Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.250
34170 Gorizla, Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 2.500
PODUREDNISTVO :	Letna Inozemstvo . .	. . . L 3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXI. - Štev. 48 (1078)	Gorica	- četrtek, 6. decembra 1969 - Trst	Posamezna številka L 50
Nova sv. maša je postala dejstvo Razporoka ne krepi države
že večkrat smo brali ali slišali o novi preureditvi sv. maše. Preteklo nedeljo smo pri tej novi maši že bili.
Ali ni dovolj?, se morda kdo vprašuje. Cernu vendar toliko govorjenja, ko pa gre le za malenkostne spremembe, ki jih je le malokateri opazil? Zlasti še, ker naše cerkve še niso tako urejene, da bi mogle v polni meri in v lepi obliki sprejeti novo mašo. Kje pa imajo naše cerkve tisto število dobro pripravljenih strežnikov, ki jih okusno urejena sv. maša skoraj zahteva? Kje so bralci? Kako naj pevce pripravimo, da se bodo z veseljem oprijeli novih navodil in res točno in redno prihajali ne samo k petju v cerkev, ampak tudi k pevskim vajam?
Ali ne bi bilo bolje, da bi šli po starem naprej? Kar je preizkušeno, je dobro; kar je novo, je pa vedno negotovo.
Na take pomisleke odgovarjam z drugim vprašanjem: Zakaj bi morali še čakati? Ali nismo že dovolj čakali, da bi vsi spoznali vrednost sv. maše in se je čimbolj oprijeli?
Sv. maša je opravilo Kristusa in božjega ljudstva. Je središče vsega krščanskega življenja za vesoljno in krajevno Cerkev ter za vsakega posameznega vernika. Ali je potem še primerno oklevanje? Ali so potem še utemeljeni razni pomisleki?
POTREBNO JE SPREMENITI NAŠE MIŠLJENJE
Nova ureditev sv. maše zahteva predvsem ureditev našega mišljenja in ravnanja. Vernikom je pač treba razložiti, da gre pri sv. maši za uresničitev ljubezni do Boga in do bližnjega, za katero ima mlad človek toliko razumevanja in po kateri mlad človek tako hrepeni. Ne bojmo se pokazati, v čem je razlika med prejšnjim gledanjem na sv. mašo in sedanjim. Kaj smo v preteklosti poudarjali in kaj moramo sedaj poudarjati. Današnji človek si želi urejene družbe, hoče uresničiti občestvo, želi trdne skupnosti, medsebojnega razumevanja in pomoči. Na vse to kaže sv. maša, katera je shod božjega ljudstva, ki se zbere v eno občestvo, da bi obhajalo Gospodov spomin.
Včasih smo poudarjali, da je sv. maša daritev. To še vedno velja. A zakaj ne bi danes še posebno poudarjali, da je maša Gospodova večerja ali sveti zbor in shod božjega ljudstva? Na oltarju postane pod zakramentalnimi znamenji navzoča Jezusova daritev na križu. To še vedno drži. A zakaj ne bi danes še posebno podčrtavali, da je oltar Gospodova miza, ob kateri se božje ljudstvo zbira, da bi bilo deležno božje besede v pouk, in Kristusovega telesa v krepčilo?
Vajeni smo govoriti o Jezusovi priču-jočnosti v sveti Evharistiji. A zakaj ne bi smeli s posebnim poudarkom govoriti o Jezusovi navzočnosti, ko po svoji besedi oznanja blagovest? Ko je navzoč po ljubezni bratov in je med tistimi, ki so zbrani v njegovem imenu?
SV. MAŠA NAM JE NUJNO POTREBNA
Današnji človek hrepeni po tej božji navzočnosti. Kje naj se današnji človek, današnji življenjski popotnik, sreča z Bogom, če ne prav ob mizi božje besede in Kristusovega telesa in v skupnosti bratov, ki jih je ljubezen pripeljala v hišo božjo?
Zamudili bomo važno priliko v svojem življenju in v življenju vse naše skupnosti ali občestva, če ne bomo čimprej in čimbolj spoznali sv. mašo, njeno vrednost za naše posvečenje in za posvečenje svojih bratov. In za posvečenje sveta. Nova sv. maša je odgovor Cerkve na zahteve in potrebe današnjega časa. Zato jo radi imejmo. Brez oklevanja in pogumno.
Sv. maša je velika vrednota; zato je škoda za posameznika velika, če jo opusti. Kdaj naj grem k maši? Ob nedeljah in praznikih. Tako pravi zapoved. In če ob nedeljah in praznikih ne morem, sem morda oproščen? Res si oproščen, toda izguba sv. maše se da nadomestiti. če že ne moreš v nedeljo k maši, zakaj ne greš kak drug dan v tednu? V soboto, v pone-
deljek. Važno je, da greš k maši in se ne odpoveš sadovom, ki jih Kristus daje po sv. maši. Res je, da nas do maše veže nedeljska dolžnost. A do maše imamo na temelju krsta tudi pravico. Imamo dolžnost in pravico do takega obhajanja sv. maše, ki vodi k zavestnemu, dejavnemu in polnemu sodelovanju vernikov, k sodelovanju telesa in duha v goreči veri, upanju in ljubezni.
Ko se bomo odslej zbrali k maši, se bomo spomnili, da mora biti to shod božjega ljudstva: zbrali se bomo v eno skupnost pod vodstvom duhovnika in obhajali to, kar nam je Kristus naročil: »To delajte v moj spomin!« Na poseben način je pri maši Kristus navzoč med nami. Zato se bomo odslej vsi potrudili, da bo maša res srečanje s Kristusom, res doživetje, katerega odmev se mora poznati v vsem našem življenju: doma, v šoli, v tovarni, na polju.
15. decembra se bo sestal v Beogradu italijansko-jugoslovanski mešani odbor za obravnavanje vprašanj etničnih skupin v Italiji oziroma v Jugoslaviji. Omenjeni odbor je bil ustanovljen na osnovi člena 8 Posebnega statuta priloženega Londonskemu sporazumu iz 1. 1954 in bi po svojem poslanstvu moral imeti važno vlogo pri reševanju vseh še nerešenih problemov manjšin v Italiji in v Jugoslaviji.
Dnevni rad tega zasedanja ni znan, vendar se na osnovi prejšnjih zasedanj ter no osnovi informacij iz dobro obveščenih krogov predvideva, da bodo ,na tem zasedanju med drugim razpravljali tudi o šolskih problemih. Ker so šole za narodno skupnost temeljnega pomena, menimo, da tolmačimo želje in razpoloženje slovenske javnosti, če opozorimo tokrat le na najbolj pereče probleme s tega področja.
Skrajni čas je že, da se italijanska in jugoslovanska vlada iv okviru mešanega odbora dokončno dogovorita o ustanovitvi nadvse potrebnega in že toliko krat obljubljene slovenske strokovne šole v Trstu. Pri tem bi hoteli opozoriti na glasove, ki se širijo v nekaterih krogih v Trstu, po katerih naj bi cena za novo strokovno šolo 'bila ukinitev obvezne srednje šole »F. Erjavec« v Rojanu. Ce so te misli osnovane in namerava mešani odbor sprejeti ustrezne sklepe, potem je treba javno povedati, da se s takšnim načinom postopanja, ki meji že na barantanje, Slovenci v Italiji ne moremo strinjati in ga zato odločno obsojamo. Proti žrtvovanju ro-jansike srednje šole so se soglasno izrekle vse politične in kulturne organizacije, ki delujejo med Slovenci.
Slovenska narodna skupnost temu nasprotuje iz načelnih in praktičnih razlogov, kajti rojanska šola je v seznamu šol, ki jih po Londonskem sporazumu vlada ne sme ukiniti. Poleg tega je ta šola namenjena šoloobveznim učencem iz tamkajšnjega področja, od koder je daleč do drugih slovenskih nižjih šol. Pomislimo samo na Ba.rkovlje, Greto, na zaselke nad Rojanom in na Rojan sam. Da ta šola ustreza potrebam prebivalstva omenjenih krajev, priča dejstvo, da se vpisi tako v otroški vrtec kakor tudi v osnovne šole v teh krajih večajo, kar je dokaz, da mora ta srednja šola tudi zaradi praktičnih razlogov ostati.
Prav gotovo si nobena slovenska politična narodno kulturna organizacija na Tržaškem ne more prevzeti odgovornosti
v	zvezi z morebitno ukinitvijo katere koli slovanske šole, toliko manij si pa lahko takšno odgovornost naloži matična država, ki je prva poklicana, da brani želje in interese svoje etnične skuipine. Upravičeno sklepamo, da so želje in potrebe slovenske manjšine na šolskem področju dobro znane tudi jugoslovanskemu delu me-
Pretekli teden je Italija doživljala svojevrstno vročico: parlament je razpravljal in v petek, 26. novembra tudi uzakonil tako imenovano »malo razporoko«. Predlog socialista Fortune in liberalca Baslinija, ki govori o primerih, v katerih bo mogoče v bodoče doseči razvezo zakona v Italiji, je prejel 325 glasov, odklonilnih glasov pa je bilo 283.
Res svojevrstna je bila koalicija, ki je razporoko podprla: desničarski liberalci, protikomunistični socialdemokrati, laicistični republikanci, prokomunistični socialisti, maoistični socialproletar-ci in vedno »napredni« komunisti. Vse je dejansko družila le ena težnja: ponižati Cerkev, ki neomajno brani svetost in nerazdružljivost
šanega odbora, ki se je v ta namen sporazumel z italijanskim delom o izmenja-
vi	svetovalcev za slovenske šole v Trstu oziroma za italijanske šole v Istri.
Pravično in pošteno bi zato bilo, da bi se mešani odbor na zasedanju v Beogradu sporazumel o ustanovitvi petletnega slovenskega strokovnega zavoda, ki bi dal absolventom popolno strokovno kvalifikacijo. Takšne (kvalifikacije pa ne morejo dati le triletne strokovne šole, saj jih šolske oblasti drugod po Italiji polagoma spreminjajo v petletne zavode. Takšen strokovni zavod imajo celo Ladinci v Ortisei.
Slovenska narodna skupnost na Tržaškem zato pričakuje, da ne bodo na omenjenem zasedanju sprejeli kakih sklepov, ki bi bili v nasprotju z njenimi interesi in pravicami.
Brazilski kardinali in sortna kazen
Brazilska vojaška vlada je spet uvedla smrtno kazen, da bi laže krotila uporno gibanje v državi. Trije brazilski kardinali so odobrili sklep vlade pod pogojem, da gre za dokazane zločine in da ni drugega sredstva za zagotovitev državne varnosti.
Ta izjava brazilskih kardinalov je izzvala močno reakcijo v krogih delavske Katoliške akcije. V odprtem pismu pravijo voditelji delavske Katoliške akcije, 'da so brazilski delavci začeli upati, da jim bo Cerkev pomagala, da uveljavijo svoje pravice. Izjava brazilskih kardinalov pa te upe podira. Kritično zadržanje je zavzel tudi brazilski škof Balduino di Goias, ki pravi, naj se Cerkev ne veže na državno oblast.
V	preteklem tednu sta v noči od torka na sredo 26. novembra izredno visoka plima in močno neurje opustošila vso tržaško obalo. Morski valovi so prestopali bregove in poplavili mestne ulice in trge v terezijanskem delu mesta, kjer so trgovine in lokali utrpeli veliko gmotno škodo. Voda je povzročila tudi hudo okvaro na meha-nografskem centru tržaške občine in prizadela znatno škodo gledališču Verdi. Poškodovanih je bilo okrog tisoč avtomobilov in na desetine čolnov. Na barkovljan-skem nabrežju so valovi porušili na več krajih obalno sprehajališče ,in vrgli na cesto več čolnov. Veliko razdejanje je tudi ob vsej ostali tržaški obali. Neurje je zahtevalo tudi eno smrtno žrtev': v ulici Beccherie je namreč utonil 56-letni Jože Kakovič.
zakona ter dokazati demokristjanom, da ne morejo doseči ničesar brez podpore laicističnih, to je Cerkvi neprijaznih sil.
Za odklonitev predlagane razpo-roke so se junaško borili do konca parlamentarne debate demokristjani; podprli so jih tudi južnoti-rolski poslanci, monarhisti in mi-sovci. Da razporoka postane zakon, jo mora še odobriti senat. Tu bodo odločali glasovi neodvisnih senatorjev kot sta npr. bivši predsednik države Gronchi in bivši predsednik italijanskega senata Merzagora pa oba južnotirolska senatorja Volgger in Brugger. Vsekakor pobudniki razporoke še ne morejo govoriti o svoji zmagi. Dobili so prvo bitko, ne še pa zadnje. Računati morejo s 164 glasovi proti 150. Bitko bo, kakor rečeno, odločilo osem neodvisnih senatorjev.
Razporoka je v Italiji po novem zakonu zaenkrat omejena, zato iz raz »mala razporoka«. Kdaj je možna, določa člen 3, v katerem so točno navedeni dopustni primeri. In sicer sme zakonski drug zahtevati razporoko: če je bil drugi zakonec obsojen na dosmrtno ječo, ali pa na najmanj dvanajst let zaporne kazni; za kakršno koli zaporno kazen zaradi krvoskrunstva, ali spolnih zločinov v škodo lastnih otrok; navajanje žene ali otrok k prostituciji, ali izkoriščanje ali podpiranje prostitucije otrok; zaradi poskusnega umora zakonca ali otrok, ali pa grobega ravnanja z njimi; zaradi kršitve obveznosti za skrb družine, klevete in zamamljanja pravno nesposobnih ali neprištevnih oseb.
Razporoka je nadalje dovoljena, če sta zakonca sodno ali pa dejansko, to se pravi brez sodnega posega, ločena najmanj pet let. Gre tedaj za primer, ko se je zakonsko skupno življenje izkazalo za nemogoče. In končno so dopustni še tile drugi primeri, da se razveže zakonska zveza glede na njene civilne učinke: če eden izmed zakoncev kot tuji državljan doseže razporoko v inozemstvu, ali pa se vnovič poroči; če med zakoncema po poroki ni nikoli prišlo do telesne združitve in občevanja.
Poslanec Greggi od Krščanske demokracije je jedko komentiral uspeh pobudnikov razporoke z besedami : »Doživeli smo najbolj nesmiselno odločitev parlamenta, nesmiselno tem bolj, ker se je to dogodilo prav v času demokrščan-ske enobarvne vlade in po 25 letih demokrščanske vodilne vloge v italijanskem političnem življenju. Vsem je znano, da je večina ita-
Po prvih cenitvah je za več milijard škode. Oblasti si prizadevajo, da bi država pomagala oškodovancem.
Odnosi med oblastjo in podrejenimi
Pri eni zadnjih skupnih avdienc je sv. oče govoril o odnosih med oblastjo in med podrejenimi. Oblast v Cerkvi mora biti v službi vernikov, občestva. Cerkev je po svojem izvoru božja ustanova. Tisti, ki izvršujejo oblast v Cerkvi, niso prejeli te oblasti od vernikov.
Kot udje Cerkve smo vključeni v občestvo. Istočasno, ko poudarjamo našo osebno odgovornost, moramo povedati, da smo povezani v občestvo, ki je hierarhično urejeno.
lijanskih mož in žena proti razpo-roki. Namesto, da bi družino podprli z reformami družinskega prava, jo podiramo, še preden ji nudimo pomoč.«
MIT RAZPOROKE
Za premnoge politike, sociologe, vzgojitelje in javne delavce je postala razporoka tisto čudežno zdravilo, ki bo na mah odpravilo vse težave, katere tarejo sodobno italijansko družino. Zaman so se resni govorniki v parlamentu trudili, da jih na podlagi statistike iz držav, ki razporoko že imajo, prepričajo o pogubnih posledicah zakonske razveze. Zaradi nje trpijo otroci, rastejo mladinski zločini, množi se število samomorov med mladostniki, splošna morala polzi navzdol. Sama razporočenca navadno izgubita notranji mir, rešitve si iščeta v novih povezavah, premnogi se zadovoljijo s prilež-ništvom, zaznamovati je porast nezakonskih otrok.
Znano je, da so o tem prepričani tudi mnogi od tistih, ki so za razporoko glasovali. Preprosti ljudje dobro vedo, da se bodo raz-poročnega postopka v glavnem lahko poslužili le bolj imoviti. Zato je npr. sam Togliatti razporoko odklanjal, češ da bi delavski sloji od nje ne imeli koristi. Sedaj pa je Nilde Jotti, s katero je Togliatti živel, po ločitvi od svoje zakonite žene, skupaj z drugimi komunisti glasovala za stvar bogatinov.
GROBOKOPI ITALIJANSKE DRUŽBE
Če bi bili poslanci, ki se smatrajo za zastopnike ljudskih interesov, resnično ljudski, bi raje iskali zdravilo za ozdravitev sedanje italijanske družine, ki je resnično bolna, namesto da jo z uvedbo razporoke uničujejo. Italijanska družina je v razkroju, a ne zato, ker je bila zakonska zveza do sedaj nerazvezljiva, temveč ker jo zastruplja duh sedanje družbe: tisk, film, želja po uživanju, beg v mesto, neprimerna stanovanja, odsotnost žene zdoma, prepušče-nost otrok samim sebi, neodgovorno očetovstvo, nesocialne plače.
Ko bo prešlo navdušenje prvih dni nad razporoko, bodo tudi tisti, ki so zanjo glasovali, spoznali, da s tem italijanski družini niso nič pomagali k ozdravljenju. Nasprotno: tegobam, ki jim je bila izpostavljena, so pridružili še eno več m morda najbolj usodno. Za ozdravljenje družine ni dovolj dodati na dosedanjo obrabljeno obleko nerazvezljivosti krpo razveze; treba je iti na globoko, ji vnesti kisik duhovnosti, ji posvečati glavno skrb v družbi in pospeševati njen razvoj na temeljih socialne pravičnosti in krščanske morale.
Sedanji italijanski parlamentarci so v veliki večini pokazali, da niso kos svojemu poslanstvu in da ne znajo prisluhniti javnemu mnenju. Hoteli so biti napredni, a so se pokazali nazadnjake, saj niso znali storiti drugega, kakor razbiti to, kar je ustvaril Bog. Podobni so postali neveščemu zdravniku, ki namesto, da bi težko bolnega človeka ohranil pri življenju z vrsto zdravil, mu vbrizgne smrtonosnega strupa, da ga dokončno spravi pod zemljo. Bodoči italijanski rodovi tem neodgovornim predstavnikom ljudstva ob zločestih posledicah, ki jih bodo z razporoko priklicali nad italijansko družbo, gotovo ne bodo peli hvale.
DR. LOJZE ŠKERL
OB ZASEDANJU
mešanega odbora v Beogradu
IZREDNO NEURJE
Ramran t slavnski niinšiH v Girici Kipar prof. Gorše pri sv.
Letos spomladi so goriški občinski svetovalci Slovenske demokratske zveze dr. Sfiligoj, dr. Bratina in dr. Bratuž poslali županu obširno vlogo glede nujnosti globalne zakonske zaščite slovenske manjšine. Vlogo je naš list takrat v celoti objavil. Svetovalci so prosili župana, naj bi zadevo predložil občinskemu svetu kot dnevni red, da glasuje o njem in ga pošlje deželnemu sivetu in parlamentu zaradi ukrepov, ki jih vloga zahteva.
Občinski svet je o zadevi obširno razpravljal na seji z dne 27. novembra.
IZVAJANJA DR. SFILIGOJA
Vlogo je podrobno obrazložil načelnik skupine SDZ dr. Sfiligoj v enournem posegu, v katerem je temeljito orisal položaj slovenske manjšine v naši deželi in sicer od prihoda Slovencev na to področje v 6. stoletju do sedanjosti. Omenil je status nadiških Slovencev pod Beneško republiko in goriških ter tržaških pod Avstrijo. Pri tem je poudaril, da so se vsi vedno in vztrajno zavzemali za vse svoje narodne, jezikovne, politične, socialne in kulturne pravice. Kot znano, je Avstrija leta 1867 razglasila in priznala popolno enakopravnost vseh narodov habsburškega cesarstva. Dr. Sfiligoj je dalje navedel žalostne primere obljub, ki so si sledile od leta 1866 do 1918 in celo do poletja 1945. Tedaj je namreč rimska vlada slovesno izjavila, da se bodo narodnim manjšinam priznale vse jezikovne in druge pravice ne le v zasebnih, ampak tudi v javnih odnosih z oblastmi vseh vrst.
Dokazal je, da je bila naši deželi priznana posebna avtonomija prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine in navedel zakona, ki dajeta tako Nemcem v Po-adižju kot Francozom v Dolini Aaosta jezikovno enakopravnost. Pri tem je podčrtal zagrenjenost Slovencev, ki te enakopravnosti še vedno ne uživajo. Dr. Sfiligoj je tudi grajal absurdno delitev slovenske manjšine v Italiji na tri kategorije in diskriminacijsko ravnanje z njimi. Tržaške Slovence namreč ščiti londonska Spomenica (ki je Italija še ni ratificirala), goriške in videmske pa državna ustava. In vendar velja šolski zakon iz leta 1961 le za goriške in tržaške Slovence, medtem ko naši videmski bratje nimajo pravice niti do otroškega vrtca v materinem jeziku. »Ker pa smo po ustavi enakovredni državljani,« je nadaljeval dr. Sfiligoj, »zahtevamo nepristransko ravnanje z nami vsemi, brez kakršne koli razlike.«
1. Tudi v videmski pokrajini nej se ustanovijo otroški vrtci, osnovne in srednje šole z materinim učnim jezikom.
2. Raba slovenskega jezika naj bo zajamčena v ustnih in pismenih odnosih z vsemi političnimi, državnimi, sodnimi, deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi oblastmi in njihovimi uradi. Spoštuje naj se izvirno slovensko krajevno imenoslovje v vseh občinah in krajih, kjer prebivajo Slovenci.
3. Zabranjen naj bo vsak ukrep, ki bi lahko spremenil narodnostni značaj ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci.
4. Zabranjen naj bo vsak politični in upravni ukrep, tudi razlastitve in nakup zemljišč, ki bi lahko postavil v nevarnost gospodarstvo pripadnikov slovenske narodne skupine ali pa narodne skupine kot celote.
5. Kazensko naj se zasledujejo hujskači k narodnemu sovraštvu na škodo Slovencev na vsem ozemlju republike: -v pojem »žalitev naroda« naj se vključijo žalitve na račun izvora, izročil, jezika in kulture slovanske manjšine.
6. Razveljavijo naj se vsi predpisi zakonov, izdanih v fašističnem dvajsetletju na škodo pravic in svoboščin državljanov slovenskega jezika; olajša naj se obnova kariere preganjanih in tistih, ki jih je režim kakor koli oviral.
7. Izdajo naj se tudi vse zakonske norme, primerne, da jamčijo obstoj in razvoj slovenske narodne manjšine v deželi s priznanjem in spoštovanjem vseh pravic posameznikov in skupine.
Ob zaključku je govornik podčrtal zaslugo goriških dobromislečih Italijanov za nastanek demokratičnega in prijateljskega vzdušja med obema tu živečima narodoma, kar je pripomoglo tudi k politični odprtosti v odnosih med sosednima državama. Toplo je zato apeliral na občinski svet, naj z razumevanjem in človečanskim duhom pomaga pri osrednjih vladnih in državnih organih pospešiti uzakonitev vseh pravic naše manjšine.
MNENJA DRUGIH PREDSTAVNIKOV STRANK
V	.razpravo o dokumentu SDZ so nato posegli vsi načelniki svetovalskih skupin gariškega občinskega sveta. Pri tem lahko
z veseljem zabeležimo, da se je iz vrst vseh političnih skupin pokazala globoka soglasnost v potrebi po zaščiti slovenske manjšine. Edino izjemo je predstavljal misovec odv. Pedroni, ki je v svoji intervenciji zopet pokazal izbruh narodnostne nestrpnosti ter nezgodovinsko argumentiranje o sedanjih in preteklih dogodkih V zvezi s slovensko manjšino.
Liberalec inž. Fornasir je poudaril, da je manjšinska zaščita predvsem stvar vzgoje in civilizacije ter izrazil razumevanje za zagrenjenost Slovencev zaradi neizpolnitve njih zaščite. Poudaril je še potrebo po resnični izvedbi ustavnih norm za zaščito manjšine. Sam je tudi priznal potrebo po učenju slovenščine na italijanskih šolah ter priporočil ustanovitev večernih tečajev v ta namen. Socialist dr. Sanzin je v svoji intervenciji spomnil na zgodovinski položaj manjšin v Italiji ter omenil dosedanje dosežke na področju zaščite v lokalnem okviru. V zaključku svojega posega je dr. Sanzin predlagal ustanovitev kulturne konzulte slovenskih organizacij v občinskem okviru. Komunist odv. Battello je v svoji intervenciji zagovarjal potrebo po dokončni ureditvi manjšinskega vprašanja, pri čemer se je zaustavil ob novam vzdušju, ob mednarodnih odnosih, ob potrebi raznih iniciativ (kot npr. eventuelno finansiranje Slovenskega gledališča iz Trsta od strani občinske uprave). Tako dr. Battello kot dr. Sanzin sta tudi vložila vsak svoj dnevni red. Krščanski demokrat dr. Cian je poudaril načela, katerih se držijo katoličani v zadevi narodnih manjšin, zlasti papeško encikliko »Pacem in terris« in druge listine. Izjavil je, da morajo goriški Italijani še zadostiti za krivice, ki so jih naredili Slovencem, kot so to že napravili za Žide. Dr. Cian je tudi podčrtal popolno pripravljenost krščanskih demokratov za izvedbo narodnostne enakopravnosti Slovencev na vseh področjih javnega življenja. Kot zadnji je spregovoril enotni socialist prof. Zuealli, ki je med drugim zavrnil vsako povračanje k načelu recipročnosti v ravnanju z manjšino in tudi priznal, da reševanje zadev slovenske manjšine ne sme odviseti od odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pač pa je to stvar same izvedbe republiške ustave. Tudi on se je zavzel za posvet s predstavniki slovenskih organizacij v smislu boljšega spoznavanja naših potreb.
Vloga slovenskih svetovalcev je hotela doseči, da se goriški občinski »svet izreče o upravičenosti in nujnosti naše globalne zaščite. Prav enoten poziv najvišjega mestnega foruma bo gotovo naletel na primeren odmev v deželnem in državnem merilu, kjer morajo v zadnji fazi odločati o manjšinskih zadevah.
Piše nam naročnik:
Pišem le kot bravec časopisa. Saj je »Katoliški glas« javna tribuna, ki lahko sprejme več glasov. Tudi podpisal se bom, kar žal avtor članka v prejšnji številki ni storil in naredil tako vtis, kot da uredništvo »Katoliškega glasa« z njegovim stališčem soglaša, kar, kot mi je znano, ne drži.
Ne nameravam braniti radijske ustanove kot take in tudi se ne spuščati v polemiko, ali vodstvo radia Trst A zadnje čase res daje prednost pri sprejemu v službo levičarsko usmerjenim Slovencem.
Ne morem pa se strinjati s stališčem pisca, da bo radio Trst A zato, ker bo sprejel nekatere levičarske Slovence, le prenehal biti apolitični, svobodni in nepristranski glas slovenske manjšine v Italiji. Do sedaj je vodstvo radia Trst A pokazalo veliko odprtost prav do demo-
12.	novembra je sv. oče Pavel VI. v posebni avdienci sprejel kiparja prof. Gor-šeta, slovenskega »Meštroviča«. Sv. oče dobro pozna njegovega učitelja Meštroviča še iz Milana, kjer je bil pred leti nadškof, in o njem sta se tudi razgovarjala ob sprejemu. Zanimivo pa je naključje, da je bil naš slovenski umetnik rojen istega dne, istega meseca in istega leta kot sv. oče. Ob tej priliki je sv. oče prof. Goršetu izročil osebno kolajno z napisom: »In fide vivo filii qui dilexit« — živim v veri sina, ki je ljubil.
Kipar Gorše se je več mesecev mudil v Evropi, sem pa je prišel iz New Yonka, kjer ima svoj atelje in kjer večkrat razstavlja v International Art Gallery. Zadnje njegovo delo, ki ga je dovršil v Evropi, je Križev pot, Sv. Družina in Križanje, kot oprema nove kapele šolskih
Praznik brezmadežnega spočetja Marije Device je praznik Marijine svetosti. Saj ko Cerkev proglaša Marijo Devico za brezmadežno, hoče ravno poudarili, da je bila vsa sveta, brez vsakega madeža greha, celo brez izvirnega greha. Torej vedno polna milosti in svetosti.
To je izreden privilegij, ki je bil podeljen samo Mariji, ker je bila izbrana za mater božjo. Ali pri tem Marija ni bila pasivna, kot kdo napačno misli, češ da ji je bilo vse darovano. Nikakor ne, saj
marksisti
kratičnih Slovencev, do Cerkve in krščansko usmerjenih rojakov. Ni nobenih znakov, da bo v bodoče kaj drugače.
Zato se mi zdi neumestno biti plat zvo na, če radio Trst A sprejema tudi marksistične Slovence. To še ne pomeni pluti v marksistične vode. Bila bi res diskriminacija, če bi si krščansko misleči Slovenci lastili monopol nad službami pri tako važni ustanovi kot je tržaški radio.
Meni se zdi, da je pisec predvsem branil svoj položaj ali si ga skušal zagotovili. Če bo še kaj o tej zavedi pisal, naj se pogumno podpiše in tudi obelodani imena tistih marksistov. Posluževati se pa »Katoliškega glasa« le tedaj, kadar gre za osebne interese ali javnost enostransko informirati se mi zdi bolehati na stvari, ki ji pravimo: pomanjkanje moralnega čuta.
Dušan Jakomin, Trst
očetu
sester pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem.
Prof. Goršetu sta za časa njegovega bivanja v hotelu »Bled« v Rimu prišla izrekat dobrodošlico tudi prof. Vodeb in dr. M. Jezernik. S slednjim, ki je ravnatelj zavoda »Slovaniik« v Rimu, sta razpravljala tudi o bodoči graditvi tega za slovensko Cerkev nadvse pomembnega poslopja. Ob prijetnem kramljanju z našim umetnikom so bili vsi povabljeni prijetno presenečeni: kljub visoki starosti je kipar Gorše zelo mladosten. Sam pravi, da je v svojem velikem duhovnem poletu slednjič našel samega sebe, svojo umetniško osebnost in sproščenost v ustvarjanju. Slovenci v svetu se lahko nadejamo, da bo v prihodnje naš umetnik Gorše še bolj obogatil slovensko umetniško kulturo.	V.	L., Rim
bi potem ne bila sveta. Milost namreč zahteva od odraslega človeka svobodnega in zavestnega sodelovanja, lastnega prizadevanja. Marija je zato z milostjo sodelovala in višek njenega svobodnega sodelovanja pomeni njen vzklik: »Zgodi se!«
MARIJINA PONIŽNOST
Toda kar kristjana najbolj začudi pri Mariji, je njena ponižnost. To je zavest in priznanje, da je njena svetost dar božji. »Velike reči mi je storil On, ki je mogočen.«
Ponižnost namreč ni v tem, da tajimo, kar smo ali kar imamo, temveč v tem, da damo čast, komur gre, to je predvsem Bogu.
Ponižnost je zaradi tega najprej resničnost, avtentičnost. Ponižen človek zato najprej skuša spoznati samega sebe, svoje zmožnosti in nezmožnosti. Potem prizna, da vse, kar je dobrega, prihaja od Boga, Stvarnika in Odrešenika. Od Boga Stvarnika imamo vse, kar smo z rojstvom prejeli, vse vrline in zmožnosti. Od Kristusa Odrešenika pa nam prihaja milost po sv. krstu, po drugih zakramentih in tudi drugače s pomagajočo milostjo. Zato pravi sv. Pavel: »Po božji milosti sem to, kar sem.« Končno ponižen človek ve, da čast pripada le Bogu.
LE PONIŽNI SO LAHKO SVETI
Ravno v tej pravi iskreni ponižnosti nam je Marija najlepši zgled, na njeni ponižnosti sloni vsa njena svetost. Pa ne samo Marijina, svetost vsakega kristjana temelji na ponižnosti. Danes to radi pozabljamo in rajši več govorimo o ljubezni, dobrodelnosti, bratstvu in podobno. Pozabljamo pa, da vse sloni le na pesku, če ni prave ponižnosti. Ko je Kristus polagal temelje božjemu kraljestvu v govoru na gori, je najprej rekel: »Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.« »Ubogi v duhu« so, kot razlaga večina svetih očetov, ravno ponižni, in sicer ponižni tako, kakor smo zgoraj opisali.
V	pokoncilskem času se pustijo kristjani tako radi zapeljati lepim besedam, ki poveličujejo človekovo dejavnost in vidijo v apostolatu višek popolnosti. Ljubezen je res višek, toda temeljiti mora na ponižnosti, na iskrenosti, na resničnosti, kajti v nasprotnem primeru je vse zlagano. In prav v tem je danes velika tragika sodobnega človeka, da je vse zlagano, vse ponarejeno: od umetnih rož in hrane do umetne časti, sreče, bogastva in moči.
Če hočemo torej postati avtentični kristjani, moramo biti najprej iskreno ponižni.	(r+r)
Proslava sv. Cirila in Metoda v Celovcu
Koroški Slovenci so se v nedeljo, 30. novembra spomnili svetih bratov Cirila in Metoda s slavnostno prireditvijo v veliki dvorani »Doma glasbe«. Prireditev je bila lepa, na dobri kulturni višini, in odziv prijateljev slovanskih blagovestnikov polnoštevilen. To je bil najbolj kulturni odgovor na vse spise proti svetima bratoma, ki so se pojavili v nemški koroški javnosti v preteklem letu.
Prireditev je pripravila Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Udeležili so se je domači škof dr. J. Kostner, regensburški škof dr. R. Graber, ki je predstavnik nemške škofovske konference za ekumenska vprašanja z Vzhodom, dr. M. Držečnik, mariborski škof, ter mariborski pomožni škof dr. V. Grmič.
Po pozdravu predsednika Krščanske kulturne zveze, dr. Erika Prunča, škofov Kostner j a in Držečnika ter dekana ljubljanske teološke fakultete dr. V. Fajdige je imel slavnostni govor regensburški škof dr. R. Graber, dober poznavalec svetih bratov. Govoril je nemško in v precej dolgem govoru pokazal življenjsko pot predvsem sv. Cirila in poudaril važnost zamisli in apostolskega delovanja svetih bratov. Ob koncu govora je poudaril, da je zadnji vatikanski koncil sprejel več idej, ki sta jih oznanjala že sveta brata.
Člani Koroške dijaške zveze so izvedli daljšo recitacijo, v kateri smo slišali besede, ki jih velikokrat ponavljajo koroški Slovenci: trpljenje in pravica; a iz teh besed sta izzveneli še vera in ljubezen.
Glavna točka pireditve je bilo seveda petje. Vrstili so se pri vodstvu: dr. Cigan, Holmar, Kampuš, Michor in prof. Ropitz. Peli so pa združeni cerkveni pevski zbori iz Bilčovsa, Kotmare vesi, šmarjete v Rožu, Sel, Podjune, Dobrle vesi, Kazaz, Obirske, št. Vida, Šmihela, zbor Koroške dijaške zveze ter združeni moški zbor graških študentov in celovških bogoslovcev. (Koliko mladine! Vsa čast!)
Pred nas so stopili vzhodna liturgija v slovenskih zvokih, trpljenje in bolečina, a tudi trdnost vere v ljubezni, ki sta jo oznanjala sveta brata.
Dr. Lojze Škerl
[stržaškega!
Bazovica
Glasbena šola »Slomšek-Bazovica« priredi v ponedeljek, 8. decembra v kino dvorani svoj drugi nastop po komaj petih mesecih od prvega nastopa. To priča o sposobnosti učnega osebja kakor 'tudi učencev. Nastopilo bo okrog 30 učencev s kitarami, harmonikami, saksofonom, pri orglah in pri klavirju. Začetek ob 17. uri.
Zjutraj bo pa otroški zbor pel pri maši ob spremljavi električnih orgel, ki jih igrajo učenci sami.
Zanimiva razprava v Nabrežini
Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine je preteklo sredo, 26. novembra organiziralo razpravo o nameravani pridružitvi Slovenske prosvetne zveze k vsedržavni javnopravni ustanovi ARCI. Nastopila sta dva govornika, in sicer prof. Ubald Vrabec, ki se je izrekel proti vključitvi, in Stojan Spetič, ki je zagovarjal vključitev. Sledila je precej burna razprava.
Čeprav vprašanje vključitve Slovenske prosvetne zveze v ARCI, ki je razvnelo duhove na zadnjem občnem zboru Zveze, ne spada v našo pristojnost odločanja, vendar menimo, da je za našo narodno skupnost vsako vključevanje slovenskih organizacij v drugorodne organizacije le škodljivo, saj imamo boleče izkušnje zaradi vključevanja velikih množic naših ljudi v italijanske stranke.
Rabelj
Občinska uprava v Trbižu, kamor spada upravno tudi Rabelj, je letošnjo jesen očistila strugo potoka med obema mostovoma, ki vežeta rabeljsko naselje. Tudi je delno asfaltirala cestišča; z delom se bo nadaljevalo spomladi kakor tudi z gradnjo delavskih stanovanj.
Te dni je dobilo zaposlitev pri rudniku več Slovencev iz gornjega Posočja v Sloveniji. Z njimi je naraslo število slovenskih rudarjev v Rablju na 97.
Kakor po eni strani raste slovenska skupnost v tem rudarskem kraju, se pa s porokami spet manjša. Tako je nedavno povezala svojo življenjsko usodo Marija Flajs, doma iz bovškega konca, z 284at-nim rudarjem Orlandom Dessinom, dz Sar-dinije doma. Želeti bi bilo, da bi otroci znali govoriti ne samo očetov, temveč tudi materin jezik.	T. C.
VABIMO NA ROMANJE V LURD
Prihodnje leto bo poteklo dvajset let, kar so pričeli slovenski tržaški duhovniki s prirejanjem skupnih tržaško-goriških romanj, katerim so se kdaj pa kdaj pridružili tudi bratje s Koroškega.
To obletnico bomo skušali proslaviti s ponovnim romanjem v Lurd, ki ostaja za večino naših ljudi najbolj privlačna in priljubljena božja pot. V Lurdu se bomo srečali z rojaki iz Slovenije, ki bodo isti teden imeli množično romanje k lurški Materi božji, tako da bodo vse pobožnosti skupne. Bo to prvo skupno srečanje Slovencev iz domovine, iz zamejstva in iz izseljenskih dežel.
Romanje se bo izvršilo z vlakom. Pri vpisu naj vsakdo pove, ali želi potovati v spalniku (1700 lir več) ali v vagonu.
Odhod iz Trsta v nedeljo, 5. julija 1970 popoldne, prihod v Lurd naslednji dan proti večeru. V Lurdu ostanemo do petka, 10. julija zjutraj. V četrtek, 9. julija bo na voljo izlet z avtobusi v obmorsko letoviško mesto Biarrltz ob Atlantskem oceanu. Na povratku se v soboto dopoldne, 11. julija ustavimo v rojstnem kraju papeža Janeza XXIII. v Sotto 11 Monte pri Bergamu, kjer bo uradni zaključek romanja.
Prijave sprejemajo na Tržaškem slovenski dušni pastirji, na Goriškem uprava našega lista. Ker se predvideva velika udeležba, svetujemo, da se priglasite čimprej.
Radio Trst A in naši
Sv. oče Pavel VI. v razgovoru s slovenskim umetnikom kiparjem Francem Goršetom ob priliki njegovega obiska v Vatikanu
IIIIIMlIlllllllllllllllllllllUlllimiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll!
Podoba Brezmadežne
V	nedeljo, 30. novembra je bila v Kulturnem domu v Trstu četrta revija cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Nastopilo je deset cerkvenih zborov, moški zbor »Fantje izpod Grmade« in otroški zbor iz Bazovice. Skupno torej 12 zborov.
Uvodni pozdrav je podal dr. Zorko Ha-rej, predsednik ZCPZ na Tržaškem. Njegove misli in ugotovitve bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnjič.
Revija je imela sijajen okvir v gosposki dvorani Kulturnega doma, kjer so naši zbori prvič nastopili. Pri tako številnem občinstvu je bila dvorana kar premajhna.
Vsak zbor je zapel tri pesmi. Nastopili so: mešani pevski zbor s Katinare (dirigent Just Lavrenčič); zbor cerkve Novega sv. Antona (Janko Ban), zbor iz Bazovice (dr. Zorko Harej), moški zbor »Fantje izpod Grmade« (Ivo Kralj), zbor cerkve sv. Ivana (Nada Žerjal), otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice (Elijana Zajec), zbor iz Boršta (Drago Petaros), zbor iz Mačkovelj (Dušan Jakomin), zbor iz Rojana (dr. Humbert Mamolo), zbor iz Ukev (Franc Sivec), zbor z Opčin (Stane Malič), zbor »Rečan« iz Lješe v Beneški Sloveniji (g. Rino Marchig).
Morda si predstavljamo včasih cerkvenega pevca ali pevko kot sicer zaslužnega, a starega človeka. Revija pa nam je pokazala popolnoma drugačno sliko: bila je to skupnost ljudi, veselih in nasmejanih obrazov. Ponekod so celo prevladovali mladi, fantje in dekleta. To pomeni, da se cerkveni zbori prenavljajo. Vloga cerkvenega pevca ni nič manj važna danes kot v dobi fašizma, ko je osamljen, edini poleg duhovnika neustrašeno kljuboval zatiralcu. Današnje razmere pa zahtevajo dvojno zavednost: versko in narodno.
če bi vzeli v roke čopič in bi skušali naslikati Revijo, bi ta bila zelo pestra in barvita. Pisana noša katinarskih deklet, doneči glas g. Alberta Miklavca, presenečenje zbora »Rečan« iz Lješe, barviti moški glasovi »Fantov izpod Grmade«, prisrčen nastop bazoviških otrok z glasbili, nastop ukvanskega zbora v koroških narodnih nošah, zvrstitev dvanajstih dirigentov, od takih, ki :se že dolgo let žrtvujejo za zbore pa do mlajših, jasna in prisrčna povezava dveh simpatičnih radijskih napovedovavcev Savine Remec in Joška Gerdola, pa še toplina živahnega za-
nimanja poslušavcev, ki so ploskali ne le ob koncu nastopa, temveč tudi pri vstopu .in odhodu pevcev, vse to je le medel opis tega, kar so navzoči doživljali v prelepi dvorani. Upravičeno lahko trdimo, da revija prav zaradi teh okolnosti ni utrujala, čeprav je vsak zbor zapel po tri pesmi.
Nastopilo je, kot rečeno, dvanajst zborov; kateri je bil najboljši? To vprašanje se vsiljuje vsakemu poslušavcu ob taki reviji. Predvsem moramo omeniti, da nas je presenetil zbor iz Lješe v Slovenski Benečiji: številen je in mladosten. Cenili smo njih preprosto in prisrčno izvajanje. Številko eno pa bi dali (to je seveda moje osebno mnenje) rojanskemu zboru.
Motil pa je spored bazoviških otrok: ob tolikih naših otroških pesmih, čemu segati po predelavah tujih avtorjev kot sta bila Brahms in s. Sourire? Ime tega zbora — Slomšek in izbira pesmi sta bila v očividnem nasprotju. Iz istih razlogov je motil Mozartov Ave verum rojanškega pevskega zbora.
Na letošnji Reviji so prevladovale domoljubne pesmi. V prihodnje bo treba poskrbeti še za večjo pestrost v izbiri. Najbolje je, da se zbori odločajo za slovenske avtorje.
Na splošno se je kakovost zborov dvignila v primerjavi s prejšnjimi leti; letos ni bilo težav z intonacijo. Seveda ni naš namen oceniti posameznih zborov, ker je šlo za skupno tekmovanje posameznikov in je to bil praznik vseh, zmaga vseh in tudi zadoščenje vseh. Zato velja tudi pohvala vsem: pevcem, dirigentom in neznanim, ki si prizadevajo, da zbori nadaljujejo s svojim delom.
Revija ni cilj, je le prihod do novega ovinka, pot pa se nadaljuje. Ta pot ima več postaj, stalna srečanja, vztrajnost, ki ne pozna popuščanja, tedenski nastop v cerkvi, vsako leto pa skupen praznik ob Reviji.
Kdor je nastopil le za to priliko, naj sedaj v zboru ostane in nadaljuje skupno z drugimi. Potreben je revijski oder, važen pa je še bolj tedenski oder, kjer pevec da, a tudi veliko dobiva ravno po posredovanju cerkvene pesmi.
Torej na tedensko srečanje in nasvidenje na peti Reviji!
Dušan Jakomin
Dr. Štoka je predlagal posebno komisijo za slovenska vprašanja
Deželni svet je z večino glasov levega centra (KD, PSI, PSU) odobril proračun za leto 1970 in obračun za leto 1968. Proti so glasovali svetovalci vseh ostalih strank razen svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoka, ki se je vzdržal. Med drugim je zahteval, naj deželne oblasti začno na podlagi člena 3 deželnega statuta konkretno reševati probleme slovenske narodne skupnosti. V ta namen je dr. Štoka predlagal, naj se ustanovi posebna komisija, katere člani bi morali biti tudi slovenski izvedenci, ki naj v sporazumu z uradom za manjšine pri predsedstvu deželne vlade izdela jasne predloge za rešitev konkretnih slovenskih problemov. Pred glasovanjem je svetovalec dr. Štoka predložil tri resolucije. V prvi resoluciji je rečeno, naj deželni odbor s pomočjo urada za
Dne 8. decembra ob 17. uri
nastopi v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu
PEVSKI ZBOR »J. GALLUS«
Prispevki so namenjeni žrtvam potresa v Banjaluki. — Vljudno vabljeni!
Med drugimi pevskimi zbori je nastopil kakor prejšnja leta tudi letos na Reviji cerkvenih pevskih zborov v Trstu mešani pevski zbor s Katinare. Zapel je Lahamarjevo »Pozdravljam te, vipavski dol«, Vodopivčevo »Ptici« in Sattnerjevo »Na planine«
manjšine spremlja zadeve, ki zanimajo Slovence in naj posreduje pri osrednji vladi za rešitev manjšinskih vprašanj. Druga resolucija se zavzema, naj deželna vlada sprejme posebne Ukrepe v korist kmetijstva na Tržaškem in Goriškem. V tretji resoluciji pa svetovalec dr. Stoka predlaga ustanovitev posebne komisije za vprašanja, ki zadevajo Beneško Slovenijo. Prvi dve resoluciji sta bili sprejeti, tretja pa zavrnjena, ker je bil deželni odbor mnenja, da je treba ta vprašanja rešiti po že obstoječih organih.
Razgovor prosvetnih delavcev o aktualnih kulturnih zadevah na Tržaškem
V	petek, 21. novembra je imel širši odbor Slovenske prosvete sejo, na kateri je razpravljal o več aktualnih vprašanjih ob začetku sezone.
Delegati so ugotovili, da je bil posvet v oktobru zelo koristen in da se je po vseh krožkih in društvih začelo .zelo živahno dalo. Sploh je zaživela vsesplošna delavnost pri vseh prosvetnih skupinah, kar je treba pozdraviti.
Nekateri odborniki so opozorili na potrebo, da se prireditve bolj smotrno raz-dele, ker se je že v začetku sezone strnilo na nekatere nedelje preveč prireditev. Zato naj bi društva, ki delujejo v zvezi s Slovensko prosveto, sporočila svoje bodoče načrte, da bi lahko koordinirali in porazdelili nastope, in bi se lahko društva udeleževala ter pomagala drugim društvom.
Izšla je prva številka »Prosvetnega vestnika«, ki ga je začela v tej sezoni izdajati Slovenska prosveta in ima namen sporočati organizacijske zadeve, ki so vsem društvom skupne. Vestnik bi lahko tudi prinašal načrte društev in s tem seznanjal, katere nedelje ali drugi dnevi so že dolo-
čeni za prireditve v posameznih kraj,ih.
Predsednik Društva slovenskih izobražencev je poročal, da bo društvo imelo predavanja v bodoči sezoni ob sobotah in sicer ob 20. uri. Predavanja bodo v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizet-ti 3, v prvem nadstropju levo, ker je v prostorih na desno ob tej uri še mladina, ki ima svoje sobotne večere.
Delegati so z odobravanjem sprejeli poročilo predsednika Slovenske prosvete, da so bili dokupljeni novi prostori, tako da je zdaj vse prvo nadstropje last Prosvete. Seveda je še dolg, vendar je važno, da so ti prostori skupaj, kjer bodo lahko imele vse osrednje organizacije svoj sedež. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo posveti širšega odbora Slovenske prosvete vsaj vsakih štirinajst dni, ker to zahteva obilica dnevnih važnih vprašanj.
Skedenj
Začasno smo ustavili v Domu vsako dejavnost, ker so v teku dela oziroma preureditev prostorov. Upali smo,' da bomo v tem času že končali, toda vse se je zavleklo zaradi dovoljenja. Vendar bomo v kratkem uresničili popolnoma novo po budo, ki bo za Skedenj v vsakem pomenu novost.
Od 13. do 21. t. m. bo namreč v Domu slikarska in filatelistična razstava. Razstavljali bodo trije figurativni umetniki svoja nova dela z izključno škedenjskimi motivi. Bodo to Aldo Bressanutti, Giovan-ni Duiz in Williano Bossi.
Obvezna tema filatelistične razstave pa je: slikarstvo v znamkah. Razstavili bodo zbiratelji znamk iz Ljubljane, Zagreba, Graza, Rima, Turina, Milana, Trsta in Milj.
Dom bo izdal vrsto šestih umetniških oštevilčenih razglednic s škedenjskim motivom in priložnostnim žigom. Na pečatu bo motiv iz Skednja. Pečatenje uradnih razglednic bo samo v soboto in v nedeljo,
13.	in 14. decembra. Cena uradnih razglednic, opremljenih z znamko in priložnostnim žigom bo 150 lir za posamezno razglednico, 800 lir za celotno serijo. Po tej razstavi bo Dom izdal nove razglednice o Skednju za običajno prodajo. To že dalj časa pogrešamo. Kot rečeno, bomo poskrbeli po tej razstavi. Marsikdo »gleda« na Skedenj — po svoje namreč. Nekateri tudi z namenom, da bi mu spremenili obraz. Naša dolžnost je, da ohranimo, kar se da ohraniti.
Žal, za to priliko nismo dobili iz Rima »škedenjskega pečata« z dvojezičnim napisom. Upamo, da bomo to dosegli 1971. leta, ko bomo na podoben način proslavili stoletnico postavitve škedenjskega poštnega urada. Že sedaj vabimo predvsem Škedenjce, da si bodo ogledali izredno razstavo v Domu. Slike umetnikov' bodo v prodaji.
Predavanje Ivana Mraka
V	soboto, 29. novembra zvečer je v prostorih v ul. Donizetti v Trstu predaval za Društvo slovenskih izobražencev in za Slovenski kulturni klub dramatik Ivan Mrak iz Ljubljane. V Izklesanih besedah je nanizal svoje poglede na slovenstvo skozi vidik tragičnosti.
Slovesnost v Borštu
V	dneh, ko se mladi in stari vesele praznika sv. Miklavža in tudi njegovih darov, se veseli tudi župnijska skupnost v Borštu treh lepo uspelih del. Nove orgle čakajo na blagoslovitev, obnovljena je cerkvica na Jezeru z novim oltarjem in starinsko-umetniškim nastavkom, ki sega v leto 1661 in končno se župna cerkev ponaša z novo streho.
Na drugo advetno nedeljo, 7. decembra ob 15. uri bo škofov vikar da-. L. Škerl blagoslovil nove orgle. Nato bo sledil koncert, pri katerem bo sodeloval prof. H. Bergant iz Nove Gorice in domači cerkveni zbor. Udeležencem bo orgle, njih pomen za bogoslužje in barve registrov predstavil misijonar L. Savelj CM.
Nove orgle je kolavdiral ravnatelj kora pri Sv. Jus-tu v Trstu Giuseppe Radole, ki je tudi predložil nekaj sprememb prvotnemu načrtu glede sestave registrov. Daj Bog, da bi blagozvočni instrument, pohvale vredno delo bratov Waliček iz Doberdoba, razveseljeval vse župljane: dobre vzpodbujal k še večji gorečnosti, mlačne pa podpiral, da bodo vedno bolj radi prihajali k službi božji.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 7. do 13. decembra 1969 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Znamenja časov. 21.00 Bratje Karamazovi (4). — Drugi: 17.30 V pasti. 21.15 Včeraj in danes. 22.15 Velika pustolovščina, film.
Ponedeljek: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.05 Cadillac ves zlat, film. — Drugi: 21.15 Svet proti leitiu 1970. Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 Joh-in Belinda. — Drugi: 21.15 Po Hiroši-mi (4). 22.05 Ljubezen in vojna.
Sreda: Prvi; 21.00 Šola pri drugih. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Fellini: Kabirijine noči, film. četrtek: Prvi: 21.00 Družina Benvenuti.
22.00 Politična tribuna. — Drugi: 22.10 Obzorja znanosti in tehnike.
Petek: Prvi: 18.45 Koncert. 21.00 TV 7.
22.00 Glasbeni program. — Drugi: 21.15 Liuzzijev primer.
Sobota: Prvi: 21,00 Canzonissima 1969. 22.30 Predniki, slikanica. — Drugi: 21.15 Dogodivščine Simona Templarja.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 7. do 13. decembra 1969
Nedelja: 9.30 Po domače. 9.35 Kmetijski razgledi. 10.50 Otroška matineja. 18.10 Avtobusna postaja, film.
Ponedeljek: 17.50 Ostržek, mlad. film.
18.00	Po Sloveniji. 18.30 Priprava hudo poškodovanega ali obolelega za transport. 18.50 Nizozemska glasbeno dokumentarna oddaja. 20.35 I. Cankar: Polikarp, drama.
Torek: 18.20 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 18.40 Torkov večer pod lipo. 19.05 Na sedmi stezi. 20.35 L. Visconti: Obsedenost, film.
Sreda: 18.30 Pisani trak. 18.45 Človek, film. 20.35 Slavnostna akademija ob 50-letnici Slov'. Filharmonije.
četrtek: 18.00 Tiktak. 18.15 Po Sloveniji. 20.35 T. Mann: Buddenbrookovi. 21.20 Kulturne diagonale. 22.05 Shenandoah, film.
Petek: 17.45 Nove dogodivščine Huckle-berryja Finna. 19.00 Svet na zaslonu. 20.35 Mojstri besede na filmskem traku: Glad, film.
Sobota: 19.15 Obdobje svetovne vojne. 19.40 Pet minut za boljši jezik. 22.00 Novi rod, film.
iiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiNiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmmmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiH^
Prihodnje	leto	bo	skupno	romanje	v Lu 7.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllll
t Msgr. Janez Hladnik
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiuuiimmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiH^^^
55 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Rečeno, storjeno. Vzel sem si tri dni dopusta, šel v Zagreb, se tam vkrcal na zrakoplov in nato res zaplaval čez drago mi deželico. Bil je 'to seveda moj prvi zračni polet. Doživel sem ga tako globoko, da je ostal neizbrisno na dnu vseh mojih spominov. Iz višine kakih tisoč metrov sem zrl na vasi, vinograde z zidanicami, na steljnike, bele ceste, reko Kolpo. Pod mano so se prikazale Tri fare, Metlika, nato Črnomelj in Vinica. Čez gozdnati Gorski Kotar smo dosegli morje, se v zraku zaokrenili in pristali na Grobnič-kem polju. Tam je bilo namreč letališče za Sušak. Poseben avtobus me je potem zapeljal v mesto.
Hitro sem poiskal skoro štiristo stopnic, ki vodijo na višino, kjer stoji Marijino svetišče. Materi božji sem se kot
nekdaj na Brezjah spot zahvalil za povrnjeno zdravje. Zavedal sem se, da mi je bilo darovano in da to pomeni, da me bo Bog še potreboval in da me čakajo še nove naloga v življenju.
Še čez Rečino sem stopil in že bil na italijanski strani. Ni mi šlo v glavo, kaj so imeli Lahi na Reki iskati. Vse je bilo naše, slovansko: morje, obala, naselja. Prišel sem do Opatije in Lovrana. Svoj čas so ti kraji spadali pod vojvodino Kranjsko. Vrnil sem se na Sušak, tam sedel na vlak in se dal zapeljati čez Delnice in Ogulin v Karlovac. Tu sem še enkrat prestopil in bil čez eno uro v Metliki.
NA ZATOŽNI KLOPI
Moje moči so se mi hitro vračale, tako da sem čez pet tednov že šel z otroki na izlet na Gorjance. Sicer sem vzel s seboj kolo, pa mi j,e celo napak hodilo, kajti moral sem ga nositi na kakem kraju na rami. Nič mi ni bilo. Privozil sem domov vesel in zdrav. Z Gorjancev navzdol do Metlike je za kolesarja pravi užitek. Saj teče kolo samo in še kako!
Toda doma me je čakala slaba novica:
čez tri dni ob osmih zjutraj moram biti v Novem mestu na sodišču. Šmentane punktaeije! Pet duhovnikov je bilo že zaradi njih obsojenih na leto ali pol leta zapora. Po šenčurskih dogodkih so stvar znova pogreli in sedaj sem bil žrtev jaz.
Dobro! Ob šestih zjutraj je vozil v Novo mesto vlak. Vstanem, opravim sv. mašo in na vlak, tak je bil moj načrt. Pa se zbudim. Gledam na uro. Kako se mi je to moglo zgoditi in prav danes! Vlak je bil zamujen.
Ni mi kazalo drugega kot opraviti najprej sv. mašo, potem pa na kolo in čez Gorjance v Novo mesto. Saj prej to za mene ne bi bilo nič. Igraje sem vozil kolo v vsak klanec, toda sedaj, šest tednov komaj po operaciji...
Četrt pred napovedano uro sem bil pri svojem advokatu dr. Česniku in pravi čas sem stal pred sodnikom, nekim dr. Romihom. Grdo me je mož gledal. Jaz si nisem delal nikake skrbi. Za dobro stvar je treba tudi trpeti. Če sem delil letake in koliko jih je bilo.
»Gospod sodnik, ne vem. Nisem jih štel.«
»Ali jih je bilo deset?«
»Da, gospod sodnik. Deset in še kakšen več.«
»Zakaj ste jih pa delili?«
»Zato, gospod sodnik, kar je bil na njih naš program, ki bi bil v prid vam, meni, vsem Slovencem in tudi državi, če bi se stvari tako uredile kot jih naš program terja.«
Nato se je umaknil s prisedniki in čez pol ure nato razglasil sodbo:
»Obsojeni ste na šest mesecev ječe ”cum custodia honesta”. Ali imate kaj pripomniti?«
»Nič, gospod sodnik. Hvala lepa. Samo prosim, da upoštevate, da sem bil pred kratkim operiran na želodcu in da bi sedaj ne mogel takoj nastopiti zapora.«
Tudi to je dal sodnik na zapisnik, nakar sem bil odpuščen in se vrnil domov.
V	ZAGREB POJDEM
Neki dan dobim pismo od škofa. Naj se zglasim čimprej. Bližal se je začetek šolskega leta.
»Gospod Janez, poklical sem vas, pa ni-
mam nič dobrega za vas. Da ste bili obsojani na šest mesecev, to že vem in tu je vzrok vaše zadeve. Oblast je na delu in očivideo imate v Metliki "dobre” prijatelje, ki se ženejo proti vam. Tako bo •prej ali slej prišel dekret, da se vam v Metliki prepove pouk v šoli. Seveda bi bilo to zelo neprijetna stvar. Jaz kot škof sem brez moči, da bi onemogočil sklep, ki je že storjen. Torej, gospod Janez, kaj se vam zdi? Ali imate kako željo, kam naj vas pošljem?«
»Prevzvišeni,« pravim. »V Zagreb«.
»V Zagreb? Kako to? Misel ni napačna, toda od kod jo imate?«
»Veste, prevzvišeni, iz Metlike je veliko ljudi v Zagrebu. Med njimi Marko Težak, ki je v odboru društva "Slomšek” in je že čas, ko me nagovarja, da bi se odločil za Zagreb. Slomškovo društvo, ki se trudi za versko življenje zagrebških Slovencev, mi zagotavlja toliko, da bi mogel začeti.«
»To je pa modro, gospod Janez. Tu je roka božje Previdnosti. Torej kot nalašč, če ste za to, bom stvari tako uredi!.«
(Se bo nadaljevalo)
Gorica v znamenju sejma sv. Andreja
Letos so predstavniki oblasti uradno odprli tradicionalni sejem sv. Andreja že v soboto, 29. novembra ob treh popoldne, dasi je bil prvi uradni dan šele ponedeljek po prazniku sv. Andreja 1. decembra. Ob priliki odprtja sejma je goriški župan Martina poudaril pomen tega sejma, ki že od nekdaj zbira v Gorici prebivalce iz Brd, Soške in Vipavske doline ter s Krasa. S sedanjo odprto mejo se to izročilo nadaljuje in Gorica je znova postala kraj, kjer se dva naroda srečujeta in izmenjujeta svojo kulturo in svoje, dobrine.
Res so letos Slovenci z onstran meje pritisnili v Gorico kot že dolgo ne. Zlasti v ponedeljek, ko so v Jugoslaviji še pra znovali, je bilo v Gorici jugoslovanskih vozil na pretek. Veliko je bilo tudi izletniških avtobusov. Slovenci so za praznike Dneva republike Trstu precej obrnili hrbet — kar je tržaške trgovce seveda razočaralo — ter prišli na ogled tega res zanimivega sejma v Gorico. Te dni dela Gorica vtis čisto slovenskega mesta.
Prisotnost Slovencev je bilo čutiti tudi na razstavi in pokušnji briških vinogradnikov tako med razstavi j alci kot med obiskovalci. Ni manjkalo slovenskih imen u O slavja, števerjana, Plešivega in Krmina Podjetni Števerjanci so poskrbeli tudi za prigrizek: pečene klobase, piščance in hrenovke.
Za zabavo je kot vsako leto zelo dobro urejeno, stojnice so prekrile vse mestno središče, blaga dobiš najbolj različne vrste in za vse cene. Ves ta vrvež bo trajal do Marijinega praznika 8. decembra vključno. Prve dni je bilo vreme sejmu naklonjeno in je suho, sončno, dasi vetrovno. Mraz pa je kar temeljito pritisnil in temperatura je zjtitraj že pod ničlo.
Novi stalni slovenski učitelji
Pred nekaj dnevi so se v Gorici končali ustni izpiti učiteljskega natečaja za slovenske osnovne šole na Goriškem. Komisijo, ki so je sestavljali prof. Martin Jevnikar, prof. Egidij Košuta, oba iz Trsta, ter didaktični ravnatelj Milan Bre-sciani iz Gorice, je za zmagovalce proglasila: Ivana Bolčino (86,60 točke), Marijo Lenardič por. Mermolja (86,50), Adrija-no Dorini (85,90) in Silvano Berlot (80,85). Za učitelje so postali usposobljeni še: Virgil Zotti, Majda Zavadlav, Marija Ra-detti in Vanda Tomšič por. Tommasi. Vsem naše čestitke!
Odlikovanje
Državni predsednik je odlikoval dr. Al brizija Almi, prvega prevajalca goriške kvesture, z vitešikim redom italijanske re-
V okviru ciklusa o problemih sodobne kulture vabi SKAD v četrtek, 11. decembra ob 20.30 na predavanje, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma. O temi
ČLOVEKOVA
EKSISTENCIALNA
PERSPEKTIVA
bo predaval pisatelj PAVLE ZIDAR iz Pirana.
publike z naslovom »cavaliere« za zasluge, ki si jih je pridobil pri svojem odgovornem delu. Dr. Almi je doma iz Dubrovnika in njegova žena je Slovenka. Novemu vitezu iskreno čestita tudi naš list.
Doberdob
Praznovanje sv. Martina z zahvalno nedeljo smo imeli 16. novembra v lepem vremenu. Pri slovesni maši ob 10.30 je spregovoril dr. Fr. Močnik o važnosti in potrebi vere v današnjih časih, zlasti pri mladini. Po maši je bilo tradicionalno če-ščenje Najsvetejšega po stanovih do popoldanske pobožnosti. G. M. Mazora je predočil problem fanta-vojaka v vojaški službi dandanes; opozoril je na moralne nevarnosti, ki so s tem v zivezi in postavil zgled sv. Martina. Po litanijah in zahvalni pesmi je bil običajni ofer za cerkveni zbor in blagoslov motornih vozil prod cerkvijo.
Družabni večer je bil 29. novembra v nekdanji župnijski dvorani. Priredila sta ga cerkveni zbor in prosvetno društvo »Hrast«. Cerkveni zbor priredi tak večer vsako leto po »Cecilijanki« v primernem kraju z večerjo; društvo »Hrast« pa je čutilo dolžnost izkazati se športnemu odseku hvaležnega za štiri športne pokale
NA PRAZNIK BREZMADEŽNE, 8. DECEMBRA
se bo goriška slovenska verna mladina poklonila Mariji Brezmadežni. Najprej bo ob 15.30 v goriški stolnici blagoslov in shod Marijine družbe. Nato bo ob 16.30 sledila v Katoliškem domu
A KA DEMJJA
Ta bo imela dva dela. Prvi del bo posvečen Mariji. Z govorjeno in dramsko besedo ter s pesmijo bo mladina počastila Brezmadežno, ki naj bi jim bila tudi danes vzor.
V drugem delu bodo nastopili skavti in skavtinje, ki nam bodo v slikah in prizorih pokazali, kako živi skavtska mladina. Mladi in starejši, vsi prisrčno vabljeni. — Vstop prost.
(nogomet in odbojka), katere so igralci prejeli na memorialu »M. Filej«.
Občni letni zbor društva »Hrast« bo 9. decembra zvečer v društvenih prostorih z običajnim letnim obračunom in pregledom izvršenega dela. Vabljeni vsi prijatelji, zlasti člani društva.
Pravijo, da nas bo tudi letos obiskal sv. Miklavž. Da le ne bo v soboto 'kak štrajk! Kdo ve, če ne nosi v košu kaj takega, kar resnično potrebujemo: pridnost otrokom, pravico in delo delavcem, zdravila proti revmatizmu, darove za farno dvorano!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Smrt vzornega cerkovnika
Dne 12. novembra 1969 je odšel v večnost Franc Ferjančič, cerkovnik tržaške bolnišnice v pokoju.
Prva njegova zaposlitev je bila v ladjedelnici; po nekem času breszposelnosti je nato prevzel službo cerkovnika v salezijanski cerkvi na Istrski cesti. Msgr. Završnik (Saverni), tedanji kurat v tržaški bolnišnici je ob nekem obisku te cerkve opazil, s kakšnim veseljem in požrtvovalnostjo je opravljal pokojni Ferjančič svoje delo. Ponudil mu je službo cerkovnika v bolnišnici, katero je začel kot dvajsetletni fant in jo končal po dolgih 38 letih. V vseh teh letih napornega dela ni nikdar umanjkal svojim dolžnostim in neutrudno je podnevi in ponoči spremljal duhovnika, ko je nosil sv. popotnico umirajočim.
Po dolgi in mučni bolezni, katero je prenašal vdan v božjo voljo, ga je usmiljeni Bog poklical k sebi, da ga nagradi kot dobrega in zvestega delavca. Naj mu bo lahka domača zemlja, težko prizadeti ženi, sinu in ostalim sorodnikom pa naj velja iskreno sožalje.	E.	F.
ZA KMETOVALCE
Vrtnice in čebule gladiol za polovično ceno
S 1. decembrom je kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu, ulica Ghega 6, začelo sprejemati naročila za vrtnice belgijskega in francoskega izvora ter čebule gladiol nizozemskega porekla po polovični ceni. Naročilo mora obsegati najmanj tisoč čebul oziroma najmanj 250 čebul za vsako vrsto gladiol, za vrtnice pa najmanj 100 sadik. Naročeno blago je treba plačati pri trgovinski zbornici v Trstu, Borzni trg 2, soba št. 11.
Ugodni nakup čebulic in sadik je namenjen cvetličarjem na Tržaškem; naročila se sprejemajo, dokler ne bo porabljen v ta namen odmerjeni znesek.
Porjavitev vina
Zelo pogosta napaka, ki jo srečamo po naših kleteh, je porjavitev vina. Vino, ki je iv sodu lepe, svetle barve in običajnega okusa, postane rjavo v enem dnevu, če ga natočimo v kozarec. Rjaveti začne od vrha proti dnu. Ce ga prelijemo, porjavi še hitreje.
Vzrok porjavitve so čreslovinaste snovi, ki se v dotiku z zrakom oksidirajo in spremenijo barvo. Pri tem lahko sodeluje tudi encim oksidaza. V takem vinu opazimo tudi zamazano usedlino. Posebno rada porjavijo vina iz gnilega in plesnivega grozdja.
Porjavitev preprečimo tako, da gnilo grozdje posebej predelamo in mošt pravilno žveplamo, če bi po končanem vrenju vino v kozarcu še porjavelo, moramo spet dodati metabisulfita. Če pa je na vrsti pretakanje in vino v kozarcu porjavi, mu najprej dodamo 8 do 10 gr metabisulfita, katerega raztopimo v nekaj vina in ga zviška vlijemo v sod 'tako, da se vino dobro premeša. Nato pustimo, da se vino očisti z usedanjem in čez kak teden pretakamo z zračenjem.
Če je vino porjavelo, ni mogoče odstraniti barve. V takem primeru bolezen samo ustavimo, da vino ne porjavi še bolj. Porjavelo vino najprej pasteriziramo, nato čistimo z organskimi sredstvi in nazadnje filtriramo. Kljub temu ostanejo bela vina rjavkasta, rdeča pa obdržijo nekoliko umazano opečno rdečo barvo. Ker pa naši kletarji nimajo priprav za pasterizacijo vina, naj pred pretakanjem opazujejo vino v kozarcu in v primem porjavitve žveplajo vino pred pretakanjem kot je omenjeno v prejšnjem odstavku.
V soboto, 6. decembra — na praznik škofa sv. Nikolaja — bo v Katoliškem domu v Gorici ob 15. uri sv. Miklavž obiskal otroke slovenskih šol in otroških vrtcev. Igrici o sv. Miklavžu bo sledilo obdarovanje otrok. Darove lahko oddate do sobote opoldne pri družini Špacapan v Katoliškem domu.
DAROVI
Ob obletnici smrti g. Pahorja, župnika v Mirnu daruje družina Ussai iz Rupe: za Kat. glas 5.000 lir, za Kat. dom 5.000 lir, za Zavod. sv. Družine 5.000 lir, za Aloj-zijevišče 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Nabirka po Šte-verjanu: posestnik Štekar nekaj zabojev jabolk; prispevki v denarju 15.000 lir; 250 kg krompirja; 220 kg koruze; 400 kg jabolk. — Jazbine: 213 kg koruze in 50 kg krompirja. — Pevma-Oslavje: 20.000 lir in 180 kg jabolk. — Štmaiver: 2.850 lir, 130 kg jabolk in 60 kg krompirja. N. N. 1.500 lir.
Za Alojzijevišče: Ob smrti Petra Makaroviča daruje Kamenšček 10.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Ob zlati poroki družina Abram 5.000 lir; ob smrti Pine Negode sestrična Štefanija 5.000 lir; F. Ž. 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Zasedanje komisije za liturgično obnovo
V Rimu je imela svoje dvanajsto zasedanje komisija za liturgično reformo. Pri zasedanju so razpravljali o brevirju, krstu odraslih, o skrbi za bolnike in še o sveti maši.
Božična številka »Katol. glasa«. Ker bo
božična številka našega lista izšla že v četrtek, 18. t. m. in sicer na osmih straneh, prosimo vse, ki želijo izreči voščila za praznike Kristusovega rojstva, da to storijo vsaj do torka, 16. decembra opoldne. Isto velja za dopisnike. V tednu, ko obhajamo božič, naš list ne bo izšel.
Sovodenjski poštni urad sporoča urnik za dvig trinajste pokojnine zavarovancem INPS: 9. decembra starostne pokojnine in pokojnine kmetovalcem; 10. decembra starostne in obrtniške pokojnine; 11. decembra pokojnine vdovam in 12. decembra invalidske pokojnine.
Najdeno. Na upravi »Katoliškega glasa« je nekdo pozabil modro usnjeno preobleko za zložljiv dežnik.
★
Kupim samostojno, prosto, pritlično hišo (3 sobe, kuhinja, klet, kopalnica, do 300 m2 ograjenega vrta) v okolici Gorice ali v slovenski vasi ob morju. Točne ponudbe sprejema uprava našega lista.
RADIO
A trst A
Spored od 7. do 13. decembra 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 »Morski razbojnik«. Dramatizirana zgodba za najmlajše. Peti del. 11.50 Ringairaja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 »Zadnji dnevi v Ogleju«. Dramatizirana zgodba. 17.30 Pri naših pevskih zborih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Glasba za praznično jutro. 11.00 Marijine pesmi v izvedbi ljubljanskih bogoslovcev.
11.15 A. P. Cehov: »Kaštanka«. 11.45 Ansambel »Veseli planšarji«. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 L. Candoni: »Edip v Hirošimi«. Radijska drama. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Zbor »A. Illersberg« -iz Trsta. 19.10 »Kakor sonce skoz glaž gre...«, antologija marijanske ljudske lirike. 21.00 Pripovedniki naše dežele: A. Pao-lini: »Večer v kinu«. 21.10 Romantične melodije.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušaivce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Slovenske balade in romance. 19.45 Moški zbor »F. Prešeren« iz Kranja. 20.35 Verdi: »Moč usode«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Just Piščanec«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu.
18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Theuerschuh: »Družinski obzornik«.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: Slo-
venščina za Slovence. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za naj-mlajše. 19.40 Priljubljene melodije. 20.35 Jeza: »Komisar Pollin ima dober nos«. Radijska drama.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Radijska univerza: P. Brezzi: Začetek krščanstva (6) »Petrovo prvenstvo«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Operetne melodije. 16.40 Ansambel Boruta Lesjaka. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Slovenski oktet. 19.10 Po društvih in krožkih: »Slovensko planinsko društvo iz Gorice«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 J. Tavčar: »Iz ljubezni«. Radijska kriminalka. 21.35 Vabilo na ples. 22.35 Zabavna glasba. .
Zobozdravnik v Gorici išče 15-18-letno dekle, kot pomočnico za razkuženje orodja in pomoč pri delu s klienti. Telefonirati je treba na številko 2909 ob delavnikih od 9. do 13. ure.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Znanstveni licej »F. Prešeren« v Trstu vljudno vabi starše, bivše dijake ter vse prijatelje slovenske šole
NA PROSLAVO ob 25-letnici slovenske šole na Tržaškem
in k odkritju Prešernovega kipa. Prireditev bo 11. decembra 1969 ob 20.30 v Kulturnem domu. Na sporedu je pevski nastop in uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«. Vabila dobite v tajništvu znanstvenega liceja, pri dijakih in v Tržaški knjigami.
Za vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje
LA COMBUSTIBIU
LOVREČIČ ALBIN Domjo 38 - Industrijska cona tel. 820-331
Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMOCO za Trst NAFTA - GASOLIO - KEROZEN - PREMOG - DRVA itd.
Postrežba hitra v velikih in majnih količinah, cene ugodne, olajšave. Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam ter se pozanimajte pri nas!
NOVO !
V Celovcu je izšla pri Mohorjevi družbi nova knjiga, v kateri univ. prof. dr. Ciril Zebot razglablja o pomenu sprememb v Sloveniji po izidu svoje prve knjige »Slovenija včeraj, danes in jutri« ter analizira slovenski razvoj z vidika njegovega približevanja dvojnemu cilju; državni enakopravnosti slovenske republike in enakopravni svobodi v slovenski družbi.
Knjiga obsega dvanajst poglavij, ki so obširno dokumentirana s pričevanji h glavnim ugotovitvam.
Zgodovinski okvir velikih slovenskih obletnic, v katerem avtor razpravlja o slovenski sedanjosti in prihodnosti, daje drugi knjigi posebej značaj življenjske konkretnosti.
Nova knjiga je naprodaj v 'knjigarnah na Koroškem (50 šilingov) ter na Primorskem (1250 lir) in sicer v Gorici, Katoliška knjigama ter v Trstu, knjigama Fortumat, ul. Paganini 2. Pismena naročila za vse države sprejema MOHORJEVA KNJIGARNA, Viktringer Ring 26, Klagenfurt-Celovec, Avstrija.
DR. CIRIL ŽEBOT
SLOVENIJA TČERAJ, DANES IN JUTRI
2. Knjiga