Dof&re cesfe Lepe ceste so dokaz naprednosti kakšnega kraja, odnoeno ljudi, ki so tamkaj naseljeni. Dokazujejo namreč, da imajo Ljudje smisel za urejenost ia lepoto kraja, pa tudi za zahteve prometa in goepodarstva. V moderni dobi se presoja zunanja kultura dežel in držav po kakovosti ljudskih stanovališč, hkratu pa tudi po stanju cest. Potlačene, nesnažne hiše in koče in kotanjeke ceste ne pojejo alavospeva pokrajini in njenim prebivalcem. Moderne diržave tekmu jejo med seboj v modernizaciji cest, katero zahteva modernizacija vozil, osobito vedno boij rastoča vpeJjava motormh vozM. Proti tej prodirajoči preosnovi cest se naša država ne bo mogla in tudi ne smela zapreti in ograditi kakor s kitajskim zidom, ki bi pomenjal izbodišče starokopitnih razrvanih in razpadajočih cest. S tem bi se naša država res kakor s kitajskim zidom zaprla proti prometu z modernimi vozili iz tujih držav. Kakšna gospodarska izguba bi to bila za našo državo, pred vsem za Slovenijo, ni treba posebno poudariti. Mnogo se je o tem pisalo v naših časopisih zlasti zadnje dni, mnogo se je o tem govorilo na vsedržavnem kongresu za ceste, ki je bil o Binkoštih v Ljubljani o priliki spomladnega velesejma. Ta velesejem je namreč imel zanimivo novost: razstavo »Cesta«, ki je nudila nazorno sliko zgodovinskega razvoja cest do današnjih popohiih oblik v naprednih državah, ustrojstva in gradnje cest ki njih prometnega, gosrpodarskega in ktdturnega pomena, Na omenjenem vsedržavnem kongresu za ceste je na binkoštno nedeljo tudi govoril g. minister za gradbe Stošovič, ki je izjavil, da se do 1. 1935 ni posvečala v naši državi cestam tista skrb, ki je potrebna. Sedanja vlada je tudi v tem ozdru krenila v tisto siner, ki jo zahteva moderni napredek. Od L 1935 do konca 1937 je bilo izdelanili 540 km novib. cest, dela pa se na 445 km, M bodo večinoma do konca 1. 1938 dovršeni in tako bo prvih 1000 kra naših cest sposobnih za udoben in gospodarski promet. Ž^ieti je, da bi prišla pri modernizaciji državnih in važnejših banovinskih cest zlasti v poštev Slovenija, ki predstavlja vsled svoje zemljepisne in prometne lege vrata, ki peljejo iz inozemstva v našo državo. Možnost večjega ozira na Slovenijo dajejo vladi povečana gmotna sredstva, ki jib bo imela vlada na razpolago za gradnjo cest. Po pravkar izdani uredbi o državnem posojilu 4 milijard din je po odloku vlade odobrena naknadno 1 milijarda din, ki bo uporabljena za izboljšaaje cest in nekatera druga javna dela. Orgattizira se tudi cestni državni fond, ki bo, če bo zasnovan na načelu stroge decentralizacije, prinesel poedinim pokrajinam večje prispevke. Kar se pa dosftaje naše banovinske uprave, mora vsak, komur ni strankarska zagrizenost zamegbla pogled, priznati, da v okviru proračunskih sredstev prav mnogo stori za izbolj- šanje banovinskega cestnega omrežja, pa tudi občinskih cest. To je pravUno ui potrebno. Občine same so namreč gospodarsko prešibke in brez sredstev, da bi mogle izboljšati ceste na svojem ozemlju, od« nosno graditi potrebne nove.