g I TARIFA REDUCIDA § g FRANQUEO PAGADO O o <¡< Concesión 1551 "EL SEMANARIO ESLOVENO" 1U cent;. Uredništvo In upravnlštvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - Sprejemanje strank vsak dan od 15.-18. Buenos Aires, 20 Julija 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— Slovanska Zveza je Naše Načelo čas se mnogo govori in piše o povratku Habzburžanov na avstrijski prestol. Potrebno ln koristno je za naše izseljence, da o tem novem političnem pojavu v Evropi tudi mi pojemo naše mnenje. Gotovo se dobi marsikaterega med nami, ki 1 si želel nekdanjih časov iz bivše Avstrije bi. se prav nič ne protivil, če bi se še enkrat Povrnili. Vsako stvar pa je treba temeljito ter od vseh strani premisliti in pretehtati, predno si jo je smatrati za koristno in potrebno, in tudi izvedljivo. Tembolj, če se gre za našo lastno usodo, ki nikakor ni bila in ni taka kot bi morala biti tudi ne bo, če si ne bomo znali kulturno 111 gospodarsko usmeriti tako, kot bi bilo za ü&s vseh koristno. Predvsem je treba razumeti, da tistega blagostanja kot pred vojno, četudi ga ni bilo za \seh v izobilju, je bilo vsaj dovolj dela, dasi nizke plače, in je bila treba trdo garati od 0re do mraka, ga danes ni nikjer več. Svetovna vojha je ves svet gospodarsko zrahljala in lana še ni zaceljena, medtem pa se že ponovno Pripravljajo za bodočo klanje. ka °jno je povzročil evropski imperjalistični v '''Pitalizem. Mogotcem so se tako silno pri-. križati interesi, da so si sljednjič napove- vojno. Nemški kapitalisti so se v sedli na rl)et nemškemu ljudstvu ter so si s tehnično oboroženo vojsko hoteli zavladati vsemu svetu. lake težnje so imeli vlastodržci drugih držav; m Pričela se je ljuta štiriletna krvava borba, Pn čemer so sljednjič podlegli Nemci. Slovani niso v svetovni vojni ničesar izgubili, .ac Pa mnogo pridobili, četudi je zato na tisoče tisoče fantov in mož izkrvavelo na bojnih P°ljanah, žrtev le ni bila zamanj, kajti Severo- vani «o se gospodarsko in socialno osvobodili. k narod se je otresel tujih in domačih iz- ^u^eevalcev ter si je pričel graditi novo za-v in moderno urejeno državo v kateri so Sl ljudje enakopravni. Vsaj princip je tak. t e ni v tem s se vse kot bi moralo biti, bo že, če bodo dvi omiti. smislu delali, o čemer nimamo povoda už»i in srednji Slovani, ki so bili do svetov-so nar°dno in gospodarsko podjarmljeni, Se po vojni skoro v celoti narodno osvobo-pa tako tudi gospodarsko, čiji ^ sile, ki so napovedale vojno Nem- Avstro-ogerski ter njemin zavezni- ^Ijer f B°i?ariji in Turčiji, so obljubile podjar- Ha n.mi Slovanom svobodo, če se bodo borili g^k strani proti skupnemu sovražniku. Cov ,Xsein je v spominu, koliko Čehov, Sloven-obl*Hrvatov je bilo od avstrijskonemškili 2&neslj )V postre1-ier,ik, ker so se jim zdeli ne- nimj 80 si obdržale nad srednjimi in juž-i»otovi[ Vani nekako pravico ter so si za-zi So . *^gospodarske koncesije. Z njimi v zve- 11 domači izkoriščevalci in oblastniki,, bi si domišljavajo, da je narodnost kot nekak njih .monopol. Ljubljanska "Domovina" piše: — Nič ne pomaga tugovati, da je naša industrija po večini v tujih rokah. Treba je pogledati resnici v obraz: Siromaščina in pridnost naših bajtarjev, ki sestavlajo veliko večino prebivalstva v naši banovini c:+a kakor ustvarjeni, da jih izmozgava tuji kapital, prav tako, kakor jih guli domači, kolikor ga pač teče skozi industrijo. Še le ko pogledaš resnici v obraz, začneš spoznavati, kako bi se morda dala zdraviti današnja bolna doba. Naj se zavija resnica kakor se hoče, resnica je ta, da Jugoslovan dri pa m d, ki nas predvsem zanima, ni gospodarsko svoboden. Če pa je kak narod samo narodno svoboden, gospodarsko pa ne, je to zelo slaba tolažba in prazne iluzije o "mili domovini" slednjič iz-blinejo. V kljub temu pa, da Jugoslavija ni taka kot bi morala biti in smo jo upravičeno pričako vali in mnogi tudi na to delali in sé žrtvovali, samo na sebi ničesar ne izpreminja. Na temelju zdravih načel smo odločno proti vsaki nameri, da se Jugoslavija razcepi. Še povečati bi se morala z Bolgarijo, in narodne majšine bi morale priti do malega vse pod njeno okrilje. To bi bilo pptrebno in koristno iz kulturnega in gospodarskega stališča. Izgleda pa, da je do tega še zelo daleč, če vpoštevamo plemensko nestrpnost v Jugoslaviji sami ki pravzaprav je delo raznih političnih voditeljev, da lahko pod to pretvezo uganjajo politično slepomišenje in enako se poslužujejo tudi vere za dosego političnih ciljev. Če bi delali v smislu pravega jugoslovanstva, bi jim morali biti verski in plemenski predsodki naj-zadnji. Mi se z bivšo jugoslovansko diktaturo nismo strinjali, kar smo svoj čas tudi odkrito povedali in je bil zato Slovenski tednik prepovedan za v Jugoslavijo, za nameček pa še urednik izročen tukajšnji policiji. Ampak vse to nas ne moti in nas tudi nikoli ne bo motilo, kadar se gre za življenska načela, ter za narodni, gospodarski in kulturni obstoj jugoslovanskega ljudstva. Našim čitateljem so znane evropske politične intrige, ki jih je povzročali italijanski impe-rjalizem pod vodstvom Mussolinija, pri katerih sta izgubila življenje Jugoslovanski kralj Aleksander in avstrijski kanciler Dollfuss. Takratni načrt italijanskega fašizma se ni posrečil in kot smo domnevali, se je pričelo rovariti od druge strani, ki ni nič manj ali pa še bolj opa-sno za kulturn' r.i gospodarski razvoj Jugoslavije. Muss-lini je pričel s sistematično akcijo za povratek hfabzi>mžanov ná avstrijski prestol. Sp "ó ua sr1-1 bi ne imelo za nas to nobenega večjega vomena, éc so avstrijski Nemci raje sami zas e krt pa pod ol ril jem Nemčije, kar bodi mimo grede povedano, bi jim bilo zadnje mnogo bolj koristno, je to sljednjič njih zadeva, ampak Mussolini je zelo dober psiholog, in smo že v začetku članka povedali, da so tudi med nami, ki niso dovolj prevdarni in bi se nič ne upirali avstrijakanstvu, misleč, da bo zopet tako kot je bilo nekdaj. Če bi bili tega mnenja Primorci, ki narodne svobode sploh niso nikoli poznali, bi se še kako oprostilo, ampak so tega mnenja še bolj Slovenci in Hrvati iz takozvano odrešene domovine, ker jim domovina ni bila taka, kot so jo pričakovali. Da je bil lažji avstrijski jarem kakor pa srbski, je namignil celo neki jugoslovanski katoliški dnevnik. Tega seveda ni rekel iz prepričanja, četudi so morda ljudje tako razumeli, temveč iz političnega ozira. V Avstriji je imela duhovščina popolnoma versko in politično svobodo, medtem ko je bivša jugoslovanska vlada hotela izriniti katoliški vpliv iz političnega delokroga. To bi bilo načeloma- pravilno; saj Kristus je sam rekel, da njegovo kraljev-stvo ni od tega sveta, ampak resnici na ljubo moramo povedati, da je duhovščina v kulturnem in gospodarskem oziru več dobrega napravila za slovensko ljudstvo kakor vsi drugi kramarji narodnih ideji. Vsaka ljubezen pa in ta-kotudi ljubezen do domovine, gre sljednjič skozi želodec. V Jugoslaviji ni verske enote. Srbi so pravoslavni, Hrvatje in Slovenci pa rimokatoličani. Enako so v Jugoslaviji tudi majhne jezikovne razlike, kar je vsakemu našemu čitatelju znano. Ravno to pa, kot smo že prej omenili, se izrablja v notranje nemire. Na podlagi tega računajo nasprotmiki Slo-vanstva, da je Jugoslavija umetna tvorba ki nima vitalne sposobnosti. Mussolini je prino na delu, da ne zamudi časa, za povratek Ilabzbur-žanov pod čigar žezlom bi se obnovila nekdanja Avstrija in to z namenom zdrobiti ali vsaj okrniti moč Germanov in Slovanov. Italijansko fašistično časopisje večkrat naglasa, da se je bati Slovanske zveze, posebno ker ima Rusija vsak dan večji vpliv na južne Slovane. Italijanski časnikar Cappola, ki je Mussolinijev intimni prijatelj, očitno govori, da je za italijanski fašistični imperjalizem na evropski celini edina rešitev, povratek Habz-buržanov, kajti bati se je, da bo ruski vpliv nekega dne segal do Jadranskega morja in to bi pomenilo konec fašističnih namenov. Ni dolgo tega, ko je pisal ruski dnevnik "Iz-vestja", da je panslavizem naravna ideja in da pomeni nekaj novega za razvoj Slovanstva, ker današnji panslavizem rii v smislu bivše caristi-čne Rusije temveč sloni na delavskem socialnem temelju. Táko in podobno pisanje sovjetskih vodilnih listov je vzbudilo veUko pozornost v kapitalističnem obmjentu. Francoski in nemški vodilni listi vsak po svoje naglaša.jo, da se, če je vsem prav ali ne, slovanstvo sistematično razvija v kulturno in gospodarsko velesilo na svetu. Slovenski izseljenci, ki smo si po svetu nabrali mnogo izkušenj in ki nismo še pozabili komu so naši očetje tlačanili in ki tudi vemo kako velike krivice se godijo delovnemu ljud- STRAN 2 \ SLOVENSKI TEDNIK No. 310 Ifa'ijanska vojska bo kmalu pripravljena v Afriki Potem ko je Mussolini izdal de.°et fašističnih zapovedi na italijansko ljudstvo, med katerimi pravi, da je "duce" neizmotljiv, je izdal ponovno odredbo za vpoklic pod orožje. Sedaj ima Italija pod orožjem 860.000 mož. Vojno ministrstvo pa ima v projektu za vpoklieati pod orožje še. nadaljne letnike, tri ali pa tudi več, kakor bi jih bilo potrebno. Zaenkrat se bo vpoklical pod orožje kompletni letnik 1912. teli bi bilo 200.000 raladeničev. Letnik 1913 in 14 pa sta že tako pod orožjem kakor tudi vojaški specijalisti iz drugih letnikov nazaj. Kot poročajo se bodo vršile velike vojaške vaje kakoršnili še ni videl svet in kot mo že poročali bodo glavni vojaški manevri ob avstrijski in jugoslovanski meji ter nekoliko manj pompozne v južni Italiji, medtem pa se bodo pišiljale čete v Afriko. Predno se prične z vojaškimi operacijami v Afriki, ima Mussolini namen sam poleteti tja ter navdušiti vojak«, pa kot poročajo se boji znnustiti Italijo ker bi se v njegovi odsotnosti lahko liudstvo spuntalo, ker menda prav nič ne veruie, da bi bil Mussolini neizmotljiv. Pra-■"''o ría konrar ima Rog rad, ga tepe. Italijanko lúid«tv<) mora Bog imeti res posebno rad, da jim je poslal v podobi človeke tako strašno ibo božjo... Najlepše pri vsem pa je, kako zna fašistično časopisje vleči javnost za nos, seveda samo tiste, ki še ne poznajo fašističnih doktrin. Fašistično časopisje piše, da bi se moral ves svet čuditi italijanski človekoljubnosti in njeni civilizaciji ki jo bo nesebično ponesla v Afriko med črne sužnje. Zato pa se ne pusti ovirati od nikogar pri tem svojem velikem poslanstvu, predrzno nadaljuj0 ker Italija se bori proti barbarizmu in ne proti civiliziranim narodom. Torej, če bi Primorcev ne rešila Italija z njeno dvatisočletno kulturo, bi bili še danes barbari. O, da bi jim strela udarila v lažnjivi jezik, ampak s kričanjem se danes še, naj dalje pride, to vedo tudi drugi ljudski zavajalci, fašisti so v tem pa še prav posebno specijalizirani. Izjava abesinjskega zastopnika pri Družbi narodov Zastopnik Abesirije pri D:užbi narodov je izjavil, da če pride do vojne med Italijo in Abe-sinijo, bo to vojna na življenje in smrt. Italija, da lahko morda podjarmi Abesinijo, nikoli pa da ne bo vklonila ljudstvo, da bi ji bilo brez pogojno podložno, ker da ne upajo od Italije, da bi jim prinesla s svojo dvatisočletno kulturo boljših časov kot so jih imeli doslej. Abesinjci smo lahko nazadnajški narod, je nadaljeval, ampak, barbari nismo. Kot je katoliška vera raširjena med nami, bo enkrat tudi moderna izobrazba. Sestanek vseameriških zdravnikov v Rio de Janeiro V Rio de Janeiro, Brazilija, so se sestali zdravniki iz vse Amerike kjer imajo nemen študirati izvor nekaterih kompliciranih in deloma do sedaj neozdravljivih bolezni. V Braziliji so mnoge tropične bolezni, gobavost, rmena mrzlica, malarija, itd. Delegatje so mnenja, da vročina in vlaga so največje povzročiteljice razn.di bolezni iz katerih se izcimni jetika. Brazilija ima velik zavod za zdravljenje rme-ne mrzlice katerega vse stroške nosi državna blagajna. Blizu zavoda se nahaja majhen otoček kjer zdravniki na opicah študirajo in zdravijo to bolezen. stvu v takozvani odrešeni domovini in še mnogo slabše se godi Slovencem iz ne odrešene domovine, ki nam trenutnost slabega gospodarskega položaja, ki davi ves svet, ni merilo za bodočnost, smo odmero proti v&akemo pni skusi i za razcepitev Jugoslavije., Avstrijski aristokrati, ki bi še. enkrat radi živeli lepo na naš račun, naj si kar izbijejo iz glave, da jim bomo še kedaj za hlapce. Katoliška cerkev ne sme delati nobenih ovir, ker vsak razsoden člocek mora spoznati, da vera ni princip nobenega gospodarskega in so-cialwga razvoja na zemlji, ker od cerkve so priznani za dobre kristjane t vidi tisti, če zadostijo verskim dolžnostim., ki svoio podložne brezvestno izkoriščajo. Pametni in inteligentni ljudje se tudi proti veri in duhovščini ne bodo zaganjali, posebno ne, če jim isti ne dajejo povoda, ker zasebna duhovna čustva posameznika bo izobražen človek znal vpoštevati, ker nikakor niso brez dobre strani, če se jih človek poslužuje v prave namene. Jugoslovani moramo stremeti za tem, da smo v čim tesnejših stikih s Severoslovani in to tembolj, ker nam od tam ne preti nikaka podrejenost kapitalističnim izkoriščevalcem. Primorje pa je brez vs.■slovanske' zveze izgubljeno za vedno. Sedanja generacija se že potaplja, prihodnja pa bi se potopila. Ampak to bi ne bilo še najhuje; hudo je, da fašizem rav no na našem hrbtu kuje verige za nadaljno za sužnjevanje Slovanskega ljudstva. gran clinical CONSTITUCION Zastopana po profesorjih specijalizirani h v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenj" slovensko kolektivitete. Moderne razkuževalnice veneričnih bolezn"' BLENORAGIA zastarela in kronična, na glo in garantirano ozdravljenje. _ SIFILIS v vseh svojih stopnjah, model no zdravljenje. ^NFER-KRI IN KOŽA; — izpahlja H Eczome, izpadanie las. SPOT.na ŠIBKOST (impotencia). SRCE, pl niča. kašelj, naglo hujšanje. "^EO teško prebavljanje, črevesje ORLO, nos, u-esa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervoznost. Rezervirani konsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. $ 40.— PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od 9 do 12; ob nedeljah in praznikih od 19—12. OKNO V^SVET Cairo. — Vlada v Egiptu je poslala vojaške čete v Sudan v slučaju, da pride do vojne med Italijo in Abesinijo. Egipčani so na strani Abesinije, vendar da se v spor ne bodo spuščali. Sicer pa so tudi egipčani samo na videz svobodni, vresnici so pod angleškim pokroviteljstvom, to je, da je vsa trgovina v rokah angležev in nekaterih domačinov, ki vsi skupaj do skrajnosti izmozga-vajo ljudstvo. London. — Anglija je z vojaštvom zavarovala svoje kolonijalne meje v Afriki. Trst. — Italijanski avijador, Marjo Stoppani. je preletel brez pristanka iz Trsta pa v Barbera, Ki je razdalja 4966 kilometrov, v manj kakor 25 urah. To bi bil nov svetovni rekord v letalstvu. Sofija. — Kot poročajo iz Bulgarije se pri pravlja ponovni kcvnplot prot' vladi. Bivši minister Georgijev je baje aretiran. 1 Berlin. — Hitler je velik preganjalec judov. vendar je poslušal Štraussovo opero "Tilia žeJ'-ska" ki ji je besedilo spisal jud Štefan Zweig- La Paz, Bolivija. — V sredo ob 20.30 uri ,le umrl bivši bolivijanski predsednik republ-ke doktor Danijel Salamanca. Ob njegovi smrti so bile navzoče samo njegove tri hčere, medtem ko se nahaja en sin v Cha-cu, drugi je bil ubit v zadnji vojski in tretji se nahaja v Buenos Airesu. Tokio. — Potres je porušil te dni 305 hiš je bilo okrog 50 mrtvih in čez 150 ranjenih. Vashington. — 24 julija se bo vršila v tei» mestu tajna trgovska seja v svrho trgovine mesa in žita Združenih držav in Argentini je. Gotovo si bodo velekapitalisti pogodili, d» si ne bodo delali brez potrebne konkurence J® bodo na v»eh trgih navili cene koder nimaj0 konkurence od drugod. Pariz. — Francoska vojna mornarica se Je pomnožila v štirinajstih letih za 400.000 tonela^ in šteje sedaj 700.000 tonelad. Vojni minister Pietri pravi, da je varnost za mir edino le neprekosljivo francosko vojo0 brodovje. London. — Kakor Francija ima tudi AngliJ8 mogočno vojno brodovje katero je te dni sa®5 angleški kralj pregledoval, kar pomeni za ,laV' nost, da ji posvečajo posebno pažnjo. Dunaj. — Nacijsti pripravljajo velike m»1'1' festacije proti vladi ob pobletnici ko so povz)'0' čili komplot proti Dollfussovi vladi in ga tu»1 ubili. Pariz. — Francoski vladi se je menda posre čilo vravnovesiti svoje gospodarstvo. Nek0'1 ko so znižali davke tam, še več jih naložili dv11 god in tako se je posrečilo ljudem zmešati vo in primanklaj v državni blagajni se bo 1'° kril. POPOLNO OZDRAVLJENJE H tedensko $ 5.—. \ BdodeIRIG0YEN 1548 r^S» Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIC ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavlj81' jo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 No. 310 STKAN 3 GOSPODARSTVO piše Zadr.: Proti uvozu žita. Ker je španska vlada dovolila uvoz 100 000 n argentinskega žita, so se španski kmetje Pritožili, da se jih pozablja in so priredili nekoli-Ko protestnih zborovanj. Argentini se obeta slaba žetev. Doeim prihajajo iz Europe in S. Amerike ve-stl o precej dobrih žetvah, posebno S. Amerika ko imela mnogo večji pridelek kot lansko leto, So Argentinske vesti o bodoči želvi precej ža-lostne. Suša, ki je nastopila že pred par msseci, je Jako mnogo ovirala pri oranju zemlje. Kar se J® Pa kljub temu preoralo in posejalo, ni moglo radi pomanjkanja vlage vskbti. Tako .ce raču-nil> kakor bi sploh nič ne bilo posejano. Kakor da ni dovolj ta nesreča, so se pripodile še kobilice, kat.-re so prav posebno škodovale v pro-vincijah Cordola, Entre Rios in Santa Fé, ki s° kot znano glavne žit.nice. Tudi sadnega drevja so veliko oglodale. Semenski krompir za Brazilijo. Brazilijanska vlada je dovolila, da se sme uvoziti 80.000 vreč semenskega krompirja iz Argentine in sicer brez carine. Italija je spet dovolila uvoz raznih Argentinskih izdelkov. Kakor poroča Poljedelsko Ministerstvo, je rtalijanska vlada dovolila spet uvoz nekaterih •Argentinskih izdelkov, katerim je bil svoje-easno uvoz zabranjen. To so po večini minerali ln razna olja kakor: izvleček tanina, razne bar-Ve za barvanje in izdelovanje kož, olje iz živalskih odpadkov, maslo, nikel, svinec, cink in še Vec takih mineralov. Italijanska vlada zahte-Vfl> da se v zameno za vrednost uvoženega bla-8a, kupi italijansko blago. ^°bili bomo nove kovance. društvo Mlekarjev in mlečnih izdelkov, je Predložilo Centralni Banki prošnjo, naj bi se začeli kovati novci od enega in dveh centavos, ker da so potrebni radi prometa v omenjeni trgovini kakor tudi v ostalih trgovskih poslih Mlekarji so stavkali. V torek in sredo se je občutilo v Buenos Ai-l'e«u pomanjkanje mleka, ker ga niso kravje-^e3ci hoteli dostaviti mlekarjem na drobno po 7 etntavov liter, in zahtevali za liter 8 eentavdv, kar se jim je posrečilo doseči. MESTNA KRONIKA TRAGIČEN KONEC LJUBIMKOVANJA V ulici Indio 5136 je do predvčerajšnjim živel 45 let.nl policijski stražnik Juan Cabrón v družbi svoje matere. Imenovani je 'mel ž" precej časa ljuba vi o r.-tzmerjo z letno Carmen Carrito de Roneo j matero re je sestajal v poz mli nočnih urah na svojem stanovanju, kamor ga je ona hodila obiskovat' TretekK torek približno ob 2h zjutraj je prišla zopet Carmen na obiske. Nenadoma pa je ostale ri. -ode zbudil ' sladkega s;anja zvok ?tr< lo,, ki r.n priha.,aL iz Calgoncvega stanovanja. Poklical o ne.mu doma poliujc, katera je vdrla v šobo in ra na tleh v mlaki krvi oba zaljull^r pe še držal v reki pištolo » k • Oarmen in «ebo. Prepeljali so ju n nnidcma v bomico Alvear kjer sta pa malo zatem umrla in tako nesla s seboj skrivnost, zukaj. da sta prišla ao tega dej,mja. Po mnenju oblasti .je Oal-gon ustrelil v Carmen in ko jo je vidM v mlaki itrvi je orožje iz strahu ali iz obut: a ob-nil proti sebi in še sebi pognal kroglo v glavo. SMRTNA NESREČA VOZNIKA V zalogi lesa, ki se nfcfcajc v ulici Rot deau 236b se je prelekli torek zgodila nesreča 50 letnemu vozniku Angelu, Villan Ivi ga. je st.ila življenje, 'imenovani je nalož.l poln \oz lepa, se spravil nanj ter pognal konje naprej. Pri izhodu se je pa voz tako zelo zamajal, da je Villan zgubil ravnotežje in padel med voz in konje tako nesrečno, da so šla kolesa teško naloženega voza črezenj in ga tako poškodovala, da je na mestu izdihnil. DRAGO SPOZNANJE V bližnjem Vincente Lopez se je v sredo seznanil 30 leten G. Reiber z dvema neznancema, ki sta se mu predstavila, kot dva človeka, ki sta ravno prišla iz kampa in torej ne poznata nikogar. Med drugim sta mu "zaupala" da bi rada dala brati eno sveto mašo za umrlim očetom enega, zakar sta pripravljena žrtvovati svoto 100 pesov. Radi tega pa morata dobiti človeka ka+eremu bosta lahko zaupala o menjeno svoto. Reiber se jima je ponudil in da jima dokaže svojo odgovornost je šel na banko in vzel iz svojih prihrankov 3.000 pesov ter šel z njimi k svojim prijateljem, ki sta ga čakala na križišču ulic Cordoba in J. E. Uri- VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER notom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše m najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. bum. Prišedši tja jima je izročil denar, da se lahko prepričata o njegovi poštenosti. Tujca sta res ''spoznala", da imata opravka z poštenjakom in sta mu skoro nato vp,í!" 1 v kateri je bil denar zagotovivši mu, da se nahaja notri tudi omenjenih 100 pesov, ki jih bo rabil nakar so se lepo poslovili od njega. Ko pa je malo zatem odprl kuverto, da se prepriča če je res notri tudi tistih 100 pesov je v svoje največje razočaranje — iireirigaiica osleparila in mu namesto njegove-<_• i uenarja vrnila navaden časniški papir. Po-ai m je na bližnjo komisarijo kj v je naznani . vojO Lalos.i;o zgodbo. Oblasti sedaj neumorno zasledujejo drzna sleparja in upajo, da jih D,, u, ki ga je dal okradeni kmalu primejo. , __,¿aa......—-—--— ^j'ái'4 io.AV r^Oovftitf J JiA.dálnU 1. bs. AIRES Vabi na VtLKO PRIREDITEV v prosavo sedme oblelnice ustanovitve društva ki se bo vršila " v nedeljo dne 4 augusia ti v dvorani XX SETTEMBRE, ALSINA 2832 Začetek točno ob 16 uri Vse prijatelje kulturnega napredka vabimo da se v obilnem številu udeleže. Odbor V z d o r e d 1. Alajz: Zaostali ptič. Cmeš. zbor.) 2. Laharnar: Mirna noč (moški zbor) 3. Aljaž: Na dan (moški zbor) 4. F. T. Pozdrav Rožicam (moški oktet) 5. Adolf Robida: REVČEK ANDREJČEK ljudska igra v petih dejanjih Po končanem sporedu prosta zabava, sreco'ov in ples Igra tipični orkester "Panchito" OESEBE: Robert Dornik, bogat zasebnik Jan Kacin Zlatoust Košmrl, njegov prijatelj M. Metlikovec Ivan Hrastar, župan in bogat kmet St. Rijavec Ana, njegova hči Marija Kralj Marička, njegova hči, Jelka Špacapan Špela, dekla Maxija Zlobec Urša, dekla Paula špacapan Micka Nosanka, obč. reva Ivanka Loi'- France, njen sin, prvi hlapec Slavko lu.*. Janez, hlapec Mirko Peljhan Miha, hlapec Polde Ličen Urban Ribnik, obč. sluga Viktor Benko Janezon Zlobec, kmet Metod Kralj Tone Korbar, gostilničar Franc Cigoj Malči, natakarica Sofija Sulič Nace Riglar, obč. revež Rado Ličen Revček Andrejček, obč. revež. Joško Živec Jožo Groznik, obč. revež Janko Koron Pavel, lovec Ivan Birsa Konrad, lovec Milan Rogelja Kmetje, kmetice, lovci, gonjači, hlapci, dekle in planšarice Čas, sedanjost Stran 4 SLOVrtKSia TEDNIK No: 310 DRUŠTVENE VESTI -; -i vh j f t ' •' "TTt T~* '■';:■]) - . «'»'•'• \»i '.i Opis prvega dejanja Revčka Andrejčka Prod 'lrastn r.jévo hiš'o vrt. Na desno gospodarsko poslopje V ozadju skal ovito gorovje v katero se vije ozka steza. Pred hišo košata Ina pod katero leži na lopi o leda bolehna Hrastar-jeva MariČKa Andrejček sedi nr klopi in polglasno poje. I/, .išine navzdol po skalovju prikoraka-z jerbasom na giavi Janez ter gla-no vriska. Anderjček skuša bebčas-tega Janeza pomiriti, da naj n:kfu- tako ne kriči ker bo zlu dil Maričko. A Janez upije le še huje, sledu'if se spodtakne in pade za skalovje. Andrej'ek pripoveduje Marički o skrivnosti njegove piščalke .... / Iz hiše prileti Janezon s škafom poveznje-nim na glavo. To mu je napravila Špela ker je bil napram njej preveč predrzen in jo je hotel poljubovati. Špeli na pomoč pa prideta še Andrejček in Janez, ki ga Špela draži, da je njen fant in da ne sme kaj takega dovoliti Ja-nezonu. Daleč gori v .skaloviu se prikaže France s planinkami okrašenim klobukom. Že od daleč maha v pozdrav in poje, Andrejček pa ga polglasno spremlja Ko pride France do Maričko ji podari kjšaro jagod, ki jdi je nabral na. planini. Na Hravtarjev klic pride Nosanka, ki se je ravnokar prebudila, ne gotova če jo je kdo klical li ne in se krega ra Franeeta svojega sina. Ko sta Mariek.a .n France sama ji razodene -svojo ljubezen. Marička ginjena od Francetovo ljubezni do nje mr sklene ostati zvesta čet idi je le hlapec ter mu v znak zvestobe podari prstan. Janezon ki je vse te slišal gre k Hrastar-ju vprašat za roko Mr.ričke in pove v?e kar j'* videl in slišal. Janez pripelje cizo na kateri leži mrtva srna ki jo je prinesel iz pečin namesto jagod, ki jih ni našel, "ker so n-u jih drugi prod nosom pobrali" in se jezi, zakaj da so sme tako neumne, da se hodijo v klado lovit, ker jo mora on sedaj peljati k lovcu in ravno r.a dan nedelje. — -Janezon prične pretepati Andrejčka, ker ga je prevaril zaio, da je rešil Maričko očetove jeze. Na Špeline klice pride Andrej >ku na pomoč Janez, ki se pa Janezona boji in ga le od daleč čuka. Janezon ga zafrkuje češ, da je norček. Janez se topot res rizjezi, steče v ozadje, odkoder pripelje cizo in jo z vso silo zapodi Ja-nezonu pod no^e, da se ta prevrne vanjo in binglja po zriku z nogami. Špela pa fura 'b¡-sta gor". . . Hlapci, dekle in otroci nrivro iz ,.iše ter se na vse (rlo smejejo. Konec prvega dejanja. Po vsej naselbini kroži glas da le zbor Prosvete je za nas zato prepričajte se sami dne 4. avgusta, v dvorani XX de Settembre Alsina 2832 Iz Rosario Iz Slovenskega delavskega društva Triglav Vsem rojakom v" llosa rio sporočamo, 'da bo dne 27 t.m. preteklo pet let od kar je bilo ustanovljeno društvo SDD "Triglav". Ker je bilo istega dne ustanovljeno tudi Jugoslovansko radničko uzajemno podporno društvo, bomo to obletnico skupaj praznovali z lepim izbranim vzporedom. Nra poziv odbora SDD. Triglav sta se sporazumela odbora obeh društev za proslavo skupne obletnice in v tem smislu naznanjamo vsem rojakom v Rosario iz odrešene in neodrešene domovine, da kakor se zlagata društvena odbora, želimo na enako slogo ostalega članstva 111 prijateljev obeh organizaciji, da pridemo enkrat do prave sloge med Jugoslovani v Rosario; kot pravi pregovor: V slogi je moč. Dne 27 julija v ulici Laprida 1191 v dvorani Centro Union, bo dan potrditve društvenega delovanja, Slovencev, Hrvatov in Srbov, da se kakor bratje zgrnemo v eno družino. Društvo SDDT. vedno povdarja potrebo sloge in medsebojne pomoči, da si tako pomagamo na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju Samo nam ne bo od nikjer nič prišlo. Rojaki iz Primorja nimamo nobenih zaščitnikov in sploh delavstvo nima izven Rusije nikjer nobenega prava in zato si moramo to pravo sami izvojevati. Jugoslovanski rojaki v Rosario se vse premalo brigamo za naše kulturno in socialno vprašanje. Kaj bi bil temu vzrok je res težko razumeti, če smo prepričani, da bi moral to vsak sam vedeti na podlagi izkušenj, ki smo si jih nabrali v življenju. Kdor čas ima pa časa čaka. vsakdo ga smatraj za bedaka, pravi slovenski pesnik. Pogoji za delavstvo se nikakor ne boljšajo, pač pa slabšajo. SDDT. to uvidi in ravno zato apelira na vse rojake in rojakinje v Rosario, da se sklene v močno organizacijo, da bo lažje kljubovalo vsem neprilikam. Vsak bi moral biti član SDDT., četudi bi ne bili vsi aktivni, bi vseeno tvorili slovensko delavsko solidarnost. Peta obletnica našega društva naj nam bo v ponos in poroštvo, da se laliko še nadalje zanesemo na njegovo agilnost in da se lahko brez skrbi zanašamo, da nam bo tudi v bodoče, kot: mogočen izšeljeniški svetilnik v Rosario, kazoč .pot v boljše, «ase. Če kdo izmed rojakov ni zadovoljen, pravili našega društva,'ni to nikak vzrok, da bi se mogel izogibati društva. Saj, pravila se dajo napraviti po potrebi in volji vseh, kot se je to napravilo na zadnjem občnem zboru. Rojaki in rojakinje ! Pripravite se vsi za našo skupno manifestacijo in obvestite o tem tudi vaše prijatelje in znance. Vsi rojaki in rojakinje ste vabljeni na naš» skupno prireditev tudi potom Slovenskega tednika, ki je last vse slovenske kolonije v Argen-tiniji. Zato tudi tem potom apeliramo na vse, da Kdor še ni naročen na Slovenski tednik naj ne odlaša tega več. lvojaki in rojakinje v Rosario se lahko naročite na list v društvenih prostorih SDD. Triglav, M;tre 554. Celoletna naročnina stane samo pet pesov. SDD. Triglav še enkrat nauljudneje vabi n" veliko prireditev in proslavo pete obletnice društva v dvorani Centro 1'nion, v ulici Laprida 1191. Za odbor SDDT. Josip Sigulin OPOZARJAMO vseh, ki jim je zapadla naročnina ter prijavljene in tiste ki smo jim poslali list na ogled, da naj poravnajo naročnino, ker drugače smo jim prisiljeni list ustaviti. Kdor bi potem poravnal naročnino, ko bi mu list že vstavili, m» ne bomo mogli dostaviti zaostalih številk, ker jih ne bomo imeli na razpolago. Zato bodite pi-1 plačevanju lista točni, ker s tem koristite seb» in nam. Navadno se vsi jezijo, če jim list vstavimo, češ, da nimamo zaupanja, ampak temu ni tako-Zavedati sc morate vsi, da je izdajanje lista popolnoma odvisno od vaše dobre volje, če z®' padla naročnina ni poravnana, s čim naj poravnamo tiskarske stroške, ki nikakor niso majhni- Naročniki in naročnice! Nikar nam ne delaj' te radi vaše malomarnosti nepotrebnih nepr'" lik. saj s tem tudi sebi škodujete. IŠČE SE Fran Frančič poizveduje, kje se nehaj1* Franc Kirn. ker bi mu rad pisal. Če čita sa»1 te vrstice naj pošlje naslov na naše uredništvo- ŠIRITE IN PRIPOROČAJTE ZNANCEM "SLOVENSKI TEDNIK" Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROČENI! Najboljši in na j trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— daljo ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" /. n -i.v . S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon,: 59-0522 Bs, Aires No. 310 Í'LOVTA'SV 1 TEDNIK v e k I i s k a D Koketne žene so prišle iz mode Čeprav nastopa moderna ženska zelo samostojno in samozavestno, hrepeni vendar po zakonskem življenju in morda še bolj, kakor njene prednice, kajti pri njih je bil zakon samo ob sebi umeven. Pri vsej emancipaciji in uspehih svoje borbe za enakopravnost z moškim je prišla moderna ženska v večini primerov do spoznanja, da je vendarle prijetneje v zakonu starega kova, ki v njem sloni skrb za prehrano družine na možu. To priznavajo zlasti ženske, ki morajo služiti. Ni pa vse zlato, kar se sveti. Pretežna večina žen, živečih samo v gospodinjstvu, zahrepeni prej ali slej po neodvisnosti, po lastnem zaslužku. Pri tem pa vidijo samo solnčne strani javnih poklicev, senčne jim pa ostanejo prikrite. Pri bližjem opazovanju se nam pokaže temeljna razlika ne samo v zdravju, temveč tudi v vsem življenju samostojnih žensk in tako-zvanih vzornih zakonskih žen. Ženska v javnem poklicu živi mnogo v hitrejšem tempu, ne pozna navadno počitka, če hoče doseči svoj cilj Ona ne sme biti razvajena in mehkužna, kakor ¿ena, zaposlena sarao v gospodinjstvu. Ona je enaka delovna moč, kakor moški, in ne sme zahtevati nobene obzirnosti ali predpravic kot slabši spol. V gospodinjstvu lahko žena še toliko,dela> ona dela vedno po svoji volji, raz- deli si delo, razpolaga s časom in mož ji je hvaležen za vsako uslugieo. V njenem delu vidi postr: žljivost, ne pa golega izpolnjevanja dolžnosti. Ženska v javnem poklicu pa pozna sai;1.") dolžnost. Nekatere ženske so pa naravnost rojene za samostojne poklice; to so ženske dolžnosti in dela. Te so v javnih poklicih srečne. Toda take ženske so navadno izjeme, večina je rojena na rodbinsko življenje. Ni torej ends, da hrepeni večina lekle* v javnih poklicih po mirnem zakonskem življenju. "i1;) p:> v násih težkih časih ne gre tako lahko, kajti najti dobrega moža je težko. O rodbinski sreči ne odločuje blagostanje, temveč so gotovi življenjski pogoji nujno potrebni. Moški so postali zelo previdni pri izberi svojih življenjskih družic. Kakšnim ženskam dajejo prednost ? Na to vprašanje je poskusil odgovoriti neki angleški psiholog. V prvi vrsti trdi, da ženska lepota ni več odloč'lna. Po mojem mnenju ima ženska čudne zunanjosti prav toliko izgledov na možitev kakor izrazita lepotica, pravi Anglež, kajti zdaj je moda tako napredovala, da prinaša ženski čed. o. priKUpljivo zunanjost čeprav po naravi ni lopa. Moški daje zdaj prednost ženski, ki spozna njegovo slabost, katero sicer moški pripisujejo nežnemu spolu, ki je pa v resnici razvita baš pri njih, namreč nečimer nost, Moški se v,uti nehote privezanega k ži-n- ¡átrana 5 ski, ki mu zna laskati, ki kaže razumevanje za njegove zadeve in ki ga ne nadleguje s svojimi lastnimi skrbmi ali muhami. V sedanjih težkih raznurah hiepeni mož tem bolj po toplih solnčnih žarkih i pravo solnce mu je lahko razumna prijazna in obzirna žena, ki si prizadeva razveseliti ¿a razurš ;i njegove težke misli, . praviti ga v dobro voljo, da vsaj doma pozabi na križe in težave vsakdanjega življenja. V talco ženo s? mož navadno t ra ¡uo zaljubi, ne more se na zaljubiti trajno v lepo, toda prazno in muhasto lutko. Po dolgem opazovanju razmerja med možem in ženo sen prišel do prepričanja nadaljuje an gleški psihoi «r, dr. so imele največjo srečo pri možeh žene, k. so se jim znale prilagoditi, ali ki so jih znale prepričati, da jih razumejo. Duhovita, zabavna žena je za moža mnogo bolj privlačna, kakor lepotica. Kakor se mož težko zaljubi v neumno, omejeno ženo, tako tudi ne prenese, da bi mu žena zrasla čez glavo. Možje zahtevajo zdaj od žen več duhovitosti, ne trpe pa, če žene svojo duhovitost preveč uveljavljajo, ali če so na ujo preveč domišljave. Zdaj si morajo žene prizadevati, da z možmi o vsem razpravljajo in da vse vsaj deloma razumejo. Zato jim priporočam, naj čitajo dobre liste, da bocio informirane o vseh važnejših dogodkih, ki utegnejo zanimati može. Koketne žene so prišle iz mode, one ne morejo več očarati mož, kaj šele da bi si trajno ohra-niie njihovo ljubezen. Če hoče biti žena mikavna, se mora osredotočiti na enega moža, ker ne more biti mikavna in privlačna za več moš- FEODORA (14) Tedaj je kmet veljal še nekaj, sedaj pa — veš ljuba stara, da nas nameravajo vse uničiti in pognati na beraško palico, samo da bi graščaki dobili naša zemljišča! —• In to trpi ear v Potrogradu? — vzklikne žena in sklene rosi, kakor da bi hotela izprositi iz neba maščevanje. — Ali ni car naš oče, ni on božji namestnik na zemlji? — Kaj ve car v Potrogradu v svoji palači o krvi-cali, ki se gode ubogim ruskim kmetom? On misli, da se godi njegovim podanikom dobro in da nikomur nič ne manjka fira>čaki pa so tisto roparske zveri, ki nam izsesavaj.) kri in mozeg, toda kesali se bodo še zato, — starve je začel govoriti z grr.zočim glasom. ■SeJaj ležimo mi na tleh, oni pa teptajo po nas, da nam stlačijo vse važnejšo ude — toda gorje jim če «e kmet enkrat dvigne, tedaj — ah, še je na sveta kos, Uož.jv in sekir, no bojimo se njihovih pušk! — Kaj hočeS rjfei • tem, ftustov, — spregovori že-na> ko je stopila čisto k njemu in mu položila roko na ramo — zakaj ne odideš k svo.iim znancem in ne zahtevaš, da odidejo s teboj v grad ter <]n zahtevaš Natalko od neusmiljenega graščaka? Šustov pa zmaje s .-woje s!vo glavo, poteze njegovega obrazr. pa «krivil brezumen tmoliljaj. — Star sem — spregovori on naposled — ko je člo-v®k že star sedemdeset let in se mu hrbtenica skrivi, tedaj nima več moči. Za to je potreben mlajši. Bil je človek tu, ki bi bil to storil in s svojo pestjo STOzil neusmiljenemu graščaku, da bi se ne upal tega "toriti, kar je storil, ta bi stražil nad njo in bedel in llRrabil bi mu žrtev, našo ubogo Natalko, toda ta re-moja draga žena, je daleč in ne more priti! Senca upanja je razsvetlila star in nagubani obraz žene. " Vem, o kom govori, starec, — vzklikne žena. — ^ misliš na Dimitrija! kaj bo steiil ubogi mladenič, ko sc bo vrnil, **ataike pa ne bo več našel?! ljubil jo je, kakor ljubimo zrak, ki ga vdihava-Ino) bolj jo je 'jubil kakor svoje lastno življenje'— o svetih treh Krilil. !:i oe moral ubogi nihdenič vrniti v domačo hišo. svoj rok je odslužil v Petrodgra-du, potem pa — potem b' bil:; po: ; ;••■>."a ljubljena Nataliea njegov:. žen:i! — On je ne bo našel več žive — odvrne šustov zamolklo— kijti predobro pjznam našo Natalko ! Z vso svojo mlado hišo je bila vdana Dimitriju in bila jc ponosna na njegovo ljubezen, toda ubogega in raztrganega telesa., katerega, je osramotil odurni gra-ščak mu nc V o hotela dati in k o se je bo tisti gori — in kmet je stisnil pesti ter |ih grozeče dvignil proti okn«, Ki je gledalo na stari in strašni grad — naveličal, ko se bo navžil niere ljubezni in jo pognal iz gradu, tedaj bo šla naravnost, v vaško j-zero ir se tam utopila — jaz poznani Natalko! In mož in žena sta umolknila, minila je cela ura, na da bi kateri izmed njiju spre» voril besedico. Žena je odprla star ir. že pormnenele zgodbe svetega pisma, strmečimi očmi je /rla v vr itice, n.ed-tem ko .je s prsti sledila posameznim besedam. Stari šustov je fedel na rob postelje, s komolci se je podpiral ob kolena g!a\o je -inoi naslonjeno na dlaneh in neutolažljivimi pogledi je zrl na tla pred seboj. Nestrpno trkanje na vrata ¡o zdramilo moža in ženo iz premišljevanja in ju prestrašilo. —- V imenu božjem, če je to Natalka. Vzklikne starka. Želelo se je, da ,se je tudi v glavi starega moža porodila ta misel, kajti z bliskovite naglico je vstal s postelje in odhitel proti vratom in potegnil težki železni zapali. Ko pa *o\se vrata odprla,.bo je zdrznil in napravil korak nazaj kajti namesto pričakovan" ljuhHer.e vnukinje, je opazil na pragu lepo mlado in črnolaso ženo, ki je v svojem življenju ni Se nikdar videl. Mlada žena ni prišla sama. V svojem naročju je držala mladeniča, ki je imel z zlatom vezeno uniformo. Toda zdelo se je da nesrečnež te ve, kje se nahaja. — Glavo je imel povešeno na prsih, oči zaprte, lep obraz pa je bil bled, kakor pri mrtvecu. — Usmilite se naju, dobri ljud'e — vzklikne lepa žena — ln naju sprjemite v svojo hišo! Štiri ure sem blodila po sneženi megli, sedaj pa ko se je že noč spustila na zemljo, sjm naposled opazila lučice, ki so prihajale iz vaše vasi in napotila sem so sem. — Kdo ste? — vpraša šustov in stopi korak nazaj, obnem pa odpre vrata popolnoma na stežaj, tako da je žena z mladim oficirjem lahko vstopila. Mladenicevo telo jo položila na posteljo. Brez moči je omalm ia njogova ¿»lava na blazine. — Ali niste ničesar slišali o strašni železniški nesreči, — vpraša mlaia žena, ki evoda ni bil nihče drugi kakor naša znanka Mimoza, — ki se je pripetila uro daleč od vaše vasi? Ah, koliko ljudi je izgubilo življenje in koliko ranjencev ječi pod razvalinami! — Ne zmenim se za nesrečo drugega — odvrne šustov zamolklo — na srcu mi leži moja lastna nesreča. — Vendar pa ne boste toliko brez srca, da bi naju spodili od svojega praga — nadaljuje Mimoza s prose-čim glasom — ta mladenič, carjev oficir, je moj mož! In zadela naju je nesreča, dolgo sva oba ležala pod razvalinami vagona brez zavesti — vagon namreč, v katerem sva se vozila, je bil popolnoma razdejan — in ko sem sc jaz počasi zavedla, sem našla ljubljenega moža onesvoščenega. V začetku sem mislila, da je mrtev in lahko si predstavljate mojo žalost in moj obup, naenkrat pa sem čutila, da je v njem še iskrica življenja, slišala sem, da mu Brce 5e utriplje prisluškovala se.m njegovemu dihanju, ki mu je prsi dvigalo in spuščalo, potem pa sem ga dvigniia in ga v svojem naročju odnesla z mesta nesrežo — kajti on mora živeti, njemu se mora zopet vrniti zavest, sicer moram umreti tudi jaz! Stara kmetica je medtem stopila k postelji in s sočutnim pogeldom motrila Vladimirja. — Lepa mlada kri — je zaittrmrala — škoda bi ga bilo, če bi moral umreti! Toda prosim vas — in starka se je obrnila k Mimozi, — ni treba jokati, kajti vaš mož bo živel. .Taz se razumem na vsakovrstna zelišča in v svoji hiši imam čaj, ki ga bom skuhala in ki ga bo takoj obudil k zavestil — Midva pa ne smeva ostati pri vas, četudi samo to noč? — vpraša proseče Mimoza. — Kdo naj bi podil od svojega praga ljudi, potrebnih pomoči? — odvrne starka. — Mar mislite, da ni- STRAN 6 v MA>Vl<:\SM TKDNIK No. 310 Za kuhinjo Juha is raznih zelišč. Pest kislicé, pest rmana, pest mladih kopriv, pest solate in pest zla-tp■ íi'te dobro open in drobno sesekljaj. Na petih dekab masti prepraži en.- drobno zr zano Rebulo. Ko čebula porumeni, d ni zraven zelišča in jih.duši do mehkega. Nato potresi tri dekc moke. Ko se moka malo popraži. osoli in prilij dva litra vodo. Ko vse skupaj vr? 15 do kill. V takem primeru je preveč vihrava, kar gina živce že itak nervoznim možem. Mož prej ali slej spozna, ali se zanima žena samo ¡zanj ali pa tudi za druge. In kar je najvažnejše, žen«; mora ostati ženska, če hoče moža trajno navezati nase. Torej nobenih suiražetk. Žen-stvo, pravo nevsilj'vo ženstvo, polno nežnosti in razumevanja, to vedno zmaga. Taki So nasveti angleškega psihologa ženam, ki bi rade bile mikavne in privlačne, a teh je nedvomno večina. izpos-ujte si še danes prosto nedeljo 4. avgusta, da boste imeli priliko videti "Revčka Andrejčka", ki ga vpri-zori SPD. L v Alsina 2832, popoldne. '2vJ minut, juho po okusu okisaj. Zdaj zmešaj v lončKU clva rumenjaka in štiri žlice kisle snic-¡une in mešajo zakuhaj v julio. Julio odstavi in primešaj še tri deke sirovega masla. Daš z opečenimi zemljami na mizo. Nadevane palačinke s t-pinačo. Speci prav tanke palačinke. Četrt kile špihače skuhaj. Kuhano drobno seskliaj Ka?,~">oli sirovo maslo al! mast, prepraži pest drobtin in stresi zraven špinačo, ki. naj z drobtinami malo prevre Nato jo odstavi, da s? shladi. Hladni špinači primešaj tri žlice krile smetane, dve jaje.i in osuli. Zdaj nadevaj s sp'naóo bé^ein- ptdáciv.ke. Vsa-ko zase skupaj zvj,j. Kožico pomaži zloži 110 ter nadevane palačinke, po vrhu jih pol i j s kislo smetano, potresi z drobtinami in nato speci. Navadna torta. Vmesi v testo: 20 dek moke, 20 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja, 10 dek olupljenih zmletih mandeljnov, orehov ali lešnikov in malo vanilijevega sladkorja. Vrae-seno testo naj počiva četrt ure. Nato razdeli testo 11a tri enake dele in vsak del zase zvaljaj v velikosti tortnega modela. Zdaj vsak del zase deni na posamezno pekačo. E11 del pomaži z raztepenim beljakom in na gosto potresi z mandeljni. Nato -peci. Pečeno in hladno pomaži s poljubno mezgo. Zloži skupaj v obliki torte, na vrhu pa položi tisti del, ki je potresen z mandeljni. Gotovo torto potresi še z vanilijevim sladkorjem. Mrzla krema. V lonec deni dva decilitra mleka, šest dek sladkorja v prahu in dva rumenjaka. Lonec postavi v krop in mešaj, da se kiema zgosti, ii gosti kremi primešaj štiri listo želatine, ki si jo raztopila v treh žlicah vode. Zdaj postavi kremo 11a hladno. Med tem pa pripravi: četrt kile češenj (koščice poberi yin), pest arancinov. pest olupljenih zrezanih mandeljnov. pest rozin. Vse skupaj polij s časico rama. Zdaj .stolei četrt litra sladke smetane, jo posladkaj in primešaj sadje. Sadj ■ s smetano pa primešaj k hladni kremi. Vse skupaj stresi nato v model za šarielj in postavi 11a led ali v mrzlo klet. da so strdi. Ko se je krema strdila (za kar potrebuje približno dve uri), postavi model za minuto v-krop, da se loči kr ma od modela, nato jo zvrni 11a krožnik. Če hočeš, lahko 11a vrhu nadevaš še sladke smetane. Praktični nasveti Čebula in limona sta za zdravje. Včasih so rekli, c¡a ni dobro jesti čebulo, češ da suši. Isto je veljalo za limone. Dandanes pa sta prišli čebula in tudi limona 11a častni mesti. Čcbi: la nas vamje raznih bolezni, kakor kašlja. ledvičnih bolezni, katara v čr.>vih, driske, gui! ja v črt v ju, legar ia, kolere in bolezni'srca ¡ü jeter. Čebula spravi iz telesa vse, kar ne spad 1 vanj, očisti čreva in kri in obnovi zdravje. Tu di za iiujšanje je pripravna, kdor ima namreč preveč maščobe. Da ne dišiš po čebuli, vzenii nato po nekaj brinovih jagod in jih žveči. S čebulo se zdraviš pomladi (i do 12 tednov, l'rav je, da človek pojé vsaj trikrat na teden po dve čebuli na dan. «•no kristjanit Kajneda, fiustov, za nocojšnjo no?, jima bova dala najin,1 posteljo, sebi pa bova napravila ležišče v iz-bici? Kine; je takoj v to privolil. f :u,rka je takoj odšla in začela kuhati čaj, njegov nenavaden vonj pa je napolnil malo sobo. Mimoza je sedla na rob postelje, kjer je ležal inla-<>'. poiočnik Vladimir Borotin. IS stiuiiom, jo opazovala njegov lepi obraz, ki pa je bil sedaj tako bled, od časa do časa se jo sklonila k ,n jemu in ko je mislila, da .¡o nihče ne vidi, jo dahnila poljub ia bledo čelo in blode ustnice. Mla a "Japonka si .je morala priznati, da se je porodila, v n.jeuc.n srcu globoka ljubezen napram temu mladeniču. Kakor je líi'.a hladna in nedostopna napram sta-... au lenertt Vabilu Vhtomskemu, tako naglo se je vzbudi . njenem srcu strast za tega lepega mladeniča, r'egov; vitežka plemenitost in njegova mo"ka lepota ^ a jo popolnoma prevzeli, tako da se je mlada Ja-pionka čisto izpremenila. Kmetica je vlila sedaj Vladimirjn v usta gorak čaj, n ;ogov,o delovanje pa .je bilo nepopisno. Vladiiiiirjeva lica so bila rožuatorrloča, kakor da tii bil dahnil vanje dali pomladanskega vetriča, udi so mu po.-uajali toplejši, srce je začelo močnejše utripati, dihanje jo postajalo krepke.jše in polagoma so se odmrle tudi njegove, oči. —■ Kje sem? «— zašepeče Vladimir. — Na varnem, v zavetju — mu odgovori Mimoza — •n boj se, dragi človek, naha 'ti v a 30 v lco'ibici siromašnih, toda poštenih kmetov in oba sva strašno železniško nesrečo ¿rečno prestala. Kaj pa moje pismo? —- vzklikno Vladimir in hoče poseči r. .dco v suknjo. — Sveti Bog, kje jo moja us-11'lita listnica ki sem jo nosil na prsih? Tukaj je — odvrne Mimoza, ki si ;je sama ove-■ '« listnico krog vratu. — Nihče se je ni dotaknil, prepričaj se sam o tem, da je njena vsebina nedotaknjena! Vladimir je imel še toliko moči, da je usnjato listni-(„■ lahko sam odprl. En fia;:i pogled ga je prepričal, da je vaina brzo- javka, ki 11111 jo je zaupal Pleve, še v njej 111 da so pečati na njej nedotaknjeni. Vzdih olajšanja in pomirjenja se mu je izvit iz prsi, potem pa je spravil listnico pod blazino, 11a kateri mu je počivaia glava. Mož in žena sta odšla v izbico. čeprav sta bila neizobražena, sta imela vendar toliko uvidevnosti, da sta spoznala, kako sta v tem trenutku tukaj odveč in da želita biti ta dva človeka sama! — Ali, bilo je strašno — spregovori Vladimir Borotin in si pri tem podpre glavo z roko ter zamišljeno pogleda Mimozo. — Mislil sem, da mi je napočil koncc. Toda Bog naju je obvaroval. Vi ste popolnemu nepoškodovani, Mimoza, niti najmanjše praske niste odnesli? — Ali ne veš, da mi moraš reči "ti" — odvrne lepa Japouka z dražestnim smehljajem 111 pokaže pri tem svoje prekrasne bele zobe — ali se ne spominjaš več tega, Vladimir Borotin, da me moraš izdajati za svojo ženo? „ — Oprosti, Mimoza, pozabil sem, samo počasi se mi vrača zopet spomin! 1 Kdo pa me je prinesel sem? Ali je daleč odtod mesto, kjer se je pripetila nesreča? -- Jaz selil te prinesla sem — odvrne Mimoza — na uiojili rokah si ležal in čestokrat sem pod bremenom obnemogla, toda vedno znova sem vstajala in na-daljevaia pot. Prisegla sem si, da te moram rešiti! štiri ure sem blodila po noči in snegu — sedaj pa, ko se ti je zopet vrnila zavest, sedaj je vse dobro in moj trud je tisočkrat poplačan! — Dobra Mimoza! Vladimir iztegne svojo lepo roko in z njo objame njene vitke prsto -ter jih prisrčno stisne. — Zakaj vzdihuješ, Vladimir? — vpraša Mimoza, ko Je opazila, da je mladi častnik spustil glavo na blazino , zaprl oči in globoko vzdihnil. — Ker moram izgubiti dragoceno noč! — reče Vladimir Borotin, — In vendar bi ne smel pustiti neizkoriščenega mimo niti trenutka, nadaljevati moram svojo pot, v Port-Artur moram, — s to strašno železniško katastrofo pa bom lahko zamudil vlak, ki ima priključek na vzhodno sibirsko železnico — prvi vlak od- pelje na vzhod šele čez neka.j dni. - Ne muči se, ne vznemirjaj se— vzklikne Mimoza, — po nočnem počitku se ti bodo meči zopet vrnile. Jutri bo brez dvoma proga že prosta. Potem bova odhitela v Moskvo in odtam nadaljevala najino potovanje! Seuaj pa zaspi! — Spanje ti bo najboljše zdravilo! — Jaz nuj bi spal na tej postelji — odvrne Vladimir — ti pa, Mimoza, kam boš ti položila svojo glavo, da bi si malo odpočila po vseli naporih? — Jaz si bom napravila ležišče pred tvojo postoljo — odviiie lepa Japonka. — O, popolnoma mirna bom, ne bom povzročila niti najmanjšega hrupa, da boš lahko spal. — Tega ne morem zahtevati od tebe, — odvrne Vladimir Borotin — tebi pripada mehko ležišče, jaz pa bom na trdih tleh.... — ("c pa to storiš — vzklikne Mimoza odločno — bom odšla na cesto in legla v sneg. Pri tem pa je pogledala mladega poročnika s tolikšno odločnostjo, da Vladimir ni niti za trenutek podvomil, da bi ta lepa žena zares utegnila izvršiti evo,jo grožnjo. Potrtega in zlomljenega so je čutil po vsem telesu, vedel je, da potrebuje mira in zato je vzel Mimozino žrtev. Lepa mlada Japonka pa je našla v sobi staro ovčje krzno in si ga pogrnila na tla. — Lahko noč, dragi soprog — je zašepetala. — Sladko spavaj, draga Mimoza, in hvala ti še enkrat, da si mi rešila življenje! — So vedno sem tvoja dolinica, Vladimir Borotin -— odvrne mlada fena tiho — kar sem storila zato no velja toliko kakor tisto, kar si ti meni storil, ko si me rešil, da so nisem zadušiln v tiste.n velikem kovčegu! Po teh besedah je mlada .laponkn ugasnila majhno oljnato sveti'.jko, ki je gorela na mizi. V sobi je postalo popolnoma tiho. Tudi v mali izbici, kamor sta odšla stara kmeta j1' bila vse mirno. Vladimir je globoko in pravilno dihal, znak, da J® v mehki postelji trdno zaspal. Miirtoza p» ni spala. (Nadaljevanje) No. 310 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 1 DOPISOVANJE Naši oglarji v cordobskih gozdovih Člani naše kolonije so razmetani po vseh kolih širne argentinsko republike. Če se obrnemo na sever ali na jug, zapacl ali na vzhod, povsod se najde sina našega malega slovenskega naroda. Ko sem pred kratkim potoval po nekaterih krajih cordobske provineije, sem naletel severno od mesteca Rio Primero, na slovenske oglarje med katerimi sem preživel par nepozabnih dni. Hitro smo se sprijaznili in zgovorni Litij-čan ter prijazni Novomeščan sta mi pripovedovala in razkazovala razne gozdne zanimivosti. Tudi veseli Ivan tam od Trsta mi je vedel povedati mnogo zanimivega. Slovenski oglarji so mi pripovedovali takole. Pred enim letom, ko smo se le preveč nasitili brezposlenega pohnjkovjnja in iskanja dela. smo se odločili, da odrinemo v gozdove, kjer sme upali dobiti vsaj dela, četudi ne velikega zaslužka. V začetku je šlo dovolj težko. Sekali smo drevje ter kopali grmovje in trnje, da smo bili vsi opraskani in krvavi. Za hektar očiščene in za oranje pripravljene zemlje so nam estancijeri radi slabih cen poljskih pridelkov plačali take malo, da je bilo komaj za skromno hrano. Diva so ostala nam ali kaj bi z njimi ko nimajo tukaj nobene veljave. Padlo nam je na misel, da bi pričeli žgati oglje. Čez štirinajst dni je bila ogljenica gotova in čez mesec dni smo ze imeli oglje na prodaj. Kmalu smo izprevideli, da so to delo bolj izplača kakor pa čiščenje zemlje in tako smo postali oglarij. Kupci radi trgujejo z nami ker je naše blago prvovrstno in nikoli pokvarjeno. Poznajo nas Povsod pod imenom "Carboneros rusos". Večkrat smo se menili, da bi pošiljali svoje blago direktno v večja mesta, pa bi morali imeti tam vestnih odjemalcev ali družabnikov, ki hi skrbeli za razprodajo blaga in z malim trudom. bi nam ostal ves dobiček, ki ostane sedaj v rokah raznih prekupčevalcev in si z našim trudom in s trudom konsumenta privoščijo le-Po udobnost. Razkazovali so mi vrste drevja ki jih v Evropi ni najti. Ob tej priliki sem spoznal znamenito argentinsko drevo, ki je kot nekak simbol cordobskega chacarerja, "Talat". Redka hiša °ndotne okolice je, da bi jo ne senčilo to dre-v°- Najbolj sem se čudil drevesu, ki se imenuje Espinillo", ki popolnoma zasluži svoje ime radi svojih močnih igel, saj so bolj podobne žebljem kot pa iglam. V bližini svoje kolibe so imeli naši oglarij zloženih več ogljenic. Po obliki so bile podobne odprtemu dežniku, po velikosti pa bi bile bolj podobne Limbarski gori, kot pa kupu drv pokritih s zemljo, saj so merile te ogljenice v obsegu nič manj nego 34 metrov. Zelo sem se čudil, ko so mi rekli, da so jo delali tako goro samo štirinajst dni. Vsaka ogljenica je vsebovala 300 kubičnih metrov drv in vrže do 300 pesov izkupička, kar res ni mnogo za naporno delo. Še marsikaj bi me zanimalo v tem gozdnem kraljestvu, pa nisem imel časa na razpolago; moral sem hiteti dalje Poslovil sem se od prijaznih fantov ter jo mahnil proti zahodu. V Pnnillinu sem naletel zopet na tri slovenske oglarje. Pri njih sem se pomudil samo par ur in zopet sem jo mahal dalje. Tucli ti trije so bili enakega mišljenja kot moji prejšnji znanci, za razpečavanje dobičkonosneje oglje, da bi bilo treba najti zadružnega izhoda. Ko sem že proti mraku stopal po samotnem potu ter razmišljaval o tem in onem, sem se naenkrat zavedel, da sem zgrešil pravo pot. Za malo sem se znašel v temnem gozdu kjer so me strašili "biscachos" (neke vrste jazbeci) in tudi divjega mačka sem imel nesrečo videti. Ves izmučen sem sljednjiČ po par urah izsledil železniški tir ter prispel na postajo od kjer sem se s prvim vlakom odpeljal v Cordobo. Ko sem pozneje iskal informacij za utemeljitev želj naših fantov v cordobskih gozdo- vih, sem uvidel, da so imeli popolnoma prav. Nekatere buenosajreške trgovce je prav zanimalo to moje poizvedovanje. Morda so mislili, da se bodo s tem kaj okoristili. Ko sem govoril z administratorjem največje buensajreške družbe, ki trguje z ogljem in drvami: Soc. Cooperativo Ltda de carbon y leña, Sarmiento 2910, me je ta gospod od začetka začudeno gledal, misleč, da ima morda predseboj osebo, ki pod to ali ono pretvezo išče izhoda iz denarnih stisk. Ko pa je videl, da se gre samo za informacije je takoj pokazal dobro voljo, mogoče ne ravno z namenom, da bo meni ustregel. Tudi z družabnikom podjetja "Colegiales FCC<\." sem govoril od katerega sem dobil precej po-voljnih pojasnil, ki so se strinjale z mnenjem naših cordobskih fantov. Tudi v Buenos Airesu sem že naletel na par slovenskih trgovin z ogljem, ki menda še precej dobro uspevajo. Aleo bi imeli direktne stike z onimi, ki direktno izdelavajo blago ne bi bilo nič napačno, ker ves dobiček bi ostal v njih rokah. Veljati bi moralo geslo: Svoj k svojim in v Slogi je moč. Tudi za ostale slovence, ki si želijo osamosvojitve, bi bilo priporočljivo, da se v svojih strokah združijo. Dokler bomo le drugim delali, bomo mi sami od tega malo imeli in plesali le taok kot bodo drugi godli. Morda bodo te le vrstice dosegle tudi naše slovenske oglarje, napisal sem jih zato, pa tudi zato sem jih napisal, da bi jih tudi kdó drugi s koristjo in zanimanjem čital. Anton Podlogar < > Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 i w «m KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča °wcha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buenos Aires STKAN 8 SLOVt.'\SKI TEDNIK No. 310 PRIMORSKE VESTI DVESTOPEDESET ARETACIJ V KOPRU IN OKOLICI Kraljev prihod k odkritju spomenika dal povod nasilju in številnim aretacijam 80 letni starčki v zaporu Trst, 18. junija 1035. — Kot je naš list: že poročal, so na hhrioStno nedeljo 9. junija + 1 odkrili v Kopru spomenik italijanskemu ireden-tistu Nazariju Sauru. Svečanostim, ki so se vršile v zelo velikem obsegu in z vso fašistično pompoznostjo j? prisostvoval poleg najvišjih fašističnih hierarhov iz vse Julijske Krajine in notranjosti Italije, tudi italijanski kralj Viktor Emanuel ITT. O vseh pripravah, kot tudi o odkritju samem, o izzivalnih govorih in nastopili so italijanski listj prinašali obširna poročila. Teden pred binkoštuitni prazniki so se kot pravi poročilo, vršile v Kopru in okolici obsežne aretacije. Tako so /se možke od mladenrev do- osemdesetletnih starčkov pozvali na ltarabi-njerske postaje, n 'katere pa so tudi doma s silo odgnali. Brez najmanjšega zaslišanja so jih potem odpeljali v znane koprske zapore in deloma tudi v Trst. Opaziti je bilo, da so aretirali in zaprli predvsem one, ki so bili kdaj v ino-njega sorodnika v emigraciji, kljub temu, da se niso nikoli izpostavili v kakšnih političnih u-dejstvovanjih Jasno je, da so pri teh arefacüah prišli v poštev najprej vsi oni, ki so količkaj osumljeni. Med drugimi so dvedli in pridržali v zaporu tudi več že onemoglih starčkov, tako 78 let starega Jožeta Stranjška, doma iz Kržele, iz Kostabone pa nekega 80 letnega starčka. Oba sta morala ob palici oditi v spremstvu karabi-njerjev v kasarno, od koder so ju poslali potem v zapore z drugimi. Aretacije so se izvršili kot nam je dosedaj pra, tako v Cezarjih. Pobegih, Gržonah, Berto znano v bližnjih in oddaljénili vaseh okrog Ko-kih, Dekanih, Marezigah, Sv, Antonu. 5m¡