OSNUTEK PREDVIDEVANJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1977 I. UVOD V predloženem osnutku Predvidevanj go-spodarskega razvoja za leto 1977 kot dokumen-tu o politdki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje od leta 1976 do leta 1980 na gospodarskem področju v tekočem letu, Izvršni svet občdne izhaja iz analize gospodar-skih gibanj v 9 mesecih leta 1976, ocene gospo-darjenja v letu 1976 in ocene realizacije sred-njeroenega plana v letu 1977 skladno z zako-nom o sistemih družbenega planiranja in druž-benem planu Jugoslavije. Cilji in naloge gospodarskega razvoja obči-ne so opredeljend v dogovoru o osnovah sred-njeročnega plana za obdobje 1976—1980. V Predvidevanjih gospodarskega plana za leto 1977 kot delu petletnega plana oziroma njego-vo konkretizacijo za tekoče leto, ne ponavlja-mo vsebine Dogovora o osnovah in samega Družbenega plana občine ter mesta. V letu 1976 so morali delovnd ljudje v te-melindh organizacijah združenega dela reševa-ti v razmeroma kratfcem času vrsto izredno zahtevniih naiog: delo na samoupravni organi-zdranosti in dohodkovni povezanosti združene-ga dela; realizaoija stabilizacdjskih ciljev in zaviranje inflacaje; splošno urejanje finančnih tokov družbene reprodiukcije in usklajevanje proizvodnje z realnimii potrebami tržišča; druž-beno plandranje dn druge. V tem letu je za gospodarska gibanja zna-čilno: — pozitivne spremembe dinamike gospo-darske rasti v sredini leta s tendenco narašča-nia tudi v letu 1977, — odločilen napredek pri finančni discipli-ni, realnam ugotavljanju dohodka dn prd pla-čevanju medsebojnih obveznostd, — postopno prilagajanje porabe dosežene-mu dohodku, — nadaljnje zaviranje rasti cen; hitrejša rast osebndh dohodkov od naraščanja dohodka gospodarstva, kar je imelo skupaj z neusklaje-no dzvengospodarsko porabo dohodka, vpliv na spreminjanje strukturnih odnosov v delitvi na škodo akumulacije, — nezadovoljiva raven produktivnostd dn odsotnost kvalitetnih strukturnih sprememb v gospodarstvu, — ugodna zunanjetrgovinska bilanca, ob sinotrneišem uvozu tudi konkurenčna možnost na svetovnem trgu v porastu, — umirjanje zaposHenosti, posebno v indu-striji, kar je dmelo vpliv na celotno gospodar-stvo občine. Izvršnd svet ocenjuje, da vstopa gospodar-stvo občine v leto 1977 z novimi možnostmi, kd imaio za nadaljnji gospodarskd napredeik iz- reden pomen, vendar tudi z nekaterimi po-manjkljivostmi, ki so" se v večjem obsegu iz-razile v pogojih zadržane gospodarske rasti. Ni zadovoljiva stopnja produktivnosti dela, izkordščanja zmogljivosti, varčevanja z delom in sredstvi, kar je posledica tako subjektivnih kot objektivndh vzrokov, vštevši tudi premalo stimulativen sistem nagrajevanja dn s tem ne-zadostne ekonomske motdvdranosti .za učinko-vitejše gospodarjenje. Odpirajo se resni problemi pri saniranju organizacij, kd delajo z dzgubo, čeprav so le-te pokazale veliko znajdljiovst pri izkordščanju določenih rezerv, ki mogoče trenutno še ne ka-žejo vseh učinkov v kvaliteti gospodarjenja in poslovanja. Ugotavljamo, da smo prevdsoko ocenili mož-nost vplivanja na tok skupne porabe izključno samo z dogovori o njenem financiranju, saj ravno na tem področju opažamo avtonomnost obnašanja gibanja izvengospodarske porabe dohodka neodvi&no dn hitreje od doseženega dohodka v gospodarstvu, brez odločilnega sa-moupravnega vpliva delavcev v združenem de-lu. Med neugodne okoliščine sodi, kljub dose-danjemu velikemu delu in prizadevanjih, še nezadostna samoupravna preobrazba skladno z ustavo in zakoinom o združenem delu orga-ndzacij združenega dela, predvsem na dohod-kovnd povezanosti, specdalizacdji dn delitvi dela, vzpostavljanju dolgoročnih medsebojndh odno-sov za modernizacijo proizvodnie ter za vse tdste kvalitete v gospodarjenju, ki vodijo k trajnejšemu napredku in večjemu dohodku. Napredek pri uresničevanju ustavnih spre-memb bo v letu 1977 nedvomno izrazitejši in konkretnejši, čeprav je uresničevanje dolgoro-čen, celo trajen proces. V srednjeročnem. planu smo si zastavili po-¦vprečno letno stopnjo rasti družbenega proiz-voda s 6 %, Kolikor je zdaj mogoče ocenitd, bo znašala stopnja rastd družbenega proizvoda v letu 1976 okoli 3 % v prihodnjem pa okoli 8 %, upoštevajoč pri tem dzhodišča: rast cen enako kot v letu 1976 in da bodo organizacije zdru-ženega dela pravočasno storile in podvzele vse predvidene ukrepe v cilju povečanja gospodar-ske rasti na osnovi povečane produktivnosti dela. Izvršni svet sodd, da bo te in druge rezul-tate mogoče doseči in da so predvidevanja za leto 1977 uresni&ljiva, če bodo vse organizacije združenega dela in drugi subjeikti odločno vztrajali pri uresndčevanju bistvenih elemen-tov sprejete gospodarske politike, pri dosled-nem uresničevanju ustavndh sprememb in po-litike ekonomske stabildzacije zlasti v uresni-čevanju družbendh plaoov in dogovorov ter v okviru le-teh pri uresničevanju lastnih planov. II. GOSPODARSKA GIBANJA V LETU 1917 Ocene gospodarske rasti v letu 1977 slonijo na tendencah v gospodarstoih gibanjih v drugi polovici leta 1976, na možnostih za povečanje proizvodnje v obstoječih dn novih proizvodnih zmogljivostih ter na pričakovanem povpraše-vanju na trgu, na ocenjenih možnostih izvoza in na boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmo-gljivosti z intanziviranjem naporov za stabili-zacijo v organizacijah združenega dela. VSEBINA Osnutek prectvidevanja gospodar-skega rasvoja v občini Ljubfjana-Šiška za leto 1977 Predlog odloka o spremembi odlo-ka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1976 Predlog odioka o ugotovitvi sploš-nega interesa gradnje in dopustno-sti razlastitve v korist občine Ljub-Ijana-Šiška za gradnjo gramoznice Stanežiče Predlog odloka o začasnem linan-ciranju proračuna občine Ljublja-na-Šiška v I. trimesečju 1977 Sprejeti sklepi občinskih zborov na novembrskih sejah Sprejeti sklepi 26. seje zbora zdru-ženega dela in zbora krajevnih skupnosti Odiok o občinskih upravnih orga-nih a) Delitev celotnega dobodka Delovne organizacije in TOZD s sedežem na območju občine predvidevajo v letu 1977 naslednjo deldtev celotnega dohodka: v 000 din — tekoče cene Ocena Plan . , . 1976 1977 Indelks Celotni dohodek 14,010.965 15,942.278 113,8 Porabljena sredstva 10,756.548 12,100.255 112,5 Družbeni proizvod 3,254.417 3,842.023 118,0 Amortizacija 410.791 475.003 115,6 od tega: = predpisana 282.901 330.650 116,9 = nad predp. 127.890 144.353 112,9 Dohodek 2,843.626 3,367.020 118,4 Pogodbene obveznostl 255.742 303.101 118,5 Zakonske obveznosti 355.267 387.595 109,1 Osebni dohodkj in drugi osebni prejemki 1,744.562 1,900.975 109,0 Ostanek dohodka 513.243 775.349 151,1 od tega za: — poslovni sklad 312.212 505.605 161,9 — rezervni sklad 40.591 56.137 138,2 — sklad skup. p. 160.440 213.607 133,1 Stopnje predvidene rasti so v vseh elemen-tih delitve celotnega dohodka vspodbudne, ka-žejo na usklajenost gibanja stroškov, delitve dohodka in osebnih dohodkov ter zagotavljajo pričakovano rast družbenega proizvoda in aku-mulativnosti. Celotni dohodek kakor tudi družbeni pro-izvod se predvideva z največjimi indeksi rasti v industriji, kar je glede na njeno strukturno veličino v oboind izredno pomembno (OD 117,7, DP 120,1). Nad občinskim povprečjem se gib-ljejo stopnje rasti samo še v prometu, v dru-gih dejavnostih so izpod, razen v gradbeništvu, ki ne nažrtuje doseči ravni celotnega dohodka iz leta 1976. Posebno moramo poudariti, da v planskih predvddevaniih organizacije združe-nega dela ne upoštevajo morebitnih povečanj prodajnih cen v letu 1977. Sedanji gospodarski trenutek in prdsotne razvojne težnje ter možnostd nas obvezujejo ob uveljavljanju družbenoekonomskdh odnosov in samoupravnih odnosov, kot to narekuje za-kon o združenem delu, sistemski zakoni in dru-go, da v celovitem procesu družbene reproduk-cije pri svojih samoupravnih odlooitvah o de-litvi celotnega dohodka in dohodka, zagotovi-mo hitrejšo rast materialne osnove združenega dela. Predvideni družbeni proizvod in narodnd dohodek nam to omogočata. Ocena 1976 = 100 2 1 I Ul •g-g 11 1 industrdja 120,1 71,9 120,5 71,6 kmetijstvo 104,7 0,1 104,3 0,2 gradbeništvo 104,9 5,3 104,8 5,7 promet 122,7 7,6 127,1 6,5 trgovina 108,4 7,5 108,6 7,8 gostdnstvo 130,4 1,5 130,5 1,5 obrt 113,4 5,7 112,8 6,2 komunala 106,3 0,4 106,9 0,5 Celotno gospodarstvo 118,0 100,0 118,4 100,0 Najvišje povečanje tako družbenega proiz-voda kot narodnega dohodka predvidevajo in-dustrija, promet in gostinstvo, kar ima odloči-len vpliv na celotno gospodarstvo. Vse ostale panoge predvddevajo nižjo rast družbenega proizvoda od rasti celotnega gospodarstva. V gradbeništvu je opazen zmanjšan obseg grad-bene dejavnostd dn selitev TOZD gradbenih podjetdj s sedežem izven občine na nova grad-bišča (Stavbenik, Obnova, Pionir idr.). Strukturna udeležba po družbenem prodzvo-du nam daje jasno sldko o gospodarski po-membnosti industrije v celotnem gospodarstvu občine, istočasno pa opredeljuje obveznost or-ganizacij združenega dela v tei panogi, da so predvsem le-te nosilec nadaljnje kvalitetne strukturne preobrazbe in napredka celotnega gospodarstva občine. b) Zaposlenost, osebni dohodki in produk-tivnost Povprečno število zaposlenih obsega vse za-poslene, ki sodelujejo v ustvarjanju v predhod-ndh poglavjih izkazanega celotnega dohodka dn odločajo o njegovi delitvi. Na območju občine je zaposleno po oceni leta 1976 23.391 delavcev, dzven območja občine pa 2.835 ald 11,2 % vseh delavcev. Predvddevanja gospodarstva za leto 1977 kažejo, da se bo skupno števdlo delavcev, ki dzkazujejo dohodek v občdni povečalo na 26.341, torej za 1.115 delavcev ald za 4,4%. Od tega jih bo na terdtordju dzven občine delalo 2.970, kar predstavlja povečanje za 4,8 %. In-deks povečanja števila delavcev 76/75 za ob-močje občdne je 104,4. Povprečno število zaposlendh (na podlagi vkalkuldrandh ur) Ocena 1976 Plan 1977 Področje -------------------------------------- -------------------------------------- Inddcs števdlo struktura števdlo struktura industrija 17.433 69,1 18.308 69,5 105,0 kmetdjstvo 58 0,2 56 0,2 96,6 gradbeništvo 1.736 6,9 1.811 6,9 104,3 promet 1.529 6,1 1.563 5,9 102,2 trgovina 1.995 7,9 2.047 7,8 102,6 gostinstvo 404 1,6 439 1,7 108,7 Obrt 1.853 7,4 1.895 7,2 102,3 komunala 218 0,8 222 0,8 101,8 Celotno gospodarstvo 25.226 100,0 26.341 100,0 104,4 Ob napovedanem dvdgu števila zaposlenih organdzacije združenega dela dzražajo število delavcev na podlagd vkalkuliranih ur, torej brez dela v podaljšanem času, kar dovoljuje oceno, da gospodarstvo predvidenega obsega zaposlendh ne bo realiziralo. Opozordti moramo ob dejanskem dvigu števdla zaposlenih, da sme-jo organizacije združenega dela povečevatd šte-vdlo delavcev le skladno z določdld dogovora o osnovah družbenega plana občine za srednje-ročno obdobje, torej le takrat, kadar istočasno zagotavljajo stopnjo prbduktivnosti dela nad 3 % ali ob aktivdranju novozgrajenih zmogljd-vosti. Izvršnd svet bo nadzoroval gdbanje zapo-slendh posamezno, analdzdral vzroke dn podvze-mal ukrepe na osnovi nepcsredndh stikov s TOZD. v 000 din Družbend proizvod Povp. štev. zaposl. Produktlvnost Področje ocena pla^ ocena plan ocena plan Indeks 1976 1977 1976 1977 1976 1977 industrija 2,302.588 2,764.294 17.433 18.308 132.082 150.988 114,3 kmetijstvo 5.730 6.000 58 56 98.793 107.143 108,5 gradbendštvo 190.748 200.150 1.736 1.811 109.878 110.519 100,6 promet 237.004 290.800 1.529 . 1.563 155.166 186.052 119,9 trgovdna 265.667 288.120 1.995 2.047 133.166 140,752 105,7 gostinstvo 42.578 55.514 404 439 105.391 126.456 120,0 obrt 192.860 218.817 1.853 1.895 104.080 115.471 110,9 komunala 17.242 18.328 218_______222 79.092 82.559 104,4 Celotno gospodarstvo 3,254.417 3,842.023 25.226 26.341 129.010 145.857 113,1 Družbend proizvod, ki predstavlja razliko med celotnim dohodkom dn porabljenimj sred-stvd brez amortizacije, nam porazdeljen s šte-vilom zaposlenih daje v prdmerjavi s pretek-lim obdobjem stopnjo rastd produktivnosti. Le-ta prdčakujemo, bo v gospodarstvu občine po-večan za 13,1 %, kar opravdčuje v povprečju povečano zaposlenost in pričakovano rast sred-stev za osebne dohodke in druge prejemke. Bruto sredstva za osebne dohodke dn druge prejemke v 000 din Področje Ocena 1976 Plan 1977 Indeks industrdja 1,177.219 1,297.204 110,2 kmetijstvo 3.600 3.700 102,8 gradbeništvo 121.858 128.922 105,8 promet 132.902 143.693 108,1 trgovdna 139.182 141.827 101,9 gostinstvo 26.686 30.341 113,7 obrt 130.401 142.236 109,1 komunala 12.714 13.051 102,6 Celotno gospodarstvo 1,744.562 1,900.975 109,0 Predvideni izvoz predstavlja le vrednosti ustvarjene s prodajo proizvodov in stordtev TOZD z območja občdne, ter tako ni vključe-na izvozna dejavnost tdstega dela trgovine (Av-tomontaža — TOZD zunanja trgovdna, Slovend-ja avto), ki ustvarja dzvoz prodzvodov TOZD drugih območij. Upoštevan je torej terdtorialni prdncip. V strukturi izvoza se povečuje izvoz v so cialistične države za 40,6 % in države v razvo-ju za 48,4 %, ob tem pa se obdrži nivo izvoza v zahodne države (indeks 77/76 98,7). Pomeni torej v letu 1977 večjo dzvozno usmerjenost v države tretjega sveta in odpiranje novih zuna-njih trždšč s še ne povsem ugotovljenimi mož-nostmi razvoja. C) Izvoz in uvoz V letu 1977 predvddevajo TOZD usivardti iz-voz v vrednosti 1.497 milijonov din ald za 23,9 odstotkov več kot v letu 1976. Struktura izvoza bo naslednja: Plan 1977 1977/76 socialistične države 55,9 104,6 države v razvoju 10,9 148,4 zahodne države 33,2 98,7 izvoz skupaj 100,0 123,9 Po posameznih panogah bo vrednost izvoza naslednja: v 000 din Ocena 1976 Struktura Plan 1977 Struktura 1977 1976 industrija gradbeništvo promet trgoviina gostinstvo obrt 1,091.558 600 91.012 2.146 22.076 1.760 90,3 7,5 0,2 1,8 0,2 1,358.427 5.000 100.563 5.000 24.750 3.930 90,7 0,3 6,7 0,3 1,7 0,3 124,4 833,3 110,5 233,0 112,1 223,3 gospodarstvo skupaj 1,209.152 100,0 1,497.670 100,0 123,9 Strukturna slika po panogah kaže, da devet desetin izvoza predvideva industrija, kar ob kvalitetnem neblagovnem izvozu storitev pro-meta in gostinstva daje stabilno zagotovilo realizacije planskih predvidevanj. Uvoz planiraio TOZD v letu 1977 v višini 1.385 milijonov, kar je glede na oceno uvoza v letu 1976 povečanje za 30,7 %. Celoten plan uvoza je vrednostno skoraj iz-enačen s planom 1976, odstotkovno povečanje poudarja znižana realizacija v letu 1976, ki služi kot osnova za primerjalni izračun. Uvoz po vrstah proizvodov bo naslednji: v 000 din Ocena Plan Struk- 1977 1976 1977 tura jl^ surovine 670.574 838.226 59,3 125,0 repromaterial 385.457 494.532 35,0 128,3 storitve 1.543 2.000 — 129,6 drugo 24.112 79.068 5,7 327,9 Uvoz po panogah predvidevajo TOZD v naslednjih vrednostih: v 000 din , Indeks Sc76na s^- 3?? struktura ys industrija 1,057.955 97,8 1,385.514 98,0 131,0 gradbeništvo 200 — 500 — 250,0 promet 1.448 0,1 1.950 0,1 134,7 trgovina 4.060 0,4 4.050 0,3 99,8 Obrt 18.023 1,7 21.812 1,6 121,0 celotno gcspodarstvo 1,081.686 100,0 1,413.826 100,0 130,7 Planska predvidevanja močno poslabšuje odnos med izvozom in uvozom, saj se ustvar-jena pozitivna razlika v izvozu iz leta 1976 v višini 127,4 milijona zmanjšuje na 83,8 milijo-na ali za 34 %. Tak odnos nalaga, da predvide-vanja uvoza ponovno analiziramo, ocenimo upravičenost teh predvidevanj in gibanje uvo-za uskladimo s cilji in nalogami, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom. d) Investicije v osnovna sredstva Gospodarstvo občine predvideva s pospeše-nim investiranjem v letu 1977 delno nadokna-diti zamujeno v preteklosti, predvsem pa na področju gospodarskih vlaganj, kjer predvide-va naložbe v višini 1.046 milijonov ali za 130,2 odstotka več (indeks 230,2). v 000 din Ocena 1976 Struktura Plan 1977 Struktura 1977 1976 investirije skupaj 656.802 100,0 1,290.876 100,0 196,5 — v osnovna sredstva 454.392 69,2 1,046.225 81,1 230,2 — v obratna sredstva 126.460 19,3 139.869 10,8 110,6 — v družbeni standard 75.950 11,5 104.782 8,1 138,0 V kolikor podrobneje razčlenimo gospodar-ske investicije v osnovna sredstva, ugotavlja-mo, da bodo TOZD, pospešeno vlagale tudi v obrate na območju drugih občin, čeprav struk- tura po kraju vlaganja kaže, da bo 82,6 % to-vesticijskih sredstev vloženih na območju ob-čine Šiška. Ocena 1976 Struktura Plan 1977 Struktura 1977 1976 občina Ljubljana-Šiška 433.989 95,5 ljubljanske občine 6.669 1,5 ostale občine 13.734 3,0 864.205 54.110 127.910 82,6 5,2 12,2 199,1 811,4 931.3 Nadaljnja razčlenitev naložb v osnovna sredstva po tehnični strukturi v občini Šiška kaže, da predvidevamo investiratii v zgradbe za 193,8 % več, strukturno pa izstopajo investi-cije v opremo, od te je slaba polovica uvožene, s 54,6 % vseh naložb. v 000 din °~» Struktura g™ Strufctura m zgradbe 119.906 27,6 352.282 40,2 298.8 oprema 280.470 64,6 472.086 54,6 168,6 — domača 138.013 239.924 173,8 — uvožena ' 142.457 232.162 163,0 ostalo 33.613 7,8 39.837 4,6 118,5 Po namenu investicij, lahko zasledimo, da v osnovna sredstva slabo polovico ali 48 % v bomo naložili od vseh gospodarskih investicij modernizacijo, rekonstrukcijo in razširitev. v 000 din Ocena 1976 Struktura Plan 1977 Struktura 1977 1976 v graditev novih zmogljivosti 130.998 28,8 v razširitev, rekon- strukcijo in moderni- zacijo 214.134 47,1 v vzdrževanje obsto- ječih zmogljivosti 109.260 24,1 378.513 502.224 165.488 36,2 48,0 15,8 288,9 234,5 151.5 Za realizacijo navedenih investicijskih naložb v osnovna sredstva predvidevajo TOZD naslednjo strukturo virov sredstev: v 000 din Ocena 1976 Struktura ™% Struktura ^ 1977 1976 544.756 52,1 221,6 173.791 16,6 335,4 327.678 31,3 209.0 lastna združena tuja 245.832 51.812 156.748 54,1 11,4 34,5 Vzpodbudna je ugotovit.ev, da pospešeno naraščajo združena sredstva, saj bo le politika združevanja dela in sredstev na osnoVi uve-ljavljanja dejansko soodvisnih dohodkovnih celot ob oblikovanju skupne razvojne politike in ob intenzivni zaposlitvi v občini, pripeljala do kvalitetnih strukturnih sprememb v gospo-darstvu. Pregled gospodarskih investicij po dejavno-stih kaže na različno lastno udeležbo, glede na namen in strukturo investicij. °-» Struktura J$ Struktura ^ industrija 371.534 81,7 764.693 73,1 205,8 kmetijstvo 470 0,1 2.240 0,1 476,6 gradbeništvo 8.182 1,8 23.180 2,2 283,3 promet 47.310 10,4 77.880 7,5 164,6 trgovina 7.122 1,6 50.601 4,9 710,5 gostdnstvo 2.884 0,6 80.941 7,7 2806,5 Obrt 16.190 3,6 45.790 4,4 282,8 komunala 700 0,2 900 ' 0,1 128,5 Celotno gospodarstvo 454.392 100,0 1,046.225 100,0 230,2 III. SKTJPNA IZHODISCA GOSPODARSKEGA BAZVOJA ZA LETO 19"» Predvidevanja TOZD v gospodarskem raz-voju za leto 1977 ne vključujejo inflacijsko stopnjo, zato predvidevamo, da bo plan dose-žen v predvideni višini, oziroma presežen za stopnjo inflacije za leto 1977. Gibanje cen kot globalni odraz naporov gospodarstva za stabi-Hzaoijo se mora reševati v letu 1977 na pod-ročju samoupravnega sporazumevanja in tu doseči večji napredek ter tako odpraviti vpliv upravnih organov, ki je bil v letu 1976 prevla-dujoč. Pri tem pa moramo opozoriti na po-manjkljivosti nekaterdh dosedanjih sporazu-mov, ki so bili sklenjeni pretežno med proiz-vodnimi organizacijami, kar je v mnogih pri-merih bliže monopolnemu dogovarjanju kot pa samoupravnemu oblikovanju cen po pogojih tržišča. V vssh svojih aktivnostih moramo iz-hajati iz izhodišča gospodarske stabilizacije in doseči taka gibanja na tržisču in v proizvod-nji, da rast cen ne bo višja kot v letu 1976. Z vidiika razpoložljivih zmogljivosti, bi bo v letu 1977 še povečana s predvidenim pospe-šenim investiranjem v vrsto novih proizvod-nih objektov, obstojajo realne materialne mož-nosti za doseganje hitrejše gospodarske rasti, kar pa bo v veliki meri odvisno od realizacije povečanega izvoza in s tem ustvarjanja večjih možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala in investicijske opreme za modernizacijo in ob-vladovanje take proizvodnje, katere rezultati bodo našli ekonomsko potrditev na tujem in domačem trgu. Prav na področju zunanje trgovinske me-njave bo uveljavitev sistemskih rešitev v letu 1977, samoupravna organiziranost v ustrezni SIS za ekonomske odnose s tujino, povezova-nje TOZD na osnovi dohodkovnih odnosov in združevanjem deviznega priliva s tem pa tudi uvozaih pravic, opredelilo nekatere izvozne, predvsem pa uvozne ambicije. Možnost hitrejše gospodarske rasti je tudi tesno povezana s skladnejšimi razmerji v de-litvi dohodka, s katerimi morajo delavci v združenem delu zagotoviti hitrejšo rast sred-stev za razširitev materialne osnove dela. Uresničitev dogovorjenih temeljnih ciljev in nalog v razvojnih usmeritvah zahteva od delavcev v organizacijah združenega dela, da zagotovijo: — še nadalje intenzivno uveljavljajo samo-upravne družbeno-ekonomske odnose na teme-ljih dohodkovnih odnosov in svobodne menja-ve dela, — večjo rast celotnega dohodka in dohodka predvsem s povečanjem produktivnosti dela ter vspodbujanjem racionalnejšega gospodarje-nja s sredstvi ob zagotovitvi stimulativnejšega sistema nagrajevanja, ki bo vspodbujal kvali-tetne delovne prispevke, optimalno izkorišče-nost strokovnih kadrov, zlasti ustvarjalno in novatorsko delo, pa tudi boljšo izrabo delov-nega časa, materiala in delovnih sredstev. — realno rast družbenega proizvoda celot-nega gospodarstva občine za okoli 8 %. Druž-beni proizvod bo po predvidevanjih narastel na 3.842 milijonov, — rast zaposlenih skladno z dvigom pro-duktivnosti dela, vendar ne več kot 2,8 % na območju občine, s tem se bo na novih delov-nih mestih zaposlilo lahko 706 novih delavcev, — rast realnih osebnih dohodkov na zapo-slenega za okoli 2 %, s pogojem, da so pove-čani osebni dohodki rezultat večje produktiv-nosti dela, — rast produktivnosti dela nad 3 %, tako da bo udeležba produktivnosti dela v realnem prirastu družbenega proizvoda udeležena z do 50 %, — razvoj kvalitetnih dejavnikov v gospodar-jenju, kot so povečanje strokovne, tehnične in tehnološke ravni, modernizacija in avtomati-zacija proizvodnih procesov, sodobna organi-zacija dela, povečanje deleža znanja in raz-iskovalnega dela za zagotovitev večjega dele-ža produktivnosti dela v rasti družbenega pro-izvoda, — investiranje skladno z družbenim pla-nom, dogovorom in samoupravnimi sporazumi v tiste dejavnosti in projekte, ki bodo zagotav-ljali strukturne premike, ____ — rast izvoza blaga in storitev za najmanj 24 % ter uvoza surovin in reprodukeijskega materiala največ 20 %, kar bo omogočalo dina-mično rast proizvodnje in ugodnejšo devizno bilanco. Izvršni svet skupščine oboine je osnutek Predvidevanj gospodarskega razvoja za leto 1977 obravnaval na svoji 143. seji dne 19. 11. 1976 in ga posreduje skupščini občine, delega-tom ter delovnim ljudem in občanom, da kon-struktivno sodelujejo s predlogii sprememb in dopolnitev. Izvršni svet se je že pri pripravi osnutka posvetoval z neposrednim stikom s predstavniki celotnega gospodarstva občine ter njihova predvidevanja in usmeritve že vgradil v ta dokument. Skladno z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja bo izvršni svet spremljal javno razpravo v pripravi predloga, izvajanje dogovorjenih nalog in izpolnjevanje obveznosti iz dogovora o osnovah družbenega plana občine in mesta ter sklepov občinske skupščine. Izvršni svet skupščine občine opozarja izvr-šilne odbore vseh samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana-Siška, da sočasno sprovedejo javno razpravo o osnutku samoup-ravnih sporazumov o planskih predvidevanjih za leto 1977 in predloge planov nemudoma do-stavijo izvršnemu avetu, tako da bi lahko le-ta pravočasno sestavil in predložil delegatski skupščini občine Ljubljana-Šiška enoten pred-Iog programa realizacije družbenega plana za Obdobje 1916—1980 v letu 19T3. Predlog pro-grama družbenega razvoja občine v letu 1977 bo sprejemala skupščina občine predvidoma na januarski seji prihodnje Ieto. Rok dostave predlogov dokumentov izvršnemu svetu skup-ščine občine je do 15. 13. 1976.