Alojz Ihan
Šalamun
ŠALAMUN
Šalamun je tisti, ki je izdal največ knjig poezije Šalamun je tisti, ki je največkrat napisal fuk in kurae Šalamun je tisti, ki je največkrat letel v Ameriko Šalamun je tisti, ki je pofukal največ zamork in držal največ zamorcev za jajca
smo debatirali Pri Mraku in naročali pivo
vsi smo bili lepi mladeniči z umetniškimi ambicijami
in skupaj smo skušali razumeti, zakaj iz črnega piva nastane bela pena
in skupaj smo ugibali, ali bi iz bele pene nazaj spet nastalo črno pivo
ali kaj povsem drugega
prevzemala nas je skrivnostna alkimija življenja in svoje znanje smo velikodušno delili slehernemu ki je prišel mimo našega šanka
nekoč je k nam pristopil urejen, plašen gospod
eden tistih, ki se po tridesetih letih službe na banki prvič vprašajo po smislu spogledali smo se in ga s profesionalno rutino sprejeli medse bili smo kot velikodušni zdravniki,
ki čutijo moralno obvezo, da zdravijo tudi najbolj dolgočasno bolezen pripovedovali smo o poeziji, o Ameriki, o zamorkah in zamorcih imeli smo občutek, da je gospod sposoben slediti določenim poudarkom na drugih mestih pa se je zgubljal, vendar smo ga vztrajno vodili do samega konca
potem se je gospod zahvalil za družbo in rekel, da je Tomaž Šalamun
ko je Tomaž Šalamun izginil skozi nihajna gostilniška vrata smo nekaj časa molčali in osuplo gledali drug drugega potem pa nam je počasi postajalo jasno
da smo v resnici pomembnejši, kot smo v najbolj drznih sanjah slutili
brez nas bi bil Tomaž Šalamun samo plašen gospod iz banke
ne pa nekdo, ki je izdal največ knjig poezije
ki je največkrat napisal fuk in kurac
ki je največkrat letel v Ameriko
ki je pofukal največ zamork
ki je držal največ zamorcev za jajca
brez nas, mladcev, bi Šalamun ne bil vreden omembe
mi smo njegovo edino upanje
od tistega večera smo še bolj strastno hodili v skupno družbo le šank Pri Mraku smo postopoma zamenjali za uglednejša mesta da bi ostali na primernem nivoju
kajti nekateri smo postali slavni umetniki, trgovci, znanstveniki, obrtniki
tudi mimoidočih se nam več ni ljubilo poučevati
vsi smo imeli bridke izkušnje z nehvaležnostjo
s katero ljudje vračajo plemenitost in dobroto
zato smo se držali tenisa, avtomobilov, ljubic in drugih domačih tem
le če bi še enkrat prišel Tomaž Šalamun, bi se najbrž razživeli
in mu razložili o zamorkah in zamorcih
samo zanj zaradi starih časov
potem bi do konca izpili viskije
in ob treh zjutraj začeli zavidati tistim med nami
ki imajo že svoje lastne šoferje.
TOMBOLA
Drugo za drugim po čistem naključju hlastno zapisujem te besede, kot bi obkrožal številke na tombolskih listkih, in vem, da mi ni treba razmišljati in računali nič iskati ali si delati skrbi
ni namreč besed, ki bi bile že resnične
niti tistih, ki bi bile že laž
ni prerokb, ni goljufij
in vse se bo šele začelo,
se zavrtelo kot kolo na tomboli
potem se bo med zadržanim dihanjem vseh
počasi ustavljalo in obmirovalo
takrat bo mogoče prebrati zmagoslavno število
takrat bo šele nastala preroška beseda
takrat bo zazvenela dovršena pesem
in po razdelitvi glavnih nagrad
se bo spet začel nov krog.
DIPLOMA
Ustavila me je kar na ulici in rekla, da me vabi na pijačo
ker je pred kratkim napisala diplomo o moji poeziji
razčeperila je boke kot nadevana kokoška
in dišala zlato pečena, krhka, hrustljava
nisem mogel odkloniti
v mislih sem odpovedal vse nujne sestanke
in si uživaško zaželel veliko pivo in pico.
Njena diplomska teza je bila presenetljivo stroga
do verzov, rim in mojega jezika
zabavalo me je, da se je ženska tako strastno
lotila mojega pcsnikovanja
in ji je od čustev mično drgetala brada
zdelo se mi je kot vznemirljiva, zanimiva predigra
in po malem sem se spraševal, kako bo pogovor obrnila
k bolj bistvenim stvarem
priznam, pripravljen sem bil z vsakim koščkom svojega telesa
Po piči in pivu sem naročil še eno veliko pivo
in polagoma me je začelo motiti
da je ženska še vedno govorila le o poeziji
oblizal bi jo od čela do nožnih prstov
ona pa je govoričila le o mojem pesniškem jeziku
kot bi ne imel tistega pomembnejšega ki se mi je slinil v ustih nenadoma me je obšel srd na žensko
ki se ji je zdela pomembnejša poezija kot moji številni organi ki jih ni bilo več mogoče krotiti.
"Razkrinkal sem te, sadistka!" sem ji zavpil v obraz
in z eno potezo izpil pivo do konca
potem sem odšel brez oziranja, poln prezira
nad ničvredno žensko dušo
ki grabežljivo grabi ne oziraje se na čustva
nikoli več se ne bom dal zapeljati in zmesti ženskam
sem prisegel in za vogalom mirno počakal
da je odšla iz gostilne
potem sem se previdno vrnil in naročil še eno veliko pivo ker podobnega že dolgo nisem pil.
KO SE VRAČAŠ OD LJUBICE
Ko se vračaš od ljubice
se moraš pošpricati s šnopcem
in umazali srajco z rdečim vinom
ni stvari, ki bi ženo ob treh zjutraj bolj pomirila
kot čc se privlečeš razgrajaški in smrdeč po šnopcu
če pa zavoha še pobruhan rokav
niti v sanjah ne posumi
zato je vedno smiselno imeti v žepu šnopc
da ga pred domom pogrgraš in se z njim popljuvaš po obleki
in če je ura zelo sumljiva
se splača s palico razbiti šipo na dvorišču
in na glas preklinjati birokrate, državo in politično represijo
malo je žena, ki bi ob tem še kaj posumile
in ne bi pomirjeno zaspale
s prijetnim občutkom maščevanja, ker nočejo odklenili ter bodo zjutraj samo nedolžno vprašale ali je bil ključ pod prtljažnikom kot je bilo dogovorjeno.
NA ZEMLJI STOJIM
Na zemlji stojim
na krogli
brez ravnovesja
in logičnih pravil
kajti kdor poklekne
seže više, vse do angelov
in ko ga čez čas zakopljejo v zemljo
je še bliže nebu
zato je smiselno molčati
da se zares izpove
in mirovati
če hoče po bližnjici
na drug konec sveta
če se zares ne premakneš
pride v desetih urah k tebi Kitajska
v petnajstih pa se ti pod noge
pridobrika celo Amerika
kol izgubljena psička
ki je zagledala ljubega gospodarja.
POTOVANJE
Spet je bilo eno tistih grenkih potovanj
ko sem obiskal sleherni muzej, sleherno katedralo
zvečer pa ostajal sam v hotelu
in si pred televizorjem s porno kanali
želel toplo, živo, sladko ljubico
čeprav čisto majhno majceno Kitajčico
sedela bi vsak na svojem koncu postelje
in se nasmihala v gole trebuhe
kaj več ne bi tvegal zaradi pravila
da je varno iti v posteljo samo z ženskami
ki zlepa ne gredo v posteljo z vsakim
zato odpadejo vse, ki bi hotele
in pridejo v poštev le tiste
ki iskreno nočejo
vendar je te izredno težka prepričati
če pa jih že prepričaš
pa prenehajo biti tiste, ki nočejo
in postanejo tiste, ki hočejo
in zato z njimi ni več popolnoma varno
in ne pridejo v poštev.
FINALE
Pa če recimo dvakrat pogledam Marjetko, sosedo
ko se preoblači v kopalnici, pri odprtem oknu
in si voščiva dober dan
in skočim čez na kavo
in se potem dobiva dvakrat, trikrat v naglici
za košček veselja
da si med oblačenjem kimava
saj sva še za kaj
pa če recimo prepričam računovodkinjo Majdo da me na kolektivnem izletu spusti v sobo pa oba veva
da ne gre za veliko strast niti užitek da vse skupaj ne bo nobena Amerika ampak kvečjemu objesten spomin dokler pač bo
pa če se zmenim še z. Meto in Tino
skupaj ali posebej, ni pomembno
vonj ostane enak
in ko se porazgubi
se temeljito in za vedno
in zato nihče ne bo nikoli obžaloval
razen če ne bo vmes kakšne nerodne okužbe
in bo treba zgodbo obnavljati specialistu
specialist jo bo diktiral svoji strojepiski
strojepiska razširila med prijateljice
prijateljice svareče šepetale ljubimcem
tako se zgodba neokusno razširi do pisateljev
in potem se ni več mogoče izogniti
velikemu namišljenemu finalu.