Do ISI MariE»orsl<a okolica Sv. Marjeta ob Pesnici. (Zlata poroka čaatitega para.) Redke so svečanosti, kot so jo proslavljali pretekli mesec v naši vasi, namreč zlato poroko, katero sta slavila tukajšnja ugled- na posestnika in »tarozakonca Janez in Jozefa Koletnik, katera stanujeta na lepem Perniškem hribčku. Mož šteje 73, a žena 70 let. Oba sta po rodu iz hiše ter rodbine revnih viničarskih staršev. Pred 50 leti, t. j. 28. aprila 1890. leta sta stopila v zakon. Zbog marljivosti iu poštenosti sta bila povsod priljubljena. Z delom žuljavih rok sta prišla do svojega lastnega skramnega dama na lepem pemiškem hribčku. Oba zlatoporočna slavljenca sta ziv vzor, kako zamore prvotno reven, toda Ba poStenosti in marljivosti bogat človek zgraditi si po letih trpljenja z delom in plemenitim srcem svoj lastni dom! Njun zakon je bll blagoslovljen s 16 otroci, od katerih še danes žlvi 7 sinov In 8 hčerke. Vsi otroci imajo danes dostojno življenje In alede stopinjam njunih staršev. Oba zlatoporočenca sta naravnost mladostno sveža ter opravljata še vsa kmetskega dela. V rodbinl ni bilo nikoll kreganja, nikoli prepirov! Družlna je glede srvetega družinskega miru znana daleč naokoli kot zgledna In narodno zavedna. Zlato poročno proslavo je organiziral sin Adolf, kateri je narednlk-vodnik pri vojaški godbi v Mariboru. Na čast svojim staršem in cele rodbine je zbral zgodovlno rodbine Koletnik in isto na dan proslave prečital. Ostala bo kot največja dragocenost prl hiši slaviteljev. V domači cerkvi jima je ob tej priliki spregovoril lepe primerne besede župntk g. Rantaša Anton. Pobrežje. Prosvetno društvo vabl vse katoliško misleče Pobrežane na svoj drugi redni občni zbor, kl bo na praznik sv. Rešnjega Telesa ob treh popoldne v Slomšekovem domu. Pridite vsi, ki ste priepevali za naš novl dom, ga pomagali graditi In tako pripomogli k uresničitvi naših davnih načrtov. Bog živi! Dravsko polje Vurberg. Na goatiji Ogrinc-Budigaii so svatje darovali za afriške misijone 80 din. Darovalcem Bog plačaj! Ptujska gora. Kljub slabemu vremenu je v nedeljo, dno 5. maja, priSlo mnogo pobožnih romarjev k naši gorski Materi Vsi so bili zadovoljni, čeprav je ves čas deževalo ter so «e radostnih src in vedrih obrazov poalavljall od gorske Marije z na novo oživelo Slomšekovo rorruLrsko pesmijo na ustlh. Kakor je znano, ]e nas veliki Slomšek bil veliki častilec gorske Matere božje, je sam večkrat k njej romal in nji na čast zložil tudi posebno pesem, katero moramo oteti pozabi. Uprava Marijinega svetišča na Ptujski gori je dala to pesem tiskati na podobice z namenam, da se tako ta pesem po roraarjih razširi po celi škofiji. — 22. aprila se je r -51a na Ptujski gori komisija strokovnjakov, ki so določili, kako naj se izvede popravilo zuiiiuijdčine slavnega Marijinega svetižča na Ptujski gorl. Vsa papravila bodo stala nad 100.000 (sto tisoč) dinarjev, do katere vsote $e nain precej manjka. Zato se uprava Marijinega svetišča obrača s toplo prošnjo na dobra srca častilcev gorske Matere za milodare za popravilo cerkve. Milodari naj se posiljajo na župni urad, Ptujska gora. Domači farani so, zavedajoč se velikega dela, prevzeli vse vožnje za dobavo peska, cementa, apna in drugega materiala. Delo počasi napreduje in upamo. da bo pod Marljlnim varf.tvom srečno dokončano. Koncem aprila je izšla nava knjiga o »Ptujski gori«. Knjigo je napisal zelo poljudno dr. France Stele, vseučiliščni profesor, veliki ljubitelj Ptujske gore. Knjiga stane vezana 20 din, kartonirana pa samo 12 din. Dobi se in narodi pri župnem uradu, Ptujska gora. — V protituberkuloznem tednu od 18. do ;'6. maja bodo tudi po naši obtini fantje in dekleta potrkali na važa vrata in srca za velike dobrodebie namene Krajevne protituberkulozne lige, ki ima sedež na Ptujski gori. Zato moramo pri nas največ nabrati. Sv. Vid pri Ptuju. 2e dalje časa ni bilo dopisa lz naše na pol haloške župnije. Vse se pri nas razvija mlrno in skromno, da je težko najti za bralce, ki ee zanimajo za naše haloške kraje, kaj posebno novega. Odkar pa je pomlad prebudila naravo, se je poživelo tudi naše delo. Obdelane njive in vinogradl dajejo naši župniji spet vabljiv čar. To zlasti opazimo ob sončnih nedeljakih popoldnevih, ko se mnogo gostov rado mudi v naših krajih, kamor jih vabi prebujena pomlad in pa menda še tudi naša izvrstna kapljica, ki jim v teh resnih časih korajže da. Tujega jezika pa ni več ališati, odkar ae je oblast odločila malo kontrolirati tuje opazovalce naše prelepe zemlje. Se naša društva so na novo oživela. Marijina družba je imela svoj lepo uspeli srečolov pod vodstvom svojega voditelja p. I. Končnika. S čistim dobičkom smo naročili nekoliko lerpih kovtnskih vaz za oltarje, zlasti za Marijinega, da bomo tako čim bolj prisrčno tudi s pisanimi rožicami proaili Kraljico maja za mir. Materinski dan je dekli&ki krožek proslavil drugo aprilsko nedeljo z lepo uspelo ak&demijo. Na binkoštni praznik pa je igralo Prosv. druStvo v nablto polni dvorani rellgioani misterlj >Mrtvaškl plesc. — Pa Se nekaj ne amem pozabitl V sredi aprila Je bil v naSi šoli v Sv. Vidu predep zaključek šoteke kuhinje za letoSnjo ztmo. Že drugo leto je preteklo, odkar >e pril^ubljeni šolski upravitelj Beloglavec Maka ustanovil šolsko kiibinjo za otroke. Skozi štiri zimske mesece so otroci dobivali opoldne toplo akuflno juho, da bo laže pretrpeli zimfiki mraz. Čez 7000 porcij se Je raadelilo to zimo, kar seveda dovolj priCa, koliko truda in požrtvovalnosri je vložtlo tukajšnje uiiteljstvo, saj je šolska kuhinja odviana le od radodarnosti dobrih src. — V nedeljo, dne 2. Junija, bodo pristopili našl malčki k prvemu »vetemu obhajilu. Letos jih je Cez 80. Po sv. maši bodo otroci imeli akupni zajtrk v Slomžekovem domu. Popoldne pa bo tudi v ckxmu lepa otroška prireditev. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naše zadnje naznanilo, da pripravlja FO in DK pretresljivo dramo lz kme6ko-družinskega življenja »V temoti«, je vzbudilo velikansko zanimanje. že zdaj dobivamo od raznlh strani priglase, da rezerviramo vstopnice. Igra bo 9. junija ob 15. Tedaj tx> tudi »narodni dan šentlovrenške fare«, namenjen poglobitvl domovinske ljubezni in državljanake vzgoje. Govorniki pridejo iz Maribora. Crešnjevec prl SIov. Blstrici. Dekllški krožek priredi v nedeljo, 26. maja, ob 15 v Slomšekovem domu matertnsko proslavo s prav pestrim sporedom. Z deklamacijami in s krasno igro »Po txnju do cvetja« bodo naša dekleta proslavila matere. Vsi iskreno vabljeni! SloyensLe gorice Sv. Mtklavž pri Ormožu. Viničar Alojz Plohl v polni meri zasluži, da mu izredemo v njegovenn najljubSem li«tu, ki obiskuje njegov dom že 27 let kot tovarižu v delu, zlasti pa kot tovarišu funkcionarju Strokovne organizacije viničarjev par besed v zahvalo za njegovo vsestransko požrtvovalnost Kdo ga ne pozna — moža, ki pač 5e nikdar ni klonil pod nobenim še tako hudim udarcem, pa naj je prišel od katere koli strani, ki pa je tako rad priskočil v sill na pomoč svojemu bližnjemu z nasvetom In dejanji. Znano je njegovo krščansko življenje in narodna zavednost, saj tma vkljub skrajno nizkim prejemkov naročenega »Slov. gospodarja« že 27 let, Mohorjeve knjige pa že 40 let, razen tega pa še druge liete. V njegov dom slaba knjiga ali časopis nikdar nl imel dostopa. S svojo pridno ženo sta vzgojila v istem duhu otroke, od katerih sta se dve hčerki že zaobljubili Bogu, dočim sta drugi dve vzorni članici DK. Je pa tudi vzoren viničar, saj služi v viniiariji ormoške mestne občlne že 23 let. Vsemogočnega prosimo, naj ohrani našega ljubega tovariša še dolgo med nami! Slovenska Krajšna Dobrovnik. Ob priliki kmečkcMielavskega tabora v Sobotl sem se podal v Genterovce po zasebnih opravklh. Tu hotem opisati presenečenje. ki sem ga doživel v Dobrovniku. Baš so šli v cerkev k oaunl srv. maši ali tako zvani slovenski sv. mašL Ker še tudi jaz nisem bil, sem odložil kolo za cerkvenl zid in vstopil. Čudil sem se lepemu, jasnemu slo\renskemu pctju. Počutil sem se kakor v damači cerkvi. Mladinski zbor je pel tako milo in udano, da sem res začutil, da »dvakrat moli, kdor pobožno poje«. Ne kričavo, mirno in uglajeno je bilo njih petje, enakomerno in ubrano. Pri otrocih je tako petje vsekakor uspeh, dvakrat uspeh pa pri mladini, ki doma ne govori alovenskega jezika ali pa le malo. Sola, ki jo obiskujejo ti učenci, se lahko ponaša s takim petjem, vsa čast in priznanje pa go«pej, kl jlh zna tako lepo naučiti. — Po sv. maši sem povpraševal in zvedel, da znajo ti otroci nešteto alovenskih narodnih pesmi in da se je mnogih z atroci, ki prepevajo doma, naučila že tudi odraala mladlna in celo starejši. TaJti narodni delavci, tihi in skromni, a tembolj delavni, zaslužijo ne le polno prlznanje, ampak tudi materialno nagrado za svoj obilen trud. Saleska dolina Sv. Andraž pri Velen.ju. Po 17 letih smo imeli zopet sv. misijon od 23. aprila do 5. maja. Siabega, vedno deževnega vremena se dobri farani niso ustrašili, po dva ali trikrat na dan so prihajali v lepo ozaljšano cerkev in vsi, razen štirih, so svoje dolžnosti lepo opravili, da sta bila gg. misijonarja izredno zadovoljna in »e tudi lepemu ubranemu petju nista mogla dovolj načuditi. Ceravno šteje župnija le 900 duš, je bUo 2518 sv. obhajil. Nikoli ne bomo pozabili, kako ginljiva je bila na Vnebohod Gospodov sprava pred izpostavljenLm Sv. Reš. Tel., slovesnoat blagoslavljanja noveg-a misijonskega križa tn sklepna slovesnost, katero je vodil g. svetnik in dekan Ivan Atelšek iz Braslov«. Sv. misijon sta vodlla gg. lazarieta Matija Csontala iz Ljuibljane in Ciril Demšar iz Celja. Savinjska dolina Gomjl grad. Telovadna akademlja Dekliškega krožka, ki je bUa določena za 26. maj, se radi razmer odgodi na poznejši eas. Smarski kraji Šinarje pri tlelšah. Mariborski Studentje nam bodo v nedeljo, 26. maja, po večernicah v Katoliškem domu priredili pevski koncert. Na sporedu imajo narodne in umetne pesmi, solospeve in veselo pevsko igro »Kovafiev študent«. Slovenska pesem vas vabi, pridite od blizu in daleč! Vstopnlna obiCajna. Bog živi! Rogaiki okraf žetale. Jabolke lepo cveto, manj hruSke in slive, ki so lanl lepo obrodile. Ozlmna žita so preeej trpela zaradi hude zime. Posebno na osojnih legah je pSenica bolj redka. Če ne bodo druge kulture kaj prida obrodile, bomo imeli letoa slabšo letino kot lani. Le travniki zaenkrat dobro kažejo. 2ivino smo morali prodati radi pomanjkanja krme in to po nizki cenl. Zdaj, ko se je cena živtne dvignila, pa nima nihče nič za prodati, mnogi si celo zaradi pomanjkanja živine spomladanskega dela ne morejo opravljati, kupiti si pa živine nihče ne more. SliSimo, kako pohorski kmet dobro les prodaja, pri nas je pa vse kostanje, ki so v glavnem sestavljali nase gozdove, pokupila tovarna čreslovtne v Majšpergu. V zadnjih letih, ko ni bilo mogoče nikjer dobiti denarja, so skoraj vsi podrli kostanje ter jih po nizki ceni prodali omenjeni tovarni, tako da danes, ko je tudi kostanjev les dosegel boljšo ceno, tega skoraj nikjer nl vei dobiti. Edino, kar imamo še za prodati, je vino, jabolčnik in slivovka, za kar pa kupca ni. Zivež je vedno dražji, kilogram pšenice stane že 2.75 din, ljudstvo pa strada, ker ai živeža kupiti ne more, saj kočar z enlm oralom zemlje živi le od zaslužka, ki pa nl večji kot 5 din na dan, pa še vsak dan zaslužka ni. Onim, ki trde, da je vinogradništvo luksuz, pravimo, da naj vsaj za eno leto zamenjajo z nažim revežem, pa bodo drugače govorili. Laški okraf Laško. Banska uprava je dovolila mesarjem v laškem okraju zvišatl cene mesu, in sicer za prvovrstno govejo meso za sprednji ded 14 din, za zadnji del 16 din, slabše meso po 12 din. Da se bo odlok banske uprave pravilno izvrševal, je naloga občinskih uprav in okrajnega načelstva, pa tudi drugih. živina je dosegla sedaj za kmeta primemo ceno. Prvcvrstni voli se prodsjajo po 8 din žive teže Te cene se niso dosegle od 1. 1930. pa dosedaj. žal, da ima letoa kmet zaradi slabe krmske letine lani tako malo pitane živlne naprodaj. Zadnji mesec se tudi niC ne izvaža. Nekateri zavidajo kmeta radi visokih cen živine. Vprašamo pa. kdo pa se je spomnil takrat kmeta, ko je ponujal živino po 2 do 3 din žive teže, ko so bili kmetje prisiljeni klati doma in ponujati meso od hiše do hiše za smešno ceno 5 do 6 din za kilogram? Kmet še ne bo tako kmalu odškodovan, kar je v celem desetletju žrtvoval v korist drugim stanovom. Priznavamo pa, da so plače nekaterih delavpev, predvsem železničarjev prenizke z ozirom na sedanjo draginjo. — Kmet iz okolice. Sv. Bupert nad Laškiru. Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj — smo včasih o cvetnem majniku prepevali; letos pa s potrtim srcem gledamo ne samo v terano politično obzorje, ampak tudi v hladno ztmsko nebo, ki se kar noče razjasniti. Lepo so zacvetele češnje, breskve in marelice, a večtedenski neprestani dež je vse zgodnje cvetje popolnoma uniči). Sedaj se je odprl Jabolčni cvet v vsej svoji pestri lepoti; upall smo, da bodo ledeni možje, katerih prihod smo s strahom pričakovali, s seboj vzeli slano, sneg in mraz. žal, da nas je zopet varalo: zadnji ledeni mož, Bonifacij, nam je na. binkoštni torek nasul še precej obilno mero pristnih zimskih snežink. V sredo jutro je bilo jasno in krasno kakor ribje oko, a samo par ur, kaiti že poldne so začell tam od laške strani kopičiti grozilni, težki oblaki, kmalu se je vlila ploha, nato je nastopila prav novemberska gosta, du*e?a megla, ki pretl urpfMti vse sadie, ziasti iabolka. ki ao tako lepo pokazala. Neprestano deževno vreme onemogo- Cuje pravilno pomladansko rast; koruza in fižol Sta tam, kjer so jih zgodaj sadili, več ali manj uničena: uboge čebelice, ki so prestale tako hudo zimo in bi imele sedaj obilno cvetno pašo, použivajo sedanje zaloge medu; navzlic obilnemu pitanju s sladkorjem so mnogi panji zamrli ali jim preti smrt sedaj v cvetnem maju. V resnici tesno je našemu kmečkemu Cloveku pri srcu, ko gleda, kako ae od vseh strani kopičijo vedno bolj temni oblaki na našo domovino. Kraljica majnika, usmili se nas in prosi za nas! Posavje Radna. Dne 26. maja bomo obhajali letoa praznik Marije Pomočnice. Ob 10 bo slovesna sveta maša, ki jo bo daroval mil. g. opat iz Rajhenburga, ob 15 procesija s kipom Marije Pomočnice. Vabimo častilce Marijine, zlasti Marijine družbe, da pridejo v obilnem številu počastiti Marijo Pomočnico in se ji priporočit! Izven mej Slovenife Zagreb. (Slovenska Marijina družba v Zagrebu ob 15 letnici.) Poleg navadnega programa Mar. družb (shodi, sestanki, seje, duhovne vaje, nastopi) se je zbudil v družbi velik smisel za pomoi slovenskim brezposelnim dekletom v Zagrebu. Pod tem geslom je družba postala pravcata socialna ustanava. Osvetlimo jo malo s te strani! Marljina družba je pred leti vzela v svoje roke društvo »Ognjišče«, kl ga zdaj popolnoma vzdržuje in vodi. »Ognjišče« je dom za brezposelna ali na službo čakajoča dekleta. »Ognjišče vzdržujejo dekleta Iz Marijine družbe, ki v ta namen dajejo večje dename prispevke, ti pa seveda ne zadostujejo. Zato družba prireja igre, pevske koncerte, tombale, razne nabirke; obrača se od časa do časa tudi na rojake v domovini. V preteklem letu je dobilo v »Ognjišču« nad 4000 deklet varni kotiček. Zato vas prosimo de janska pomoči! Pomagajte na kakršen koli na čin naši kongregaciji, da bo lahko še nadalje vzdrževala ta slovenski dom v Zagrebu, ga ščasoma še bolj uredila, kar bi bilo tudi potrebno. Morebitne denarne prispevke kakor tudi poizvedovanja in druga vprašanja pošjljajte na »Ognjišče«, Zagreb, Solovljevljeva 3, pritličje.