RK, spremljala pa jo je hčerka. Ta je povedala, da se mati ponesrečila v kuhinji, ko e zaradi nenadne slabosti padla na tla in udarila z glavo ob štedilnik. Dežurni zdravnik ji je ugotovil močan udarec v glavo, rano na desnem licu in udarec v desni kolk. Če ne bodo nastale komplikacije, bo okrevala približno v dveh tednih. S V«eu S vrV: Banjaluke." Nameščeni so Nji - m rtiču, v Strunjanu, Vol 'b Savudriji. Republiški in W ‘ °tgani nudijo šolam v teh vso potrebno pomoč, da se ^ P°uk nemoteno odvija. jS ^estanku so tudi ugotovili bo ^ rivenšolsko aktivnost bauja-S » ?*T°k. Navezali so tesne sti-m*® Župan Martina poroča! o njenih posegih na Goriškem Problem industrijskih področij v Gorici in Kr minu Pred dnevi je imela gospodarska konzulta pri KD v Gorici posvet, na katerem so obravnavali delovanje deželne finančne družbe v prvih treh letih njenega obstoja. Ob tej priliki je predsednik te ustano- Okrožni sodnik je sprejel zahtevo I ve Martina podal zadevno tx>ročilo, tožilca po oprostitvi Leonija žara-1 v katerem je orisal delovanje druž-di pomanjkanja dokazov. I be, ter njen prispevek za gospodar- iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMiiiiimiiiuiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii PO URADNIH STATISTIKAH TRGOVINSKE ZBORNICE Blagovni promet po železnici je tudi v lanskem letu nazadoval Promet se je no naraste!, le delno preusmeril na cesto * Promet z Jugoslavijo občut-promet s Češkoslovaško pa je nasprotno močno upadel Po uradnem statističnem biltenu, katerim je trgovinska zbornica zaključila letnik 1960, je znašal železniški promet na našem področju v tem letu 1,483.625 ton, medtem ko Je znašal v letu 1968 1,610.195. v letu 1967 pa 1,910.956 ton. V primeru z letam 1968 sta la-ni popustila tako dovoz blaga lz zaledja (in sicer s 689.892 na 683.092 ton), kakor tudi odvoz blaga v notranjost (in sicer z 920.303 na 800.533 ton). Kot protiutež temu nazadovanju se Je lani ponovno v določeni meri povečal promet po cesti: statistični podatki, s katerimi razpolagamo, pa ne segajo dalj kakor do konca oktobra. Iz njihove primerjave pa je razvidno, da je obojesmemi blagovni promet s tovornjaki narastel z 1,697.181 ton v prvih desetih mesecih 1968 na 1,786.039 ton v ustreznem razdobju lanskega leta. BLAGOVNI PROMET PO ŽELEZNICI 1969 (v tonah) 1968 Dovoz Odvoz Stopaj premog 11.813 11.759 23.572 17.591 žita 4.115 28.027 32.142 50.086 rude 44.955 160.654 205.609 263.747 min. olja 2.735 91.436 94.171 132.529 les 58.694 16.334 75.028 81.045 drugo blago 560.780 492.323 1,053.103 1,065.467 skupaj 683.092 800.533 1,483.625 1,610.195 Iz razpredelnice Je razvidno, da se je železniški promet v lanskem letu povečal pri treh zalednih partnericah, in sicer pri Avstriji, Jugoslaviji (za 50 od sto!) in pri Švici, upadel pa je promet z notranjostjo Italije, Zahodno Nemčijo, Madžarsko in predvsem s Češkoslovaško, pri kateri je nazadoval na eno petino prometa iz prejšnjega leta. Kakor znano, so bili pred kratkim v Trstu zastopniki tako češkoslovaških kakor tudi madžarskih osrednjih poslovnih krogov, da bi se z vodstvom Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dogovorili o minimalnem tranzitu v tekočem letu. Pri Madžarski bo po vsej verjetnosti mogoče doseči konkretnejše rezultate kakor s Češkoslovaško, čeprav sta obe zaledni državi sklenili podoben sporazum tudi z nekaterimi konkurenti tržaške luke. Ce si nekoliko pobliže ogledamo podatke, ki jih vsebuje razpredelnica, opazimo, da Je lanski promet žitaricami nazadoval skoraj na polovico v primeri z letom 1968; za dobro petino se je nadalje skrčil promet z rudami, promet z mineralnim oljem pa celo za eno četrtino; maniše nazadovanje beležijo postavke les tn «drugo blago«. edina postavka, ki Je nasprotno napredovala, pa Je postavka «pre-mog» ki pa je v primeri z letom 1968 pridobila le kakih 5.000 ton svežega prometa. Kar zadeva delež posameznih zalednih držav na celotnem prometu pa veljajo za lansko ln predlansko leto naslednji podatki (v tonah); 1969 1968 Dovoz Odvoz Stopaj Italija 208.593 296.102 504.695 534.341 Avstrija 244.965 176.447 421.412 393.829 Češkoslovaška 12.222 30.959 43.181 208.877 Zah. Nemčija 83.385 117.674 201.059 207.931 Jugoslavija 64.120 90.087 154.207 101.965 Švica 31.492 40.873 72.365 70.051 13.061 12.513 26.114 34.476 Mesec dni mrtva v stanovanju Agenti so na poziv dr. Giovannija Demija včeraj zjutraj šli v Videmsko ulico na št. 53, da bi izvršili na ukaz sodišča izgon 42-letne Giordane Flegove vd. Rocco. Čakalo jih je neprijetno presenečenje: ženska js ležala mrtva na postelji. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je izdihnila približno pred enim mesecem. Namestnik državnega pravd-nika dr. Brenči je izdal dovoljenje za odvoz trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem, ski razvoj in o njenih načrtih za bodočnost. Govornik je poudaril, da so se na Goriškem v začetku le v manjši meri posluževali pomoči te finančne družbe; posegi finančne družbe so šli predvsem v korist srednje in večje industrije, ki nastaja na našem področju. Prikazal je različne razvojne možnosti za industrijo na posameznih predelih ter pri tem poudaril, da je položaj v Gorici ugoden, ker imamo dovolj električne energije ter dobre infrastrukturne naprave. Tudi industrijska zemljišča se dajo dobiti po zmernih cenah. Tudi Villesse in Krmin nudijo lahko ugodne pogoje za razvoj industrije, nimajo pa dovolj elektrike, ki je v Krminu komaj zadostna za že obstoječe obrate. Misliti bo treba tudi na napeljavo metana preko nove razdelilne mreže. Pri vseh teh in drugih delih bo lahko pomoč družbe Friulia koristna in potrebna. Sledila je diskusija, pri kateri je krminski župan Stecchina prosil za podrobnejša pojasnila glede posojil manjšim podjetjem ter orisal pomanjkanje infrastrukturnih naprav v njegovi občini, kar otežuje ureditev novih industrijskih podjetij. K besedi se je oglasilo še več drugih govornikov; med njimi je dr. Cian dal poudarka oviram, ki jih predstavljajo za razvoj našega gospodarstva vojaške služnosti. Govor je bil tudi o problemu tovarne Nuova S. Giorgio, kjer bi morala IRI sprejeti nekatere ukrepe tudi s sodelovanjem deželne uprave. Govorili so tudi o gospodarstvu tržiškega področja z njegovimi iz-gledi za turizem in industrijo ter o ureditvi metanske mreže po Goriškem. Vesti iz Tržiča V tržiiško bolnišnico so sprejeli za 10 dni na zdravljenje 39-letao Leopoldo Soban por. Zorzin iz Sta-rancana, ki se je precej močno porezala s steklom na desni roki. Ker se je izdajal za karabinjerja, je okrajni sodnik dr. Mazzare-la v Tržiču obsodil včeraj 29-letme-ga Ermia Brumata iz Dola št. 7, na 30 dni zapora. Pred časom je Brumat srečal na oesti v Jamljah tri moške, ki so se med seboj prepirali. Stopil je do njih, Izjavil, da Je karabinjer ln zahteval, da se legitimirajo. Zadeva Je prišla pred sodišče, kjer Je imela včeraj svoj zaključek. Branil ga Je odvetnik Sairdos. 10.30; II. izmena od 18.30 do 19.30. V SOVODNJAH bodo stavke po naslednjem urniku: Ponedeljek, 2. marca 24-urna stavka od 6. ure dalje. Sreda, 4. marca I. izmena in dnevni delavci od 10. do 11. ure: n. izmena od 19. do 20. ure. Četrtek, 5. marca stavka zadnji dve uri v vseh izmenah. Petek, 6. marca: I. izmena in dnevni od 10. do 11 ure in H. izmena od 19. do 20. ure. Za nočno izmeno bodo nadaljnje 4 ure tedenske stavke javili naknadno. INTES V ZDRAVŠČINI IN SVI-LARNA BODMER: V ponedeljek, 2. marca 24-urna stavka od 6. ure dalje. V sredo, 4. marca zadnji dve uri- v vsaki izmeni. V petek, 6. marca zadnji dve uri vsake izmene. Včeraj so imeli zborovanje treh sindikatov gradbincev in pleskarjev v Gorici, na katerem so ugotovili, da so delavci te kategorije z odločnim in enotnim nastopom pripravili obrtniški zvezi v Gorici m Tržiču za pogajanja, ki se bodo začela prihodnji t«len z diskusijo o zahtevah za novo delovno pogodbo. Zato so sklenili, da bodo sicer nadaljevali s protestnim gibanjem, da pa se bodo v ponedeljek vrnili na delo v pričakovanju izida napovedanih pogajanj. Ponoven sestanek prizadetih delavcev bo v četrtek, 5. marca ob 18. uri v Ljudskem domu v Gradiški, kjer bodo proučili rezultate razgovorov z delodajalci in na tej osnovi sprejeli ustrezne ukrepe. V četrtek je bil na sedežu pokra jinske zveze trgovcev v Gorici sestanek med predstavniki tega združenja in sindikalisti, da bi začeli s pogajanji za pokrajinsko dodatno pogodbo za gostinske uslužbence. Najprej so proučili določila državne pogodbe, ki jih bodo vnesli v pokrajinsko, s posebnim ozirom na določbe o razporedu uslužbencev po kategorijah. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. Včeraj je bil na sedežu pokrajinske uprave tudi sestanek med sindikalnimi predstavniki uslužbencev in odbornikom za osebje na katerem so nadaljevali s proučitvijo zahtev pokrajinskih uslužbencev. Ob tej priliki so dosegli nadaljnje zbližanje stališč ker je pokrajinska uprava dala boljšo ponudbo. Zato so sklenili, da bodo počakali na dokončen odgovor pokrajinske uprave do ponedeljka, 2. marca. Dnevni red predvideva poročilo predsednika, diskusijo o njem in odobritev upravnega in finančnega poročila. Občni zbor kmečke bolniške blagajne v Sovodnjah Občinski odbor kmečke bolniške blagajne (mutue) v Sovodnjah skli cuje redni letni občni zbor svojih članov, ki bo v nedeljo 8. marca z začetkom ob 11.30 uri v sejni dvorani občinskega sveta. Na dnevnem redu je poročilo odbora o delovanju ustanove v lanskem letu. Poročilu bo sledila disku-sitf ■* ot«p«rn* pa^sg_ jjpda pogovo-rili tudi o bodočem delu odbora in o ukrepih v korist članov. Obvestilo slovenske nižje srednje šole Vodstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio, obvešča starše otrok, ki obiskujejo to šolo, da so vabljeni na šolo za razgovor s profesorji. Taki razgovori bodo vsakega 4. v mesecu od 13. do 19. ure. Roditeljski sestanek na višjih srednjih šolah Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gonci so_ imeli roditeljski sestanek za starše dijakov gimnazije liceja in učiteljišča, ki se ga je ude-lezilo lepo število prizadetih staršev ali njihovih zastopnikov. Ravnatelj prof. Rožič je zbranim govoril o problemih naših šol in o dosedanjih doseženih uspehih posameznih dijakov. Govor je bil tudi o težavah profesorskega zbora, ki še vedno nima urejenega staleža. Ob koncu so se starši pri posameznih profesorjih seznanili z učnimi uspehi, odnosno teža vami svojih otrok. Občni zbor bivših deportirancev Vodstvo pokrajinske sekcije bivših deportirancev v nacističnih taboriščih je sklicalo redni občni zbor članov za nedeljo 8. marca ob 8. odnosno v drugem sklicanju ob 10. uri. Občni zbor bo na sedežu združenja v Gorici, na Verdijevem korzu 80/1. Udeležijo se ga lahko vsi člani za leto 1970 in prisotni člani bodo lahko imeli tudi največ do pet poverilnic za manjkajoče člane. cev, izvolili za župana, prvega župana obnovljene sovodenjske občine. češčut živi z domačimi ljudmi, bil je vedno s svojim ljudstvom, v dobrih in slabih trenutkih. Udeležil se je narodnoosvobodilnega boja, bil po vojni med tistimi vodilnimi ljudmi v vasi, ki so hoteli tudi v miru, tudi v novih povojnih pogojih, tudi po letu 1947, ko so bile določene nove državne meje, uresničiti izročila narodnoosvobodilnega boja. Leta 1951, ko so bile prve občinske volitve v obnovljeni občini, so ga izvolili za župana. Takrat je bil le eden med tolikimi, njegova poštena in možata osebnost pa ga je kmalu postavila na čelo vasi in občine. V vseh naslednjih volitvah je načeloval listi občinske skupnosti v sovodenjski občini in od volitev do volitev so glasovi za to listo nar predovali. To je najboljši znak, da so ljudje cenili njegovo delo in delo njegovih sodelavcev v prid občinske skupnosti. Jožef češčut je kljub pomanjkanju časa soudeležen pri vsem dogajanju v občini. Pred dvema letoma so ga izvolili za predsednika domače posojilnice, je predsednik nadzornega odbora športnega in prosvetnega društva, pred dvema letoma je kandidiral v parlament na socialistični listi in dobil lepo število pre-fenergčnih i s shrdluet shrdlumcm ferenčnih glasov. Sovodenjska občina je v devetnajstih letih njegovega županovanja spremenila svoje zunanje lice. Ob robu vasi je zrasla predilnica, v kateri je sam zaposlen. V tej tovarni so dobili zaposlitev številni prebivalci sovodenjske občine. Ob Vipavi je bila zgrajena papirnica in tudi tu delajo številni Sovodenj-ci. Brezposelnosti tu ni. Ljudje so si popravili hiše ali zgradili nove, skoro vse ceste so asfaltirane, popravljene so bile šolske stavbe, za druge se obeta nova gradnja, obnovljeno je bilo županstvo, skratka v vse vasi občine so v teh Ltih prišli dosežki moderne tehnike. Sredi vasi, pred županstvom, je lep spomenik partizanom, ki ga je pred približno štirimi leti odkril prav naš župan. Danes prehaja češčut med «sto-rejše* ljudi. Prebivalci sovodenjske občine, naš list, vsa slovenska javnost mu želi mnogo zdravja in zadovoljstva, mnogo uspehov v osebnem in javnem življenju, v nadaljnjem prizadevanju za dobrobit vse sovodenjske občine. m. w. * # * Športno in prosvetno društvo «So-vodnje» čestita predsedniku nadzornega odbora Jožefu češčutu ob 50-letnici. • « • Goriška federacija Socialistične stranke PSI čestita sovodenjskemu županu tov. Jožefu češčutu ob njegovem življenjskem jubileju ter želi, da bi še nadalje deloval v dobro prebivalstva sovodenjske občine. Požar na gmajni na Krasu Včeraj popoldne so poklicala go-riške gasilce najprej v Doberdob in potem še na Palkišče, kjer se je vnela suhljad na gmajni v bližini vasi. Ogenj je zajel pri Doberdobu kakih 5 hektarov površine, pri Paffldščah pa tri hektarj^ško- ModeRN1SSIMO. 16.30—22.00: «80 donne», M. Schell in L. Paluzzl; CORSO. 16.30—22.00: «Africa segreta«, dokumentarni film v barvah o šegah in navadah črnega kontinenta; film je mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.00—22.00: «Una sull'al- tra«, E. Martinelli in M. Mell; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. do cenijo skupno okrog 50.000 lir. Prizadetih je več posestnikov. Gasilci so bali na dedu skoro dve uri. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raz nih goriških smučiščih naslednje: LOKVE: — 3 stopinje, 15 cm srena, vlečnice obratujejo. LAŽNA: — 5 stopinj, 20 cm sre na, vlečnica obratuje. ČRNI VRH nad IDRIJO: -4 ste pinje, 25 cm srena, vlečnice obratujejo. LIVEK: — 5 stopinj, 40 cm srena, vlečnice obratujejo. BOVEC: — 4 stojjinje, 20 cm sre na, vlečnica obratuje. LOG pod MANGARTOM: - 5 sto pinj, 30 cm srena. Jutri, v nedeljo ob 13. uri, bo na Lovkah tekmovanje v smučarskih skokih za pokal «Poldanovec». Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je 26. in 27. februarja rodilo 7 otrok, umrlo pa 6 oseb. ROJSTVA: Elena Orzan, Gino Capochiani, Claudio Farinaccia, Laura Piemonti, Cristina Di Gleria, Andrea Brizzi in Romina Lauriti. SMRTI: gospodinja 63-letna Ca-terina Rebolica por. Buzinelli, upokojenka 76-letna Marija Hojak vd. Vogrič, gospodinja 82-letna Cecilia Vratovech vd. de Ruggero, upokojenka 85-letna Emilia Filippic vd. Marinis, 76-letna Elvira Francovig vd. Mulč in gostilničarka 65-letna Maria Tarantino vd. Zorzi. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Mlcheli Ferdinande, Ulica XXIV magglo, št. 22, telefon 2339. Prispevajte za DIJAŠKO MATIC«! italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.15: «Io sano perver-sa», L. Taylor, P. 0’Neal. Ameriški ktnemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: Do«r** Jack«, T. Stelle in S. Baker; fidm je v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Un uamo da marciapiede«, D. Hoffman im G. Vedght. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «L’albero dl natale«, William Holden in Vtr-na Lisi. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Quel disperati che puzzano di sudore e di mor-te», G. Htlton in E. BorgnAne. Barvni fltai. SAN MICHELE. 17.30: «Custer, l*eroe del West», R. Shaw in R. Ryan. Barvni film. l\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «lncldent», ameriški barvni film — ob 18. in 20 uri. DESKLE: «Zakon Inikov«, nemški barvni film — ob 19.30. RENČE: »Balkon na mesečdni), španski barvni film — ob 19.30. SEMPAS: Prosto. KANAL: ((Čudoviti doktor Dolittle«, ameriški barvni film — ob 20. SVOBODA: «štirje komadnosl za Norveško«, angleško ■ italijanski barvni film — ob 18. in 20. POTUJOČI KINO — GRGAR: »Davitelj lz Bostona«, ob 19.30. PRVAČINA: ((Incident«, ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici Je danes ves dan in po> noči dežurna lekarna Toramzo, Ver. dijev korzo 57, telefon 2870. TRŽIČ V Tržiču je danes ves dan in ponoči odprta lekarna dr. Rismando, Ul. Tati 52, telefon 72701. 13. KOLESARSKA DIRKA PO SARDINIJI Sercu končni zmagovalec Belgijec Houbrechts je zmagal v zadnji etapi NUORO, 27. — Belgijec Patric Sercu je zmagal na kolesarski dirki po Sardiniji, njegov rojak To-ny Houbrechts pa je osvojil šesto in zadnjo eitapo. Tako lahko rečemo, da je celotna dirka potekala v znamenju premoči Belgijcev, ki so pobrali v vseh etapah pratkično vsa najboljša mesta. Dirka pa je poleg tega potrdila, da se je pojavilo na cestah novo pomembno ime: Sercu. Ta kolesar je tudi danes potrdil, da so v njem skrite velike rezerve, saj je nad vse uspešno kljuboval vsem napadom, ki jih je proti njemu sprožil Merckx. Za tega lah. ko rečemo, da verjetno še ni najbolje pripravljen, zato se je tudi moral zadovoljiti z drugim mestom. Lestvica zadnje etape: 1. Houbrechts (Bel.), ki je prevozil 112 km dolgo pot od Olbie do Monte Ortobena v 3.07’45” s p h. 35,784 km na uro. 2 Bergamo (It.) 32’ zaostanka 3 Merckx (Bel.) 4. Ritter (Dan.) 5. Petersson (Šved.) 6. Gimondi (It.) 7. Sercu (Bel.) 8. Polidori (It.) 9. Colombo (It.) vsi v Bergamo-movem času 10 Van Schil (Bel.) 40" zaost. itd. DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 28. februarja lf-70 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Mantovi Scaiola — Bor Ženska B liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Sokol 21.15 v Trstu, stadion !. maj Breg — AGI JUTRI Nedelja, 1. marca 1970 ODBOJKA Moška D liga ' 10.30 v Trstu, stadion «1. Bor — Kras Ženska B liga 15.30 v Padovi FARI — Zarja maj* KOŠARKA Moška D liga 11.00 v Novellari Novellara — Bor Naraščajniška liga 11.00 na Opčinah Polet — Montuzza 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Servolana B SMUČANJE 4. Zšl 10.00 v Trbižu Organizira SPDT Nagrada Cimenti — veleslalom 10.00 v Piombadi nastopa SPDT NOGOMET 3. amaterska liga 10.30 v Križu Vesna B — Primorec NAMIZNI TENIS Moška C liga 10.00 v Nabrežini Sokol — Julia Končna skupna lestvica 1. Sercu (Bel.) 23.14T4” 2. Merckx (Bel.) 1’20” zaostanka 3. Gimondi (It.) 3’03” 4. Boifava (It.) 3’10” 5. Petersson (Šved.) 3’22” 6. Polidord (It.) 3’24” 7. Houbrechts (Bel.) 3’59” 8. Ritter (Dan.) 4’14” 9. Van Den Bosche (Bel.) 4’41” 10. Moser (It.) 4’51” itd. HOKEJ NA LEDU BUKAREŠTA, 27. — Na svetovnem hokejskem prvenstvu so dosegli v B skupini naslednje izide: ZDA — Jugoslavija 5:1, Norveška - Bolgarija 8:3, Z. Nemčija -Švica 3:1, Romunija — Jugoslavija 4:3. JUTRI ZAČETEK ZENSKE ODBOJKARSKE C LIGE Od slovenskih ekip le ŠZ Bor V nedeljo se bo začelo žensko odbojkarsko prvenstvo C lige. Od slovenskih društev bo letos v tem prvenstvu zastopan samo Bor. Naloga mladih borovk bo le ena: bitka za obstanek v C ligi. Ta naloga pa ne bo lahka, ker nastopa v tem prvenstvu več kakovostno in tehnično bolje pripravljenih ekip. Videmski PAV in tržaška Edera sta novinca v tej ligi. Kljub temu ne smemo podcenjevati zlasti Ede re,_ ker nastopa v njenih vrstah več igralk, ki so že igrale celo v B ligi in imajo za seboj bogate izkušnje. Ostale šesterke pa so borovkam dobro znane. Tržaška OMA je lani osvojila prvo mesto, a ni mogla napredovati v višjo ligo. Dekleta se bodo tudi letos prav gotovo potegovala za vrh lestvice. Goriški AGI in šentpetrski Corridoni, lan-.............................................................. V PRIJA TE US KI TRENING TEKMI Dekleta goriškega AGI premagala borovke 3:1 AGI GORICA-BOR 3:1 (15:7, 15:12, 6:15, 15:3) AGI: Moretto, Leopardi, Bregant, Boemo, Pelisson, Barbieri in Lo-visini. BOR: Pernarčič, Rauber, Rogelja, Bezeljak, Barej, Pečar, Hrovatin in Švagelj. V sredo sta se v Gorici srečala v prijateljski trening tekmi domači AGI in šesterka Bora. Zmaga je po pričakovanju pripadala domačinkam, toda s prikazano igro niso zadovoljile ne Goričanke in še manj Tržačanke. Tekma je bila skoraj dolgočasna in le tu in tam se je povzpela iznad višine popreč-nosti. Borovke se v goriški telovadnici niso znašle, ker je slabo razsvetljena in ob vlažnem vremenu zelo spolzka. Pri naših zastopnicah pa se je pokazala v precejs nji meri tudi utrujenost, ker je v torek 5 igralk prve postave imelo precej dolg in naporen trening. Poleg običajne vadbe so imele še dodatno pri prvem preglednem treningu za sestavo tržaške reprezentance. To občasno krizo je bilo pri »plavi* vrsti tudi pričakovati, ker so komaj zadnje čase treningi redni in tudi bolj intenzivni. AGI pa verjetno ni hotel »odkriti* vseh svojih kart. Prej ali slej pa bo prisiljen to storiti že na sobotnem spopadu z Bregom. Prvi set je bil le v začetku izenačen, potem pa so prejele pobudo gostiteljice. Borovke se nikakor niso znašle in so ostale pri 7 osvo jenih točkah. V drugem setu so Tržačanke zaigrale za spoznanje bolje toda vsi njihovi nanadi so bili preveč lagodni in neučinkoviti. Vodile so od samega začetka pa do 11:8. Nasprot niče so prišle do te druge delne zmage samo s servisi. Tretji set je potekal pod znamenjem slabe igre, vendar so borovke zbrale kar 10 zaporednih točk. V nadaljevanju so domačinkam pre pustile le 6 točk. Zadnji, četrti niz, pa je bil zrcalna slika prejšnjega. AGI niza točko za točko in set se je kaj kma lu končal. Izkupiček je bil zelo skromen, samo tri točke. G. F. Na stadionu «1. maj» v Trstu Jutri derbi Bor-Kras V drugem kolu moške odbojkarske D lige se bosta jutri srečali slovenski šesterki Bora in Krasa. Veliki favorit tega srečanja tega derbija (sodeč po doseženih izidih) je Kras. Ta je namreč v prvem kolu gladko odpravil enega izmed neposrednih konkurentov za osvojitev prvega mesta, Bor pa se je vrnil z gostovanja v Furlaniji z grenkim porazom. Poleg tega govori v prid Krasu tndi tradicija, saj so belo-rdeči lani osvojili v obeh tekmah celotni izkupiček. Kljub tem ugotovitvam pa Kras ne bo imel ravno lahkega dela, saj se bodo borovci gotovo hoteli «rehabilitirati» za poraz v prvem kolu. Trenutno je Kras sicer na boljšem, toda preveliko samozaupanje bi se mu lahko maščevalo. Trener Krasa, prof. Drasič, je igralcem zabičal, da morajo vestno o-praviti svojo dolžnost, zaigrati zbrano in požrtvovalno ter ne smejo zapravljati setov in še manj točk. Jutrišnja tekma Bor - Kras bo na stadionu «1. maj* v Trstu ob 10.30. bs Na 35-metrski skakalnici Jutri na Lokvah smučarski skoki V organizaciji Avtoprometa Iz Nove Gorice in SK Nova Gorica bo jutri. v nedeljo, na Lokvah tekmovanje v smučarskih skokih za 4. pokal »Poldanovec* na 35-metrski skakalnici. Prireditelji so povabili na start okrog 30 tekmovalcev, saj so povabili na prireditev kar 9 smučarskih klubov iz vse Slovenije. Tako lahko pričakujemo, da bo tekmovanje na Lokvah uspelo ne le s turističnega vidika, ampak tudi s tekmovalnega, kar bi pomenilo novo uveljavitev smučarskega skakalnega športa na Primorskem. OBVESTILA ŠZ Breg sporoča, da bo odhod avtobusnega izleta, ki ga je društvo organiziralo ob priliki 4. zimskih športnih iger v Trbiž, jutri zjutraj ob 5.30 iz Domja. SD Polet z Opčin obvešča udeležence izleta v Trbiž, da bo odhod avtobusa iz Trsta (izpred potovalnega urada AURORA) ob 5.30, z Opčin pa ob 5.45 izpred Prosvetnega doma. V avtobusu je še nekaj prostih mest. Vpisovanje v trgovini s čevlji Marčelo Malalan, Opčine, Pro-seška 18. ski drugi in tretji, sta že tudi znana nasprotnika borovk. Naša dekleta so doslej premagala Corridoni le enkrat, AGI pa jih je vedno premagal. Obe ekipi imata zelo močne servise, kar često povzroča borovkam dokajšnje težave. Tržaški FARI in videmski Por-zio sta se na lanski lestvici uvrstila za Borom. Kljub temu pa bosta obe ekipi predstavljali za Bor trd oreh. Samo tri igralke slovenske ekipe namreč redno trenirajo, ostale pa bodo prvič prijele za žogo po več mesecih počitka. Šesterki manjka zato predvsem uigranost, kar postane lahko usodno. Vendar pa upamo, da bodo dekleta kmalu nadomestila zamujeno in bodo uspešno opravila nalogo, ki je pred njimi. INKA Drevi v ženski B ligi Breg ali AGI? Drevi bosta v ženski B ligi na sporedu dva spopada v nedeljo pa še tretji. To kolo bi moralo prinesti razjasnitev na vrhu in na koncu lestvice. Šesterka Brega sprejme nocoj v goste ob 21.15 v telovadnici stadiona »Prvi maj* AGI iz Gorice, ki je glavni kandidat v tej skupini za osvojitev prvega mesta. Nič manjše pa niso ambicije Brežank in bržkone je pričakovati ogorčen spopad ter brezkompromisni boj za vsako žogo in točko. Zmaga ene ali druge šesterke pa bi pomenila prvi korak proti vrhu lestvice. Če je vsaj na papirju rahla prednost na strani Goričank, ne smemo pozabiti na prednost domačega igrišča in tudi številnih gledalcev, ki gotovo ne bodo manjkali ob tej tako važni priložnosti. Lani je Breg prav v tekmi z AGI pripravil veliko presenečenje, ko so se morale Goričanke vrniti domov praznih rok in poražene s 3:2. Prizorišče drugega drevišnjega srečanja pa bo ob isti uri v občinski telovadnici v Ul. della Valle med Borom in Sokolom. Če vzamemo kot merilo dosedanje nastope bi morale zmagati gostiteljice, ker se Sokol ne bo predstavil s svojo standardno postavo. S tem pa ni rečeno: da imajo borovke že dve točki v žepu. Vsekakor se bodo morale pošteno potruditi če hočejo osvojiti obe točki in spraviti na kolena bojevite Nabrežinke. Izredno težka in težavna naloga pa čaka v nedeljo v Padovi bazoviško Zarjo. Ekipa FARI v dosedanjih nastopih ni pokazala skoraj nič. Njihova igra sloni na dobri obrambi ter improvizaciji posameznic. Prav proti takim šesterkam je težko igrati in tudi ni rečeno, da ne bo še sodnik navijal za domačinke, ker je Padova že vsem znano gnezdo pristranskega sojenja. Zadnji nastopi Bazovk pa dopuščajo upe, da se bodo vrnile domov z dvema zlata vrednima točkama, kar bi pomenilo velik korak od ne varnega dela lestvice. G. F. NOGOMET CARACAS, 27. - V okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo je v Caracasu Urugvaj premagal Venezuelo s 5:2. 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi 1 drugi 1 pni 1 X drugi X 1 prvi 1 2 drugi 2 1 prvi X drugi 1 prvi 1 X drugi X 2 prvi 1 2 drugi 2 1 URNIK TEKMOVANJ SV. ANTON 09.30 Razdeljevanje startnih številk ob «Bajti» pri Sv. Antonu. 10.00 Start sankanja: a) letnik 1962 in mlajši b) letnik 1960 - 1961 c) letnik 1958 - 1959 č) letnik 1956 - 1957 10.00 Start teka na 2 km moški. 11.15 Start veleslaloma naraščajnice, nato naraščajniki: a) letnik 1962 - 1963 b) letnik 1959 - 1961 c) letnik 1956 - 1958 12.45 Start veleslaloma začetnice, sledijo začetniki. 12.45 - 13.15 Ekipno tekmovanje v postavljanju sneženega moža. 16.00 Razglasitev neuradnih rezultatov. 16.00 - 16.30 sprejem prizivov. TRBIŽ - PROGA «B» 12.00 Start veleslaloma članice, start veleslaloma člani. TRBIŽ - PROGA «C» 14.30 Start slaloma članice, start slaloma člani, (tekma v slalomu bo v dveh spustih). Ob 16.30 razglasitev neuradnih rezultatov v restavraciji ccTRE ABETI« v 1. nadstropju. Od 16.30 do 17. ure sprejem prizivov. ZA JUTRIŠNJE 4. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE V TRBIŽU Startni vrstni red tekmovalcem Jutri bodo v Trbižu in pri Sv. Antonu 4. zimske športne igre zamejskih Slovencev. Del tekmovanj (za člane in članice) bo na progah B in C v Trbižu, ostala pa pri Sv. Antonu. Ta kraj leži med Trbižem in jugoslovansko mejo (približno 3 km od Trbiža) in je nekoliko od glavne ceste. Danes priobčujemo seznam tekmovalcev, ki so porazdeljeni po startnem vrstnem redu. Ob 9.30 — razdeljevanje številk pri Sv. Antonu za naraščajnike in tekače. Ob 10.00 — SANKANJE NARAŠČAJNIKI 1962-1963: startna št. 1. Štefančič Tatjana (Breg) 1960-1961 startna št. 2. Križmančič Ticjana (Primorec) 3. Prašelj Beti (Prosek) 4. Malalan David (Primorec) 5. Kralj Marko (Primorec) 6. Škerlavaj Franko (Primorec) 1958-1959 startna št. 7. Kapun Adrijana (Prosek) 8. Perossi Elza (Prosek) 9. Kuret Stojan (Breg) 10. Kuret Igor (Breg) 11. Stančič Ecijo (Breg) 12. Malalan Igor (Polet) 13. Verša Bruno (Prosek) 14. Malalan Valter (Primorec) 15. Kralj Mauro (Primorec) 10. Perko Franko (RMV) 17. Milkovič Angel (Prim.) 1956-1957 startna št. 18. Daneu Helena (Prosek) 19. Majovsky Ksenija (Prosek) 20. Samec Majda (Kontovel) 21. Verša Rosana (Prosek) 22. Verša Karla (Prosek) 23. Pertot Nevenka (Prosek) 24. Berdon Neva (Cankar) 25. Ferfolja Walter (Prosek) 26. Sosič Pavel (Polet) 27 Blažina Marjan (Prosek) 28. Starc Igor (Prosek) 29. Pahor Adrijan (RMV) 30. Kapun Andrej (Prosek) 31. Pečenko Davor (RMV) 32. Obersnel Adrijan (RMV) TEK 2 KM MOŠKI ob 10.00: startna št. 33. Širca Boris (Sokol) 34. Bandelj Vojko (Polet) 35. Križnič Andrej (Polet) 36. Križnič Bruno (Polet) 37. Kranner Marko (Olimpija Gor.) 38. Terčon Antek (Sokol) 39. Jazbec Branko (Polet) 40. Legiša Evgen (Sokol) 31. Peršolja Boris (Olimp. Gorica) 42. Prašelj Valter (RMV) 43. Kralj Martin (Polet) 44. Suhadolc Peter (Polet) ob 11.15 — •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiirMiiiiii8isiiiiiiiaiiKiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii,ii V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI Nastop «plavih» v Novellari Ta teden so borovci odigrali kar štiri prijateljske tekme (v torek proti Sežani 121:83, v sredo proti USS Johnston 69:68, v četrtek in petek pa proti izbranemu moštvu Fore-stal 73:44 ter 92:71. Seveda so bila td srečanja izredno koristna za Borovo postavo, ki je tako igrala proti raznim obrambam in napadom, kot na primer: Igralci Sežane so pretežno branili v coni in so napadali z urejeno in premišljeno igro, medtem ko so košarkarji USS Johnston tudi branili v coni in na moža, napadali pa so »vertikalno*, kot pravijo Američani. To se pravi: skušali so z »assists* odkriti moža pod košem tudi proti coni. Moštvo For-restal pa je bilo poglavje zase. Branilo je vseskozi v pressingu po vsem igrišču, tako da so se morali naši košarkarji res potruditi, da so u-stvarili ugodne položaje za met in prodore. Po tako napetih srečanjih bodo jutri »plavi* gostovali v Novellari, kjer bodo odigrali 3. povratno kolo D lige. Borovci so v zadnjih treh srečanjih prepričljivo zmagali in bodo tudi jutri skušali odnesti obe točki, čeprav bo naloga naših košarkarjev težka. Jutrišnji nasprot- nik je namreč trenutno na sredini lestvice in je predvsem na domačih tleh močan. Bor bo nastopil s svojo popolno postavo, razen Sergija Tavčarja, ki je kot trener zaposlen z naraščajni-ško ekipo Poleta. V Novellari bodo igrali: Zavadlal, Sancin, Fabjan, Kralj, Sirk, Lakovič, Starc, Ambrožič, Rude*. Tekma Siloplast Novellara - Bor bo jutri ob 11. uri v Novellari. 1 X 1 2 X 2 1 Bologna - Milan Brescia - Palermo Cagliari - Na poli Inter . Juventus Lazio - Roma Sampdoria Bari Torino - Fiorentina Verona - L. R. Vicenza 1 X Catania - Temana X Livorno - Atalanta 1 Perugia - Arezzo 1 X Triestina • Monfalcone 1 D.D. Ascoli-Sambened. X 1 X 2 VELESLALOM NARAŠČAJNIKI 1962-1963 startna št. 45. Štefančič Tatjana (Breg) 46. Berdon Neva (Cankar) 47. Tanja Kuret (Breg) 48. Vigini Ingrid (Cankar) 49. Vekjet Tanja (Breg) 50. Maver Lavra (Cankar) 51. Don Andrej (—) 52. Škarpa Elij (Cankar) 53. Ferluga Mitja (Cankar) 54. Tomšič Aleksander (Cankar) 55. Škerlj Igor (Cankar) 1959-1961 56 Don Saša (—) 57. Jazbec Sonja (Polet) 58. Košuta Erika (Cankar) 59. Malalan Keti (Prosek) 60. Udovič Saša (Škamperle) 61. Piščanc Igor (Cankar) 62. Bufon Milko (Cankar) 63. Race Rado (Cankar) 64. Ban Marko (Prosek) 65. Starc Miran (Kontovel) 66. Gorup Robi (Polet) 67. Milič Andrej (Prosek) 68. Prašelj Andrej (Prosek) 69. Tomažič Bojan (Škamperle) 70. Starc Ivo (Kontovel) 71. Orel Valter (Prosek) 72. Majovsky Kazimir (Prosek) 73. Starc Klavdij (Kontovel) 74. Udovič Andrej (Škamperle) 75. Majovsky Sergij (Prosek) 1956-1958 76. Starc Ester (Prosek) 77. Ban Jana (Prosek) 73. Trošt Barbara (Škamperle) 79. Kante Sonja (Prosek) 80. Don Patricija (—) 81. Pavletič Tjaša (Škamperle) 82. Stančič Ecij (Breg) 83. Kuret Igor (Breg) 84. Sosič Parid (Polet) 85. Perko Franko (RMV) 86. Pahor Adrijan (RMV) 87. Savarin Sergij (Breg) 88. Pečenko Davor (RMV) 89. Timeus Aleksij (Prosek) 90. Sosič Ivan (Polet) 91. Harej Lucjan (Prosek) 92. Lisjak Henrik (Kontovel) 93. Foschini Aldo (Polet) 94. Krevatin Iztok (Breg) 95. Harej Sandro (Prosek) 96. Obersnel Adrijan (RMV) 97. Kuret Stojan (Breg) 98. Novel Robert (Breg) VELESLALOM ZAČETNICE ob 12.15 1. Malalan Tanja (Polet) 2. Lupine Nadja (Sokol) 3. Lukša Viviana (Prosek) 4. Husu Vanda (Prosek) 5. Baldassi Kristina (Polet) 6. Sosič Rada (Polet) 7. Baldassi Tamara (Polet) 8. Grgič Magda (Škamperle) 9. štrekelj Marjuča (Cankar) 10. Žerjal Marija (Breg) VELESLALOM ZAČETNIKI ob 12.30 11. Sancin Livij (Breg) 12. Glavina Sergij (Breg) 13. Marega Djego (RMV) 14. Lavriha Mario (Breg) 15. Kocjančič Vojko (Breg) 16. Rapotec Mario (Breg) 17. Jerzog Aldo (Breg) 18. Štrajn Aleksander (Jadran) 19. Dilič Klavdij (Breg) 20. Sancin Savino (Breg) 21. Zobec Boris (Breg) 22. Žerjal Lucjan (Breg) 23. Daneu Andrej (Polet) 24. Simonič Igor (Polet) 25. Svetina Branko (Breg) 26. Deško Borut (Polet) Sv. Anton EKIPNO OTROŠKO TEKMOVANJE od 12.45 do 13.15 FKIPE 1. SOKOL: (Grobiša, Terčon, Ter. čon) 2. PROSEK: (Majovsky, Ban M-> Prašelj, Milič) yr n.el 3. PROSEK: (Malalan K- ur ' Majovsky S.) 4t». 4. BREG: (Vekjet, Margon, ^ fančič, Kuret) 5. CANKAR A: (Škarpa, Mavef L., Maver H., Junc, Viffg^ Berdo”) 7. KONTOVEL: (Starc K., starC 6. CANKAR B: (Gerdol, A., Škerlj, Tomšič K., H., Starc M.) VELESLALOM ČLANI -TRBIŽ PROGA «B» ob 12.00 Članice . 1. Baldassi Barbara (Polet) 2. Suhadolc Ivana (Polet) 3. Terčon Neva (Sokol) 4. Križnič Alenka (Jadran) 5. Košuta Nadja (Vesna) 6. Starc Alenka (Kontovel) 7. Trampuž Helena (Jadran) 8. Legiša Manica (Sokol) 9. Abram Elči (Škamperle) 10. Demšar Maja (Polet) Člani 11. Dolhar Miran (Jadran) 12. Vesel Gorazd (SPD Gorica; 13. Cesar Sergij (Cankar) 14. Starec Radojko (Jadran) 15. Morelj Jožko (Jadran) \ 16. Kranner Marko (Olimp- 17. Možina Danilo (Jadran) 13 Bandelj Vojko (Polet) 19 Križnič Andrej (Polet) . . 20. Mermolja Boris (SPD Go 21. Baša Vojko (SPD Gorica) 22 Jazbec Branko (Polet) 23. Cantelli Rudi (SPD Gorica^, 24. Plesničar Ivan (Olimpija 25. Mermolja Franc (SPD Go , vrnimo, go*1,. 26. Peršolja Boris (Olimp- g® J KViSmanrin Pavpl 27. Križmančič Pavel (Š'Ka: 28. Rožič Livij (SPD Gorica) 29. Kralj Martin (Polet) ,, ,icJ| 30. Lovišček Peter (Olimp- G^ 31. Starc Andrej (Kontovel) 32. Baucon Aldo (SPD Gorica; 33. Terčon Antek (Sokol) 34. Suhadolc Peter (Polet) 35. Prašelj Walter (RMV) , 36. Kocjančič Niko (SPD G° 37. Brešan Niko (SPD Goric«; 38. Vekjet Žarko (Breg) 39. Križman Bruno (—) 40. Starc Edi (Kontovel) 41. Širca Boris (Sokol) 42. Žerjal Berto (Breg) 43. Kocjančič Mario (Breg) 44. Legiša Eugen (Sokol) 45. Majovsky Riko (Prosek) 46 Prašelj Stojan (Breg) SLALOM ČLANICE -TRBIŽ PROGA »C* ob 14.30 , L Križnič Alenka (Jadran) 2. Abram Elči (škamperle) 3. Suhadolc Ivana (Polet) -j 4. Trampuž Helena (Jadra 5. Legiša Marica (Sokol) 6. Terčon Neva (Sokol) 7. Košuta Nadja (Vesna) 8. Demšar Maja (Polet) 9. Baldassi Barbara (P° 10. Starc Alenka (Kontovel) SLALOM ČLANI . 11. Dolhar Miran (Jadran) jCs) 12. Mermolja Boris (SPD G^jcS- 13. Kranner Marko (Olimp- 14. Cesar Sergij (Cankar) j 15. Vesel Gorazd (SPD G°n 16. Bandelj Vojko (Polet) 17. Križnič Andrej (Polet) 18. Morelj Jožko (Jadran) , 19. Baša Vojko (SPD Gor**' 20. Suhadolc Peter (Polat,-r.) . 21. Baucon Aldo (SPD Gor* -p! 22. Plesničar Ivan (Olimp- < Gori%.) 23. Rožič Livij (SPD ^“-gor 24. Peršolja Mario (Olimp- 25. Starc Andrej (Kontovel) 26. Kralj Martin (PoteD. artper|r 27 Križmančič Pavel (»* 28. Jazbec Branko (Polet) 29. Lovišček Peter (DU[°£' Qot& 30. Mermolja Franc (SP® 31. Cantelli Rudi (SPD 32. Brešan Niko (SPD 33. Kocjančič Niko (SPD 34. Starc Edi (Kontovel) 35. Širca Mario (Sokol) 36. Terčon Antek (Sokol) . 37. Majovsky Riko (Pro«e 38. Legiša Evgen (Sokol) VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 67. Doberdob Medtem ko so se udje spet sproščali, Je zunaj grdo razsajala kamnita toča. To je bila dobra preizkušnja kaverne. Toda zdaj se Je pričel pravi ples okrog nje In nad njo; kaverna se sploh ni nehala tresti od viharja granat, ki je butal zunaj V kaverni se Je čez tristo življenj skrčilo v eno samo kepo čutnosti ln utripanja. Ručgaj se Je pomaknil čisto k Palirju, kot bi ga bilo strah. Toda kakor njega, je bilo groza tudi njegovega tovariša. Palir je spet živo občutil to, kar je čutil vsakikrat, kadar Je sni rt plahutala okrog njegovih ram — žgočo žejo za življenjem Le da je bila ta žeja zdaj napeljana v tolmun velike gmote... čez tristo podobnih žej se Je stekalo vanjo... «Kaj pa si ti?» Je čez nekaj časa vprašal Ručgaj. «Rudar,» Je suho odgovoril Palir. «A tako!» Ručgajev Jazbečasti obraz Je zaštrlel proti Palirju Po kratkem odmoru se Je spet začul isti glas: «Vidiš, jaz sem pa krnet « Palir mu ni vedel kaj odgovoriti, čeprav Je iskal primernih besed. Ali je zdaj sploh važno, kaj Je kdo bil tam zadaj? Toda kmeta je gotovo nekaj tiščalo. Najbrž ta smrtna tesnobnost, ki je tlačila kaverno In katere ni mogel mimo prenašati. Spet se je obrnil vanj ta jazbečarski obraz ln iz obrasle luknje sredi njega je prišel vroč glas: «Majhno kmetijo imam visoko na Pohorju, sredi gozdov in sredi samih velikih, bogatih sosedov. Moja kmetija jim je bila vedno na potu in odkar smo Ručgaji tam, so nas hoteli požreti. Pa nas niso mogli. Ručgaji so trdi...« Govoril je tiho, kot bi se bal, da bi ga razen Palirja še kdo drug slišal. Palir se je nagnil k njemu ter skušal hliniti radoveden obraz, da bi soseda vsaj s te strani odškodoval za njegovo darežljivost, čeprav ni v resnici čutil prav nobenega smisla za njegovo pripovest. Ručgaj Je dobil zaupanje vanj, kajti nadaljeval je s še žarke j Šim glasom: «In še nekaj ti moram povedati! Pri nas doma smo imeli psa, ki mu je bilo ime Šapan. čudno ime, dal mu ga je moj oče. Bil je pri hiši že dolgo let in jaz sem ga prevzel z domom vred. Menda je bil že blizu dvajset let star, ko je pričel očitno hirati. Njegova zadnja ura se Je bližala. Ker nam je bil pa vsem mil in drag, smo sklenili, da ga ne bomo ubijali, temveč da ga bomo pustili umreti naravne smrti, pa naj bo, kar hoče...« Ručgaj Je sam prenehal, hoteč se menda prepričati, če ga tovariš posluša ali ne. Po kratkem odmoru je nadaljeval še s tišjim, toplejšim glasom: «To mi Je prišlo ravno zdaj na misel, ko človek ne ve, kaj bo z njim. Je sicer neumno, ali je tako. — Nekega dne Je naš šapah neznano kam zginil. Ni ga bilo na spregled celih osem dni in vsi smo bili prepričani, da Je proč. Nenadoma pa se Je spet prikazal, toda bil Je tako shujšan, da se Je komaj vlekel. Dali smo mu jesti, mleka, vsega, kar je rad jedel, toda pes se ni ničesar pritaknil, temveč nas je samo gledal, gledal s tistimi svojimi velikimi, toplimi oč- mi. ------Potem je zginil.---------Nekaj dni pozneje sem delal steljo na hribčku za domom in kaj sem našel? Psa! — — Sapana sem našel, ležečega v vresju, z glavo obrnjenega proti domu. Od tod se je lepo videlo celo naše dvorišče... Njegovo ležišče je bilo močno povaljano, gotovo je tudi prvič že ležal na istem kraju. Ko sem ga našel, je bil tako slab, da se ni mogel postaviti na noge, čeprav je poskušal. Le z repom je slabotno pomahoval! In kakšne oči je imel! — — Nisem jih mogel prenesti. — — Veš, šapan je hodil tu sem umirat, — na kraj, od koder se je videlo dvorišče, kjer Je skoraj dvajset let varoval. Ko je umiral, je hotel gledati tjakaj...« Končal je z vročim, gostim glasom, nato pa obsedel kakor kip. Palirjeri možgani so vročično pili sosedov prijemljivi glas. Ta pasja povest se je s čudno morečo težo ulegla na njegovo dušo. Zakaj mu Ručgaj ravno zdaj pripoveduje, ko se komaj lastna beseda čuje? Sosed poleg njega je nalahko drgetal. Kaj je z njim? Po polnoči sta poveljnika stotnij ukazala, da lahko poje vsak po eno rezervno porcijo. Kanonada je treskala malo stran od kotanje in vzduh Je postal znosnejši. Janoda, ki je že ropotal s konzervno škatlo, je tleskal z jezikom: «Ce že grem tja, potem grem rajši sit...« Tja... Do Jutra se je kanonada še dvakrat vrnila čez kaverno, toda le s kratkimi, mimoidočimi obsevi. Napetost Je vidno popuščala. Ručgaj in Palir sta zaspala, in ko sta se prebudila, Je bil zunaj že beli, sončen dan. Kaverna je bila že na pol prazna. Obstreljevanje Je utihnilo in zrak Je bil tako miren, da se je iz daljave do najglobljega kota čulo tenko brnenje letalskega motorja. Vojaki so ležali med skalami, le redki so brez cilja tavali po kotanji, kakor bi nečesa iskali. Iz sosednje, še širše in globlje kotanje zvezane s tastim prelazom, je nekdo prinesel glas- «Voda!» s P Tam je bila torej voda. To je vžgalo in vrglo k08*}-/* 2eja, ki so Jo vojaki trpeli, je bila strašna, podobna žeji zemlje, na kateri, s katero in za k® * se borili. Pekoča strast Je neutrudno žgala noč ^ jtifJ ni ugasnila niti takrat." ko 'scTbiF'moS in mrtvi. Ta žejna borba za večno žejni, razpokani, tli svet! «4 2e se je usula rjava, ilovnata procesija čez 14 oj: prelaz, šele potem, ko je že polovica ljudi zginil® * so začeli nekateri šarši vpiti: jjjr «Za hudiča, zakaj pa hodite v tropah kot ovce' sili boste artilerijo..«. ^ Toda njihovo vpitje je pogoltnilo rožljanje čutar & ^ Izza prelaza so se kmalu oglasili kriki, zmerjanj®’ ir «Ald ste živina!« Je vpil nekdo. To ni mogel biti ; kakor Erdkonig f, živina! Komaj so ušli smrti in komaj se je Črnogami tresti zemlja, pa že živina... Vpitje je prenehal0' nig jih Je vendarle ugnal in napravil red. Prvi se jj s polnimi posodami, njihovi obrazi so bolj živi, 0 j veški, njihovi korald manj podrsavajo. Poljak Zinko žehtar. Takoj so ga obstopili. Toda Zinko ne da-«To Je za naš roj!« Tudi Ručgaj in Palir sta poiskala posodo. «Več kaj?« Je šel _ predlagal Ručgaj; «jaz bom j po vodo, ti pa pripravi ogenj, da si skuhava k»vo-» ^ F, Ručgaj je odšel skozi korito, Palir pa Je stopi' ^ vom. Komaj se je prevrtal po kamnitem žlebu j mi šr»P^ planote, ko se je visoko nad kotanjo razpočil nedolžen oblaček se je prikazal pod nebom.. ^) (Nadaljevani9 % UREDNIŠTVO: TRST • UL. MON TECCHJ 8, O., TELEFON 93-808 ln 94-838 - Poštni predaj 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggto 1/1, Teleton 33-83 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37*338, 95-823 • NAROČNINA: mesečno 950 lil -letna 2.700 ur, polletna 5 200 lir, celoletna 9.800 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun; jLj) * tržaškega tiska Trst n-5374 - Za SFRJ: 8JDIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, dnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 IH ' * si 60 lir beseda — Oglasi za tržaško In goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSocietk Pubblicitš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in’ tiska Založništvo tržaškega Trst. % S s ju s k * S s s X \