GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1997
352(497.4 Dobrepolje:
119970013,5
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Letnik 3, št. 5, maj 1997
Politiki Slovenske ljudske stranke v Dobrepolju
SLS - podružnica Dobrepolje je na svojem letošnjem občnem zboru gostila kar štiri politike iz svoje stranke. Na sliki: minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj in državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze Žare Pregelj.
Vsem bralcem želimo ^   prijetne prvomajske ~{^f praznike
" ^^v«? uredništvo
Mesec april - mesec kulturnih in zabavnih prireditev v Jakličevem domu
večna str. 8,9
Obveščamo vas, da bo JANEZ JANŠA, poslanec v Državnem /boru Republike Slovenije, za vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Dobrepolju v ponedeljek, 5. maja, 1997 19. maja, 1997 9. junija, 1997 23. junija, 1997 od 17. do 19. ure v sejni sobi v pritličju občine Dobrepolje, Videm 35, Videm-Dobrepolje.
Državni zbor Republike Slovenije Poslanska pisarna
Predsedstvo Socialdemokratske stranki! Slovenije
Iz vsebine:
OBISK MINISTRA ZA KMETIJSTVO IZ OBČNIH ZBOROV TD IN PD
•»   SLOVENIJA JE DOBILA NOVEGA METROPOLITA
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec maja. Prispevke oddajte najkasneje do 18. maja.
119970013,5
Kaj s kmetijstvom v Dobrepolju in v Sloveniji?
To je pogosto vprašanje, ki mi ga zastavljate in ki si ga zastavljam tudi sam. Enostavnega in jasnega odgovora ni. Kmetijstvo je v krizi, to je nesporno dejstvo. Bližajoči vstop v Evropo bo zadeve še zaostril.
Zadeva je še toliko bolj problematična, ker kmetijstvo v našem slovenskem primeru ne predstavlja samo gospodarske panoge, pač pa način življenja, oblikovanje značilne slovenske krajine itd. Slovenski človek izhaja iz zemlje, malo jo imamo, zato smo vanjo še toliko bolj zakoreninjeni. Naše korenine segajo "do pekla" in samo to nas še drži. Drži nas kmete trma in zavest, da ne smerno popustiti, občutil bi kot greh, če ne bi vztrajal in delal. Toda ali je to res rešitev? Po sedanji usmeritvi kmetijstva v Evropi in svetu se s takšnim zadržanjem in vztrajanjem pri delu brez efekta ne bo izplačalo. Seveda ostaja veliko vprašanje, ali je ta evropska koncentracija kmetijstva res prava za nas Slovence in za obstoj slovenskega naroda. Naša država in vsi njeni prebivalci se bodo morali zamisliti nad tem in svoj način življenja in dela ohraniti tudi ob vstopu v Evropo, ali pa se bomo v njej stopili in to potem, ko smo po tisočletnem hlapčevanju postali končno samostojni. Tudi Švicarji in Avstrijci ohranjajo svoje kmetijstvo, v tako rekoč nemogočih alpskih razmerah, samo zato, da tam ljudje bivajo in da se ohranja poseljenost krajine. Sami s svojim delom dobijo komaj 40% od svojega dela, ostalo pa od države. Pri nas pa se zadeva prepušča stihijskemu razpadu, kar je v osnovi zgrešeno, še zlasti, ker smo, zaradi socialističnega eksperimentiranja s kmetijstvom, za Evropo zaostali za 40 let. Dve generaciji bosta pomrli, da jih bomo dohiteli. Kmetijstvo si brez pomoči države ne bo moglo opomoči. Sistem bo potrebno spremeniti. Sedanji ni dober, država ne daje veliko, občinam pa so vzeli vse pravice na področju kmetijstva in ves namenski denar.
V vseh podeželskih občinah se sicer trudimo narediti nekaj tudi za kmetijstvo s sredstvi, ki jih zberemo v občini. To delamo
tudi v naši občini, saj smo za potrebe kmetijstva v proračunu namenili preko 8 milijonov tolarjev, kar za našo občino ni majhen denar. S tem denarjem bomo, tako kot doslej, poskušali pomagati, kot se največ da. Predlogov za pomoč in potreb je seveda še več, vendar ni možnosti. Rad pa bi vas ponovno spomnil na skupino razpisov v prejšnji številki Našega kraja. Tega, kar je tam objavljeno, ne bi ponavljal, opozoril pa bi še enkrat vse, da je na osnovi pogodbe z banko na razpolago 20 milijonov tolarjev kreditov po samo 3 procentni obrestni meri, kar je seveda zelo ugodna možnost, izkoristite tudi druge, v razpisih ponujene možnosti, ker je škoda, da se že odobreni denar ne izkoristi. Del sredstev namenjamo vsako leto za dopolnilne agromelioracije. Ta sredstva, ki predstavljajo 30% sredstev, ki jih plačujete za spremembo namembnosti kmetijske zemlje (70% vzame država), so bolj skromna in se večjih stvari s tem ne tla narediti, zato poskušamo narediti vsako leto v eni vasi, da bo vsaj nekaj rezultata, lani je bila to Cesta letos pa Zagorica, potem bomo šli pa naprej. V Strugah smo s pomočjo kmetijske svetovalne službe poskušali pridobiti sredstva za agromelioracije od države, vendar smo izpadli ob razpisu, poskusili bomo še enkrat. Morda nekateri ne veste, da že vsa leta doplačujemo 600 tolarjev za vsako kravo za osemenjevanje krav, poleg tega pa bomo v letošnjem letu plačevali še 80% doplačila za boljše bike za tiste krave, ki jih bo določila kontrolna služba Kmetijskega zavoda, seveda le, če bodo lastniki na to pristali. Poleg tega že vsa leta plačujemo pristojbine za zdravstveni pregled mleka, testiranje škropilnic, molznih strojev in silo-kombanjev, analize vzorcev zemlje in krme, po izboru svetovalne službe, sofinanciramo izgradnjo pašnika, nabavo plemenskih ov-
nov in subvencioniramo čebelarjem nabavo zdravil. To je seveda zelo malo z ozirom na potrebe, vendarle znese na leto več kot 8 milijonov.
Seveda subvencije kmetijstva ne bodo nikoli rešile v celoti. Vsi skupaj bomo morali razmišljati drugače. Na občnem zboru Slovenske ljudske stranke, podružnica Dobre-polje je bil prisoten tudi minister za kmetijstvo g. Ciril Smrkolj. Opozorili smo ga na probleme kmetijstva v občini, ki jih tudi sam dobro pozna, saj je tudi sam kmet. Obljubil je nekaj rešitev, kot pospešitev izvoza govedi in popravek cene mleku, vendar je rekel, da so to kratkoročne rešitve. V stikih z evropskimi državami ugotavlja, da smo zelo zaostali v smislu združevanja parcel in kmetij. To so tam najprej naredili in to že pred 30 in 40 leti, potem so se lotili šele obnove vasi. Tudi mi bomo morali najbrž, počasi razmišljati o tem, da dve kravi ne morejo preživeti človeka in še vzdrževati strojev, zlasti še če je vsa zemlja razdrobljena in na sto koncih. Ekonomska logika je neizprosna in nas bo seveda prisilila v določene ukrepe, ki nam bodo, če drugega ne, vsaj delo olajšali. Moram reči, da me veliko ljudi sprašuje, kako bi bilo možno izvesti komasacijo. To je vsekakor dober in odgovoren ukrep, ki pa zahteva veliko mero vztrajnosti in modrosti, potrpežljivosti in pameti. Sam sem si nabral s tem kar veliko (negativnih) izkušenj in tudi krivičnih natolcevanj na moj račun in mi še na misel ne pride, da bi koga v to silil. Stvar mora dozoreli kol jabolko. Povedati moram, da občina ni pristojna za izvajanje takšnih stvari, za to je pristojna upravna enota, država pa je še vedno pripravljena plačati. Komasacija se izvede v primeru, če se s tem strinja 80% lastnikov zemljišč na določenem področju in to s podpisi zahtevajo.
Kaj naj rečem ob tem? Vse ni tako črno kot izgleda na prvi pogled. V vseh krizah so vedno ostali najsposobnejši, tudi sedaj nebo drugače. Ostal bo tisti, ki bo pridnosti dodal še znanje in trezen razmislek. Napeti moramo vse sile in preko strank, javnih nastopov in medijev zahtevati, da država zelo resno pristopi k reševanju tega žgočega problema, ki ima že razsežnost nacionalne katastrofe, toda iztočasno moramo tudi sami narediti vse, da bomo pričeli uporabljali ekonomske zakonitosti in razmišljati po ekonomski logiki, ki pa je žal neizprosna in ne pozna naključij. Opustimo to domačo obrekljivost in mnogokrat tudi nevoščlji-
vost, ki ne dovoljuje nekomu, da bi privezal dve kravi več, niti ne da miru tistemu, ki je iz prav takšnih razlogov ugotovil, da se mu dveh krav res ne izplača rediti in je hlev
zaprl, zemljo pa oddal sosedu v najem. Naša sredina je žal taka, oba ta dva ne pusti živeti, enega smatra za požeruha, drugega pa
za lenuha in oba obrekuje, vsi pa na smrt jamramo. Nobeno ni res, samo misliti sla začela in oba bosta imela od tega korist, pustimo ju vsaj pri miru, če jim že spodbude nismo sposobni dati.
vaš župan Anton Jakopič
Iz občnega zbora SLS -podružnice Dobrepolje
Anton Jakopič, predsednik stranke, je bil v svojem poročilu na občnem zboru zelo izčrpen in temeljit. Iz njegove obsežne analize povzemamo tisto, kar bi zanimalo tudi bralce, ki niso vključeni v to stranko.
Skoraj polna udeležba članov SLS
Od zadnjega občnega /bora jc bilo precej dogodkov, ki so vplivali tako na volikc kot na vso občino. /, volilnim rezultatom (I 6%) za državnozborske volitve v naši občini so zadovoljili, čeprav je rezultat pod republiškim povprečjem. V stranki ugotavljajo, da se volilci v naši občini odločajo bolj /a pomladno opcijo kot za konkretne stranke, zato je razumljivo, da je velik preliv meti
temi strankami,
Predsednik Anton Jakopič je tudi prepri Čan, da je ta stranka zelo uspešna in je pravzaprav gonilna sila v občini. S tremi svetniki, ki jih imajo v občinskem svetu, so odločilno posegli v občinsko politiko, delajo po programu, ki se v marsičem pokriva s programom drugih dveh pomladnih strank.
Njihov svetnik in podpresednik stranke je tudi ravnatelj osnovne šole, kar tudi ni nepomembno.
Temeljne točke njihovega programa so bile skrb za oddaljene vasi, v čemer so bili zelo uspešni. Njihova glavna naloga je gradnja šole, vrtca in mrliške vežice, kar poteka po načrtu. Po planu bosta oba načrtovana projekta v letošnjem letu zglajena do strehe. V preteklem letu so zelo aktivno sodelovali pri izdelavi občinskih simbolov in dali polno podporo živinorejski razstavi. Uspešno so sodelovali pri izvedbi ene od temeljnih točk volilnega programa - delitveni bilanci itd.
V nadaljevanju pa je A. Jakopič opozoril na nekatere probleme, ki jih občina zelo ob-
čuti. Še vedno niso rešeni problemi razmejitve občin, zadeva se v I )ržavnem zboru ne premakne. Občinska nadgradnja - uprava še vedno ni na enem mestu, podrejeni smo dvema središčema Grosuplju in Kočevju, kar izredno otežuje delo. Ce bo uvedena še dodatna kategorija - regija, bo po mnenju predsednika, to utegnilo biti še slabše.
Problem za občino je, da je površinsko precej velika, vendar bolj redko poseljena, država pa pri financiranju uporablja kriterij števila prebivalstva. Še naprej obstaja problem cest. V glavnem imamo nekategorizirane ceste, kai" pomeni manj denarja zanje. Velik problem v občini pa je, kot je znano, 18 km salonitnega vodovoda in neurejena kanalizacija.
M. Steklasa
Sklepi občnega zbora
1. Državni zbor naj dokončno oblikuje občine v skladu z ustavo in jim dodeli vse pristojnosti, ki jim pripadajo. Občine zlasti potrebujejo razvojni denar za spodbujanje gospodarstva in kmetijstva.
2. Nasprotujemo uvedbi institucio-niranih regij, brez predhodne rešitve celotne občinske nadgradnje (upravne enote, sodišča, kataster, socialni centri itd.). Eni občini naj bo nadrejena samo upravna enota z vsemi institucijami, tudi konkretno v naši občini.
3. Država mora odločilno poseči v stihijsko reševanje prebivalstva in poskrbeti z zakoni, da podeželje s kmetijstvom vred ne bo razpadlo. Preprečiti je potrebno centralizacijo v mesta (zlasti Ljubljana) in denar pošteno razdeliti.
4. Pri financiranju občin je potrebno upoštevati vse kriterije, ne samo število prebivalstva, še zlasti površino občine.
5. Od vodstva Slovenske ljudske stranke zahtevamo, da v vladi dosledno izvaja svoj program.
Minister Ciril Smrkolj z delegacijo na občnem zboru stranke SLS
Občni zbor SLS - podružnice Dobrepolje, ki je bil 9. aprila na Vidmu, je bil, kot vedno, dobro organiziran in aktualen, saj vodstvo stranke vsako leto priskrbi, da se ga udeleži vsaj kdo iz vrha stranke.
Letos so bili gostje občnega zbora minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, državni sekretar za ceste Žare Pregelj, poslanec Leon Gostiša in predstavnik mladih v stranki Lombar.
Najbolj zanimiv je bil tisti del pogovora, ko so visoki gostje odgovarjali na konkretna vprašanja delovnega predsedstva oziroma na vprašanja prisotnih članov stranke. Vprašanja so bila v precejšni meri politične narave, saj so imeli prisotni priložnost tako rekoč iz prve roke zvedeti, kaj je vodilo stranko SLS, da je stopila v vladno koalicijo oziroma zakaj se je "izneverila" ostalima dvema pomladnima strankama. Rdeča nit v odgovorih na tovrstna vprašanja vseh gostov je bilo utemeljevanje in zagovarjanje nujnosti sprejete odločitve zaradi dejanskega volilnega rezultata in zaradi, po njihovem mnenju, ne dovolj konstruktivnega odnosa ostalih dveh pomladnih strank pri pogajanjih, še posebno problematičnega odnosa politikov SKD v tisti znani pogajalski noči, ko se je Marjan Podobnik dogovarjal o vladni koaliciji s predsednikom vlade.
Tako je minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj dejal, da sicer razume nenaklonjenost Dobrepoljcev taki odločitvi, vendar je bila po njegovem prepričanju taka politična odločitev edino prava in modra, kar naj bi se tudi prej ali slej pokazalo. Ob tem pa je tudi prepričan, da bodo poslanci SLS znali vzpostaviti normalen dialog s poslanci SDS in SKD.
Kot je bilo čutiti, člani SLS, bilo jih je okrog 30, večinoma niso kazali naklonjenosti taki politični potezi stranke. Nekateri, ki so bili bolj podkovani in seznanjeni z nedavnimi dogodki, so postavljali gostom ze-
lo konkretna vprašanja, na katera so sicer dobili odgovore, vendar jih ti niso v celoti prepričali.
Župan Anton Jakopič je nato izkoristil krajšo prisotnost ministra Smrkolja in ga seznanil s sklepi občnega zbora in z nezaupljivim gledanjem njega samega in tudi članstva na problematiko regijskega povezovanja, ki se predvideva, visoke goste pa je seznanil tudi s problemom nesprejetega zakona o cestah, zaradi katerega ni mogoče prekategorizirati cesto Videm - Struge v regionalno, s čimer bi občina dobila več sredstev za vzdrževanje cest v zagotovljeni porabi. Predvsem pa je seznanil ministra s problematiko kmetijstva v občini.
Minister se je v daljšem odgovoru dotaknil vseh treh izpostavljenih problemov. Del krivde za slabe razmere v kmetijstvu je pripisal prejšnji vladi oz. kmetijskemu ministrstvu in ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Kot zagotovilo za večjo uspešnost sedanje kmetijske politike je navedel njihovo jasno strategijo in odločne zahteve
po večjih proračunskih sredstvih za kmetijstvo. Sicer pa vidi perspektivo v zaokroževanju kmetij - komasaciji, v drugi fazi pa obnovo vasi. Odkar je na ministrstvu, se ukvarja s perečim problemom živinoreje. Napovedal je, da si bo prizadeval za izvozne spodbude za živino in meso ter jabolk.To je vlada že dan po tem obisku, poleg še neka terih drugih ukrepov, tudi res sprejela. Minister Smrkolj je napovedal še nekaj drugih ukrepov v prid izboljšanja položaja kmetijstva. Velik poudarek bo njegovo ministrstvo namenilo svetovalni službi in njenemu večjemu povezovanju /. občino. Navsezadnje pa ni nepomembno tudi to, da smo kar večkrat slišali ministrovo zagoto vilo, da se župan, v primeru kakšnih večjih problemov, lahko kadar koli oglasi na ministrstvu.
Prisotne je pozdravil tudi poslanec Leon (lostiša, ki je povedal, da se je pravkar vrnil iz Bruslja, od koder se je vrnil s spozna njem, da za EU ne bo izjem in privilegijev. Evropa ne bo reševala našega kmetijstva, slovensko kmetijstvo se bo moralo rešiti pred vstopom v Eli.
Nekoliko dlje od ostalih gostov, ki so imeli razne obveznosti, se je zadržal državni se kretar v Ministrstvu za promet in zveze Ža re Pregelj, ki je odgovarjal na različna vprašanja prisotnih. Župana je najbolj zanima lo, kdaj bo prišlo do novega zakon,i o cestah in s tem možnosti za prekategorizacijo cest. Ostala vprašanja pa so se nanašala na politično situacijo, gospodarske probleme in stališče stranke SLS do denacionalizacije oziroma do njenega stališča glede vloženega predloga sprememb o denacionalizaciji, ki ga stranka načelno podpira,
M Steklasti, fotO: Naš kraj
Od leve proti desni: Anton Jakopič, Tina
Shavvish,
Anton
Novak ob
ministru
Cirilu
Smrkolju
in
državnem sekretarju Žaretu Preglju
Naš krai
Komentar
5/1997
Komentar
Politična nasprotja in evropovezave
ZLSD in poslancu Jelenčiču je uspelo /brati potrebnih 40 000 podpisov za referendum o vračanju gozdov. Medtem pa se je vzporedno v parlamentu začela razprava o spremembi zakona o denacionalizaciji, ki ga je vložila LDS, s tem pa tudi merjenje politične moči med tistimi, ki to podpirajo, in tistimi, ki branijo dosedanji zakon in ob tem menijo, da bi bile predlagane spremembe v nasprotju z ustavo in pravnim redom. Ob tem ni brez pomena, kako bo ob tem reagirala Evropa, saj se prav v tem času naša politika na vso moč trudi nadoknadili zamujeno in se čim prej vključiti v evropske povezave.
Obisk ameriškega senatorja Bidna je našim politikom vlil upanje, da bo naša drŽava povabljena v Nato v prvem krogu, torej še na julijskem zasedanju njegovega vrha v Madridu. Nekaj upanja so dajale tudi izjave nekaterih evropskih politikov, vendar dogaja-. nje v zadnjem času vse bolj kaže, da se to še ne bo uresničilo, 'ludi skupna deklaracija vseh strank, ki je bila podpisana na pobudo SI )S, ne more odločilno vplivali na to. Nedavni obisk predsednika evropske komisije [acqucsa Santerja, ko nas je opozarjal na zamudo pri prilagajanju Evropi, prav lako ne daje upov o vključitvi v EU.
Učinkovitosti in uspešnosti nove vlade še ni čutiti, razen če upoštevamo, tla Marjana Podobnika pogosto videvamo na vladnih tiskovnih konferencah, ko novinarje prepričuje, kako se v vladni koaliciji zelo intenzivno dogovarjajo, in kako so glede nekaterih zadev že tik pred uskladitvijo. K delu dogovora je mogoče šteli to, tla je bil te dni poslan v parlament paket gospodarskih ukrepov in zakonodaje. Sicer pa je razbrati, tla se v vladni koaliciji še precej ukvarjajo s kadrovskimi zadevami. Očitno je, tla je načelnost SLS popustila tudi ob vrsti kadrovskih zadev, vsaj tako je slišati iz opo-zicije, Pa to zdaj ni več presenečenje. Vsekakor sodelovanje v taki vlatli nujno zahteva kompromise. Kakor so ti v politiki seveda nujni, pa nikakor ne moremo trdili, tla je lo tudi najbolj učinkovito in da kompromisi vedno privedejo tudi do najboljših in najhitrejših rešitev.
Presenetljivo je, tla stranke slovenske pomladi delujejo tako, kot tla se v vseh teh letih in po vseh dosedanjih izkušnjah, niso ničesar naučile. V opoziciji so se čisto po nepotrebnem ponovno pojavila nesoglasja ob imenovanju poti predsednika Državnega zbora. Še več, niti v samih strankah ne znajo Zgladiti medsebojnih nasprotij, kol to znajo bolj izkušene stranke. V minulih dneh se je preti vso slovensko javnostjo odvijala velika predstava poskusa rušenja vodstva SKI), čeprav je bilo to povsem legitimno izvoljeno. Alternativa SKD, ki je več ali manj skupina intlividualistov, ki jih bolj ali manj družijo stare zamere, poskuša "očistili" stranko. Ob tem se pojavljajo nove alternative .Vendar pa je ob tem možno pritrdili mnogim poznavalcem strankinega dogajanja, tla sedanji predsednik kljub vsemu, kar bi se mu dalo očitati, le nima pravega naslednika. Se bolj z gotovostjo pa lahko trdimo, tla sedanje dogajanje nikakor ne prispeva k ugledu stranke.
M. S.
Vaščani Ponikev
vabijo
v nedeljo, 11. 05. 1997,
ob gasilskem prazniku, na otvoritev vaškega centra,
blagoslovitev kapelice sv. Florijana v centru in posvetitev novega zvona.
Pričetek ob 9.30 uri.
Spored:
• zbor gasilskih enot pri gasilskem domu
• povorka proti vaškemu centru ob spremljavi PIHALNEGA OKKESTRA DOBREPOLJE
• kratek kulturni program
• blagoslovitev kapeliee in vaškega centra
• sv. maša s posvetitvijo novega zvona
• žegnanjska pogostitev ob nastopu folklorne skupine Račna
ZAŽELJENE NARODNE NOŠE.
DOBRODOŠLI V 1'ONIKVAII!
Slovenija je dobila novega metropolita
Verjetno ni nikogar, ki bi ne vedel, da je Cerkev na Slovenskem dobila novega metropolita, ljubljanska nadško-fija pa novega nadškofa. Ker je novi nadškof in metropolit tudi velik prijatelj naše župnije, saj je imel tudi v naši župniji leta 1975 svoje preroško predavanje, ki mu ga v tistih svinčenih časih niso dovolili objaviti, kjer je napovedal zaton komunizma in razcvet demokracije v Sloveniji, bodo gotovo vse zanimali njegovi pogledi na ključna vprašanja življenja.
Slovenski narod z velikim veseljem sprejema novega pastirja in voditelja, ki ima vse sposobnosti, da bo naš narod vodil na sočne pašnike resnice in pravice in s svojo veliko razgledanostjo in poznanstvi pomagal uveljaviti narod kot tak tudi v svetu.
Seveda pa je glavna naloga novega nadškofa in metropolita biti pastir božjemu ljudstvu in ga voditi po kar se da lepem in srečnem življenju že na zemlji v nebeško srečo, za katero smo vsi ljudje namenjeni.
ZAKAJ SI JE ZADAL ZA SVOJE GESLO "STATI INU OBSTATI"
Sam je razložil to takole: "Moje geslo je vzeto iz Trubarjevega katekizma iz leta 1550. Trubar pravi, da samo z vero, ki je trdno zaupanje v Boga, "more an keršenik v tih nadlugah inu skušnjavah stati inu obstati, inu more tudi subperst iti ti neveri."
S tem geslom hočem poudariti moč vere, da ne kloneš pred svetom. Hkrati pa je to zame izziv. Stati pomeni biti pokončen in se ne ukloniti spričo težav in nasprotovanj, pomeni torej vztrajnost in odločnost.
V tem geslu vidim tudi predstavljeno vso Zgodovino slovenskega naroda in s to zgo dovino se zavestno in veselo identificiram."
Novi nadpastir torej ni človek megle in nejasnosti, pač pa pokončen mož, z jasnimi načeli in stališči, vse pa za dobro Cerkve in naroda, kateremu služi.
NAJVAŽNEJŠE DELO NOVEGA PASTIRJA
Na tiskovni konferenci, dne 18. marca, je g. nadškof odgovoril: "(ilede na vprašanja, ki so mi bila zastavljena po imenovanju in na katera sem odgovarjal, bi mogel kdo misliti, da se bom ukvarjal predvsem s politično problematiko. Ker to nikakor ni moj namen niti moje poslanstvo, želim poudariti, da je prva naloga Cerkve oznanjevanje evangelija, se pravi veselega sporočila o božji ljubezni do vsakega človeka, ki seje razodcla v Jezusu Kristusu, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo. To sporočilo pa ima tudi svoje družbene in kulturne implikacije. Kajti krščanstvo po svoji naravi teži k temu, da prenavlja ne samo srca posameznikov, ampak da polagoma preoblikuje vsa področja življenja in jih plemeniti z duhom evangelija. Pri tem pa ne sme uporabljati
sredstev duhovnega nasilja, ampak mora svoje odnose z ljudmi graditi na dialogu, na pogovoru, na spoštovanju. Beseda Cerkve naj prihaja k ljudem v obliki spoštljive ponudbe, ne grobega vsiljevanja.
Naloga Cerkve je tudi ta, da je sol zemlje in luč sveta, kot pravi evangelij. Cerkev je vključena v slovensko zgodovino, povezana z dogajanjem v svetu in z življenjem svojega naroda. Krščanska vera nas nikakor ne navaja k temu, da smo nemočni in pasivni opazovalci tega, kar se dogaja okrog nas, ampak nas poziva k odgovorni dejavnosti. Kristjan se z. vso odgovornostjo vključuje v družbeno, kulturno in politično življenje.
MORALNA PRENOVA IN SPRAVA V NAŠEM NARODU
Po besedah novega metropolita, si Cerkev med pomembne naloge šteje moralno prenovo slovenskega naroda, z utrjevanjem listih vrednot, ki človeku omogočajo spoštovanje do sebe in dajejo smisel in dostojanstvo njegovemu življenju.
Zelo mu je pri srcu tudi ideja o narodni spravi. "Zanjo se bom zavzemal z vsemi močmi in s taktnostjo, ki jo ta boleča točka zahteva."
ODNOSI MED CERKVIJO IN DRŽAVO
"Poleg tega duhovnega in moralnega poslanstva vidim kot svojo nalogo tudi nalogo urejanja odnosov med Cerkvijo in državo. Ko je 24. februarja letos g. predsednik Kučan sprejel slovenske škofe ob 4. obletnici ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference, je izjavil, "da ga bolj kot nerešene težave v odnosu med Cerkvijo in državo boli dejstvo, da se stvari sploh ne urejajo."
V resnici se v tem smislu v zadnjih letih ni veliko storilo. Toda ne želim se vračati v preteklost, še manj koga obtoževati zaradi tega. Dosti bolj pomembno je to, kar lahko naredimo v prihodnosti.
Eno temeljnih vprašanj, ki bi jih morali rešiti, je pravni status Cerkve v Republiki Sloveniji. Nujno je jasno opredeliti pojem ločenosti med Cerkvijo in državo, kar je Mešana krovna komisija že Storila in je njena razlaga sprejemljiva,
VPRAŠANJE ŠOLSTVA
Novemu metropolitu se zdi vprašanja šolstva zelo važno. "Sedanja šolska zakonodaja predvideva med drugim izbirni predmet Verstva in etika. Problem nastane, ko gre za vsebino in učitelje. Svoje stališče sem
povedal že v prvem intervjuju na TVS in vam je znano. Pred nedavnim sta ga zagovarjala tudi apostolski nuncij Edmond Far-hat in dr. Jože Krašovcc. Težava je v tem, da je pri nas Cerkev izključena iz snovanj pedagoškega koncepta šole, kar se drugod po navadi ne dogaja. Kot da si nekdo lasti monopol nad šolo v imenu države, kjer se večina državljanov prišteva k vernikom.
Glede učiteljev tega predmeta se zdi stališče šolskega ministra težko razumljivo. Glasbo naj bi poučeval človek, ki je zato nadarjen in strokovno usposobljen, arhitekturo arhitekt, medicino zdravnik - le verstev ne bi smel poučevati človek z diplomo teološke fakultete, kjer so tetina predavanja re-ligiologije. (",c želimo, da bi ta predmet poučevali diplomirani teologi, ne zato, ker so verni, ampak ker so strokovno usposobljeni. Poleg tega je tu še drug problem, na teološki fakulteti je na primer v 5. letniku dve tretjini študentov, ki ne bodo postali duhovniki. Čemu jim bo diploma, če ne bodo smeli poučevati tega predmeta?
V zvezi s tem naj še poudarim, da se ne zavzemam za verouk v pomenu katehe/e v javnih šolah. To je interna naloga Cerkve in zdi se mi primerno, tla tako ostane. Sicer pa se mi zdi vprašanje šole nepotrebno spoli-tizirano. Nekateri strašijo z njim, kot da bi bila za Slovenijo katastrofa, če bi pri tem imela Cerkev kako besedo. Naj navedem primere naših sosed, kjer imajo verouk v javnih šolah in v tem na splošno ne vidijo grožnje za demokracijo: I Irvaška, Madžarska, Avstrija, Italija, pa tudi Romunija, Slovaška, Poljska, Nemčija. Nekateri se sklicujejo na Švedsko. Treba pa je vedeti, da tam sploh ni ločitve med Cerkvijo in državo, in če Cerkev nima besede pri tem, je to zalo, ker je država po ustavi kompetentna tudi za cerkvene zadeve, saj je luteranizem državna religija.
Drug primer, na katerega se radi sklicujejo, je Francija. Pozabljajo pa, da med Cerkvijo in državo obstaja sporazum o prostem dnevu za verouk v župnijskem okviru. Na siednjih šolah ima duhovnik celo svojo pisarno, kamor učenci lahko prihajajo na pogovore. Lep primer "verske dejavnosti" v javnih šolah.
Slovenska zakonodaj.i se torej ne more sklicevati na druge evropske tležele. Dejansko uveljavljamo prakso, ki je veljala v laični Franciji pred 100 leti. Pa recite, da nismo napredni!
Prepričan sem, da obe vladni stranki želita urediti te probleme. Za SLS se zdi to logično. Pa tudi pri LDS so opazna znamenja v tem smislu. Na primer koncesija za pri-
vatno gimnazijo v Mariboru, ki jo je pred kratkim izdal minister dr. Slavko Gaber, za kar mu gre vse priznanje.
>
CERKVENO IMETJE
Končno še beseda o cerkvenem imetju. Tu gre za vprašanje pravičnosti. Vzpostaviti je treba takšno stanje, da bo zadoščeno pravičnosti, ne samo glede Cerkve, ampak vseh razlaščencev. Možnih rešitev je več. Na primer vrnitev v naravi, ali primerna odškodnina po dogovoru. Cerkev pa bi lahko tudi podarila površine, ki ji niso nujno potrebne.
Poleg gozdov pa obstaja tudi vprašanje
cerkvenih stavb, ki še ni povsem rešeno. Naj poudarim, da si Cerkev iskreno želi urediti odnose z državo, ne glede na vladne koalicije. Če do tega v tem trenutku ne pride, Cerkev pač počaka na ugodnejše čase. Zna namreč živeti tudi v takšnih razmerah. Vprašanje pa je, če je to koristno za slovensko državo in za njen ugled v svetu."
Ker menim, da večino te izjave ni brala, vas pa zanima stališče najvišje cerkvene avtoritete pri nas, sem vam jo podal.
Franc Škulj, žpk.
A   i| vokalna skupina
/VlavricK
Vabimo vas na
prvi samostojni koncert vokalne skupine Mavrica,
ki bo dne 10.5.1997 ob 20.00 uri v Jakličevem domu na Vidmu.
Posebna gosta večera bosta Alberto Gregorič ter dramski igralec Ivo Ban. Glasbeno prireditev bo vodil Igor Ahačevčič.
Vabljeni!
Dolenjska v plesu in pesmi
Letošnji april je na področju ljubiteljske kulture v Dobrepolju nekaj posebnega. Vsako soboto nova prireditev v Jakličevem domu. In če ste zamudili tisto, 12. aprila s folklorno skupino Račna, vam je res lahko žal.
Ta skupina, ki letos praznuje 15-letnico svojega delovanja in nastopanja, je dosegla zavidljivo visoko izvajalsko raven, kar je plod dolgoletnega dela in požrtvovalnosti članov te, zasluženo, precej uveljavljene folklorne skupine.
Njen nastop v Jakličevem domu je nudil izredno bogat program, ki je vseboval poleg različnih plesov tudi ljudsko petje in prikaz raznih kmečkih in domačih opravil ter običajev, ki so bila včasih vedno povezana s pesmijo in plesom. Tako smo spremljali plese iz Ribniške doline, plese iz Rač-ne in okolice ter plese iz Šmarja - Sapa, prisluhnili pa smo
lahko tudi pravemu ljudskemu petju - tej bogati kulturni dediščini naše preteklosti. Zapeli so Zagoriški fantje in Mc-žanova družina iz Trebnjega. Gledalci v dvorani pa so s posebnim zanimanjem spremljali dobrepoljsko ohcet, zazna movano s posebnimi obredi, ki jih je vodil starešina. Strokovno pomoč pri tej predstavitvi je nastopajočim nudil Janez Kralj iz Zagorke.
Skratka, doživeli smo večer folklore in več kot dve uri pravega ljudskega izročila, kakršnega imamo priložnost le redko spremljati na eni sami prireditvi.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Ohcetni ples
Ena od družabnih iger na dobrepoljski ohceti
"Babji maln" - ohcetni običaj iz Zagorice
V soboto, 17.5. 1997 ob 20. uri bo v prostorih občine Dobrepolje s kratkim kulturnim programom odprta
razstava sJikBRANKA PEČARJA in SONJE OFOK iz Doma Škofljica.
Ogled razstave bo možen do sobote, 24. 5. 1997 v delovnem času občine.
Center Dolfke Boštjančič
VABLJENI!
Tombola popestrila množico prireditev
Gotovo se ne bomo zmotili, če trdimo, da sta se 5. aprila v dvorani Jakličevega doma dve stvari zgodili prvič. Prvič se je v tem prostoru predstavilo Mladinsko društvo, ki je ustanovljeno že dve leti in ima svoje začasne prostore v župnijskem domu. Verjetno pa je bila prvič v tej dvorani izvedena tudi zabavna prireditev s tombolo.
Dogodek pomeni torej nekakšno osvežitev v množici številnih prireditev v tej dvorani to sezono.
Med žrebanjem vstopnic smo lahko spremljali pester program nastopajočih, lako seje predstavil 1 )obrepoljski oktet, vokalna ženska skupina Mavrica, plesalca Mirjana in Aleš - državna prvaka v akrobatskem rock'n'rollu, Mladinska dramska skupina in pevka Andreja Jaklič iz okolice I linj.
Posebna privlačnost za gledalce, posebno najmlajše, pa je bilo seveda žrebanje srečk, ki so prinašale raznovrstne nagrade, meti njimi tudi take, ki so marsikoga držale v napetosti in pričakovanju vse do konca.
Program sta vodila in uspešno pripeljala do konca Vida Jakopič in Janez. Tomšič.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Mladinsko društvo Dobrepolje sc zahvaljuje
vsem, ki sle nas podprli pri izvedbi zabavno
glasbene prireditve s tombolo.
Kol smo obljubili tako sedaj tukaj
predstavljamo vse naše sponzorje in
donatorje!
Vsem še enkrat hvala!
ŠTEFAN HORVAT, slikar iz Višnje Gore
BUTIK M&K
LES - NINA, Igor Šuštar
VVOODTRADL, d.o.o
MIZARSTVO, Slane Jakič
SLAVO PALO AR
OOORAD, d.o.o
KANAL, d.o.o
STOLARNA DOBREPOLJE OBČINA DOBREPOLJE TEHNIKA, Janez Novak OKREPČEVALNICA ZORA, Zorica Mustar
TRGOVINA PRI ŠPOLARJU ISKRA STIKALNI ELEMENTI ENDOVITAL, Tone Fabjan MIZARSTVO, Tomaž Strah GOSTILNA BRDAVS, Majda Oberslar RADIO ZELENI VAL TRGOVINA TABOR, Videm MLRKATOR KMETIJSKA ZADRUOA, Videm
(:ENTER DOLFKE BOŠTJANČIČ, Enota Škofljica
KOVINOUSLUGA, Roman Bukovec MIZARSTVO, Toni - Damjan Tekavčič TRGOVINA OSTRŽEK MIX, d.o.o
MIZARSTVO, Jože Mustar PLINARNA, Franc Strah TRGOVINA NA KLANCU ŽAGA, Pogorele TRGOVINA PRI SMREKI ŠPORTNO DRUŠTVO »ZALIPOVC« TRGOJAN
ŽUPNIJSKI URAD, Videm OLGA ZUPANČIČ
FRIZERSKI SALON »DARJA«, Darja Pugelj AURORA GRAF.d.o.o ŽAGA, Branko Polzelnik KOMA 750 TIRS, d.o.o
MIZARSTVO, Prijatelj
MIZARSTVO, Jože Vidrih
FRIZERSKI SALON »JOŽICA«, Jožica Štupnik
ANKA NOVAK
Zahvaljujemo se tudi STANETU ŠKULJU, ki je osebno podprl Mladinsko društvo že po končani prireditvi.
Literarni kotiček
Jože Stih
BELA BREZA
Ob vodovju raste breza ki ne upogne jo vihar čudovite spomine skriva ki jih daje pred oltar.
Ko mi noga zavetje išče jo opazi bridko oko veje lahno mi ponuja za trudno mojo to glavo.
Jaz ti bom zavetje dala zdaj ko tožiš v bolečini sin zdravila tebi bi poiskala ki ga črpam iz globin.
Moje srce je razodelo kaj v duši me skeli čemu je noga trudna zakaj zame življenja ni.
ljubil deklico sem zalo sinje je imela oči a življenje mi ni dalo da ljubim jo do konca dni.
Godba Dobrepoje
V novih uniformah smo tudi letos uspešno začeli novo sezono nastopanja.
Dobrepoljski godbeniki smo letos zopet zaigrali na veliko nedeljo zjutraj pred farno cerkvijo velikonočne pesmi. Sodelovali smo tudi v procesiji skozi Videm. Po maši pa smo pred cerkvijo postregli z velikonočnimi dobrotami - goclbeno šunko, pirhi in Blatnikovo potico.
Letos smo godbeniki ravno na veliko noč nastopili prvič v novih uniformah - svečanih uniformah. Teden kasneje, na belo nedeljo, pa smo sodelovali pri maši v farni cerkvi skupaj z mešanim pevskim zborom. Igrali smo Schubertovo mašo "Deutsche Messe", velikonočne
pesmi in Verdijev Nabucco. Enak program smo ponovili v nedeljo, 13. aprila pri maši v Škocjanu pri Turjaku.
Godbeniki pa že zavzeto pripravljamo program, s katerim bomo nastopili letošnje leto na številnih prireditvah. Najprej vas bomo s koračnicami zbudili I. maja zjutraj. Budili vas bomo v vseh vaseh Dobrepoljske doline, zaigrali bomo tudi v Strugah, Turjaku in Velikih laščah.
V mesecu maju in juniju pa nas čakajo številni nastopi doma in drugod po Sloveniji. Povabile so nas godbe, s katerimi sodelujemo: Stična, Kočevje,
Godba z velikonočnim žegnom
nastopili bomo tudi na jubilejnem 20. srečanju godb Dolenjske in Bele krajine 7. junija v Straži na Dolenjskem, kjer bo nastopilo 19 godb iz Slovenije in tujine.
Pomladne nastope bomo zaključili s prireditvijo DAN GODBE v nedeljo, 29. junija, na Vidmu. Lahko boste prisluhnili zvokom petstotih godbenih inštrumentov.
Godba Dobrepoljc: Andrej Skantelj
NAGRADNO VPRAŠANJE:
V tem obdobju bo Godba Dobrepolje vsaj dvakrat nastopila na ljubljanskem gradu. ZAKAJ?
Kdor pozna odgovor, naj ga napiše na razglednico in jo pošlje na naslov Godba Dobrepolje, Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje do 5. maja.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri lepe nagrade.
Ne pozabite na svoj svoj naslov!
Godbeniki v novih uniformah
Literarni kotiček	
Jože Štih	
SPEV LJUBEZNI	Imeti tebe je imeli
	vse, čutiti tvoj opoj
Iščem te v zoranem	je meni najdražje
polju ki diši po tebi,	poslanstvo.
sanjam kakor	
biser na dnu morja	Nikdar ne misli da
rad bi pil tvoje solze	kdo drug joče namesto
ko jočeš za davnimi spomini.	tebe, vendar vedi da
	si mi takrat najbolj
Tvoje roke nosijo mene	blizu.
po brezskrbnih prostranstvih	
telo tvoje se ovija	Tudi če te ne bom imel
v tančico izvoljenih.	bom upal in sanjal,
	ko rosa rosi briše spomine
Kakor tvoja duša	sem tu s teboj in
plava nad blestečo meglo,	mislim nate.
tako moja upa na tvoje	
ustnice.	
	(pesmi stii v originalni ohliki)
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE
Postopoma do oživitve turizma
Stane Škulj, predsednik TD Dobrepolje: "Prioriteta Turističnega društva ostaja tudi vnaprej promocija nove obči ne v širšemu prostoru in privabitev obiskovalcev v te kraje. Izbrane so glavne prireditve in akcije, ki jih bomo še popestrili in povečali njihovo odmevnost."
Občni zbor je ponovno dokazal, kako široko področje je turizem, koliko neizkoriščenih možnosti ponuja, pa tudi to, da se v tej panogi ne da nekaj narediti čez noč in nikakor ne vse naenkrat. Uspeh se tu meri po drobnih korakih, postopoma, vsaka nova akcija zato pomeni oživitev in korak bližje k razmahu te panoge.
Na ta način, in /. upoštevanjem realnih možnosti, poskuša TD Oobrepolje delovati Že vse od njegove ustanovitve dalje, to pa je šele dobro leto in pol. Pa kljub temu imajo že kaj pokazati. Leto 1996 je bilo še posebej uspešno prav po promocijski plati. K temu je najbolj pripomogel skupni projekt TD in Šl) z igrami brez meja. ()dmevno je bilo tu di sodelovanje /. "oldtimerji" i/ Škofljice, ki so se s svojo karavano starih vozil ustavili v Dobrepolju. Eden večjih projektov je bil vsekakor priprava in izdaja razglednic Do-biepoljske doline. I.etos imajo v načrtu tudi pripravo razglednic z motivi iz Strug, na občnem zboru pa je bila sprejeta tudi pobuda po izdelavi razglednic s starimi motivi. Vse leto je potekal projekt UREJENA DOMAČIJA 96 z uspešno izvedeno zaključno prireditvijo. V vasi Podgora je bil dobro organiziran adventno-Miklavžev sejem in
pohod na Kamen vrh 25. decembra.
Skratka zastavljeni program za leto 1996 je bil skoraj v celoti realiziran, z njim pa so bili postavljeni tudi temelji in izbrane glavne prireditve in akcije, ki jih TD namerava izvajati v prihodnje. Poleg že tradicionalnih prireditev, kot je adventno-Miklavžev sejem v Podgori in pohod na Kamen vrh, bo tudi letos potekala akcija o urejenosti naših vasi oz. domačij, natančen opis projekta bo predstavljen v kratkem. Prav tako nameravajo
nadaljevati s sprejemom "oldtimerjev" iz Škofljice, saj so bili z dosedanjimi srečanji in vključitvijo našega TD zelo zadovoljni. 9. maja naj bi bil na Vidmu t.im. leteči cilj mednarodne kolesarske dirke, kjer naj bi sodelovala dobrepoljsko turistično in športno društvo. Vendar pa je bila, medtem ko so priprave že stekle, kolesarska dirka za letos odpovedana.
Omembe vredna je prav gotovo tudi pobuda TD o izdelavi programa prireditev za letošnje leto. Bilten s programom vseh prireditev je že izšel, v njem pa je objavljenih in časovno usklajenih več kot 30 različnih vrst prireditev. Ne glede na to, da letos ni bilo v programu, pa še vedno obstaja načrt in želja, da bi v prihodnje spet oživili skupni projekt dobrepoljskih etnoloških "mačkar". V razpravi je bila poudarjena potreba po organiziranosti in usklajenosti tega projekta in z vključitvijo mladih, saj so ti, kot je očitno, pripravljeni delati. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o večdnevnih pustnih prireditvah. Udeleženci so menili, da je slaba stran, ki
se je pokazala ob vsestranskih in intenzivnih dejavnostih v občini, prav razdrobljenost, ki vedno ne vodi do optimalnih uspehov.
Ugodno je bil sprejet tudi predlog, da bi se v okviru večje medijske odmevnosti tudi naša občina predstavila na internetu. Ni pa bila sprejeta pobuda, da bi v prizadevanju za večjo urejenost podeljevali tudi turistične znake z negativnim predznakom. Razpravljala pa so bili kritični tudi do določenih stvari, pri katerih prihaja do zamude pri realizaciji n.pr.: postavitev turistične table na Vidmu, kozolcev z označbami na vpadnicah v občino itd. Dobili smo zagotovilo, da na kozolce ne bo več treba dolgo čakati. Preskromna gostinska ponudba v občini, ki je pogoj za dobro promocijo in povabilo obiskovalcev, pa je bila vzrok, da se TD ni udeležilo sejma Alpe -Adria. V razpravi je bila ponovno izražena želja, da bi se v TD včlanili vsi gostinci v občini.
Blagajniško poročilo izkazuje pozitivno stanje in je bilo na občnem zboru soglasno sprejeto. Ob tem je župan občine Anton Jakopič pojasnil, da sredstva, ki so v proračunu pod postavko turizma, niso vsa namenjena turističnemu društvu, ampak za kakršno koli promocijo občine. Župan je nato pohvalil dejavnost in uspehe Turističnega društva in pri tem opozoril na problem premajhnega trženja pri različnih prireditvah in dejavnostih.
Vabilu na občni zbor se je poleg župana odzval tudi eden od nagrajencev akcije UREJENA DOMAČIJA 96 Jože Novak iz Kompolj in predsednik vaške skupnosti Videm Slave Palčar, ki je v razpravi tudi konstruktivno sodeloval.
M. Steklasa , Foto: Naš kraj
Del udeležencev občnega zbora
OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE
Želimo vključitev osnovnošolske in druge mladine
13. aprila je bil sklican eden zadnjih občnih zborov v letošnjem letu. To je bil občni zbor PD Dobrepolje, ki se ga je udeležilo 34 članov od skupno 143-ih.
Ker se je predsednik PD Alojz Nučič pred tem udeležil skupščine Planinske zveze Slovenije, je informiral članstvo o o delovanju in problemih, s katerimi se spopada P/S. Nato pa je predstavil še delavnost PD Dobrepolje. Sklepi sprejeti na sestankih upravnega odbora so bili v pretežni meri realizirani. Poleg rednih pohodov so v lanskem letu priredili društveni izlet in srečanje na Kamen vrhu. Organizirali so tudi dve predavanji inštruktorice PZS za osnovno šolo. Pa tudi sicer si želijo vzpostaviti boljši stik in sodelovanje s šolo, saj je vključitev mladih in njihovo izobraževanje ena od prvenstvenih nalog v tem letu. V ta namen poskušajo ustanoviti mladinski odsek, ki ga bo vodil Matej Šuštar. Vključevanje mladih se, kot je dejal predsednik društva, tudi v drugod večinoma ne odvija tako, kot si želijo. Upa, da se bo pri nas z ustanovitvijo mladinskega odseka stanje kmalu spremenilo na bolje.
Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da sredstva namenjajo le za vzdrževanje najnujnejših stvari, predvsem za izboljšanje standarda koče na Kamen vrhu, ostala sredstva pa hranijo namensko za odkup zemljišča ob koči. Od Sklada imajo že pisno zagotovilo o prednostnem nakupu, čim bo ta mogoč. Tudi župan, ki je bil prisoten na sestanku, si prizadeva da bi s sprejetjem prostorskega plana čim prej prišli do lastništva koče.
Program za letošnje leto poleg vključitve mladih in nakupa zemljišča nudi obsežen program pohodov. Nadaljevala se bodo tudi dela ob koči za lepšo ureditev okolice in preskrbo z vodo, poskušali pa bodo tudi lepše opremiti notranjost koče. Že v kratkem pa bodo izpeljali prostovoljno akcijo za ureditev poti do koče. Zaradi lažjega dostopa jo
bodo prestavili za približno 12 metrov. Prostovoljce za akcije jim ni težko najti, saj je bilo v lanskem letu opravljenih kar 2.200 prostovoljnih ur, kar je predsednik društva ocenil kot zelo pohvalno in spodbudno. Na osnovi statuta, ki je bil sprejet v lan-
Delovno predsedstvo in predsednik PD Alojz Nučič
skem letu, so na tokratnem občnem zboru razrešili vse organe društva in izvolili nove. Upravni odbor šteje devet članov in je razširjen s predstavnikoma iz Strug in Ponikev. Soglasno je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Franc Škantelj, Franc Novak, Tone Pugelj (Struge), Miklič Jože, Slavko Hro-vat, Janez Pavlin, Stane Godec, Toni Cimerman, in Alojz Nučič.
Nadzorni odbor: Franc Nučič, Franc Blatnik in Ignac Zabukovec.
Častno sodišče: Franc Sporar, Janez Škantelj in Janez I Irovat.
Tudi letošnji občni zbor je dokazal, tla je Planinsko društvo Dobrepolje eno tistih društev, ki ne obstaja le na papirju, kot mnogokje, ampak deluje izredno organizirano, ima dobro vodstvo, vse člane pa druži veliko veselje do planinarjenja in požrtvovalnost, da s skupnimi in organiziranimi akciji prispevajo k čim boljšemu delovanju društva.
M. Steklasti, foto: Naš kraj
Spodaj: Del prisotnih na občnem zboru
Družinski kotiček tiri-
Moja zgodba
Kakor večina deklet, sem se tudi jaz zaljubila pri osemnajstih, Eno leto sem
si lagala, da tO ni res. Želela sem si, da
bi ga videla, izmenjala par besed. Ko pa
je priložnost nanesla na tO, sem se umaknila v svoj svet. Bežala sem sama pred seboj. Nečesa sem se bala. Po enoletnem begu pred samo s seboj, sem se ustavila in pogledala resnici v obraz. Ujel me je s tistim pogledom, pred katerim se nisem mogla več skrivati. Izpovedala sva si ljubezen. Bil je odkrit do mene v vseh stvareh. Tudi jaz sem mu vse zaupala, le ena stvar meje bolela. Nisem in nisem mu jo mogla zaupati, Pri osemnajstih letih sem mogla k zdravniku. Ta mi je povedal, da bodo z mano še križi in težave glede otrok... Sama sem si razlagala, da morda ne bom mogla imeti otrok. Mislila sem, da se ruši svet.
Minili so meseci, celo leta, predno sem mu zaupala to bol. Bil je na služenju vojaškega roka. S solzami je bilo poklopljeno pismo, kjer se je razo devala bolečina. Odgovor na pismo pa je bil:
"Mojca, rad te imam. Mater Marijo bova prosila za pomoč. Oe bo najina ljubezen rodila sad, ki bo izviral iz si ea, ki bo znal ljubiti, ker je porojen iz ljubezni, Mojca srečen bom. (le pa ostaneva sama, ostaneva prav tako eno. Midva, ki se ljubiva, Mojca, moja si. Srečen sem, ker sem tvoj. Ko moliš oeenaš, moliš tudi ... zgodi se tvoja volja, kako v nebesih, tako na zemlji. Po tej molitvi, ki jo opravljam vsak dan, se vedno zalotim, da hočem narediti nekaj vedno po svoje. Ta misel pa me opomni - prepustim se v božje roke. On, ki je vse, v vsem ve, kaj dela. On, ki je iz ljubezni do nas umrl, nam ne more želeti drugega kot dobro, saj je popolna Ljubezen.
Težke in nerazumljive so nam včasih njegove odločitve. Pota, po katerih nas vodi, niso vedno prav lahka. On nas votli vedno le k sebi, k popolni sre-
či. Zakaj bi potem dvomili, zakaj bi potem srce in dušo bremenili? Stopimo na njegovo pot. Poslušajmo njegovo zapoved: Ljubite se. Kako kratka, kako popolna, kako osrečujoča, večna je ta zapoved.
In zato še enkrat: Mojca,'rad te imam. Mojca, skupaj ga poprosiva, tla bo najina ljubezen mogla obroditi živ sad. Vem, tla bo najina prošnja uslišana. Pomaga vsakemu, ki ga prosi.
Oe pa mi je Bog namenil samo eno tlele, tebe Mojca, želim, tla bi bila hvaležna. Njemu za eno veliko dete mene, kot sem jaz že zdaj za tebe.
O Bog, združi naju z Mojco čim prej, in če si naju namenil, tla ostaneva otroka drug za drugega, te prosim, da ostaneva v srcu vedno mlada, kot otroka, ki poznata samo ljube/en.
Mojca, ko boš prebrala te vrstice, upam, tla boš lahko mirno spala. Upam, da ti bom lahko kmalu prav nežno zašepetal, Mojca, rad le imam."
ko sem odložila pismo, sem skozi megleni pogled uzrla vzhajajoče sonce, ki je bilo prisotno vsa leta najine ljubezni, vzšlo pa je po prebranih vrsticah njega, ki ga ljubim.
A. P.
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Na tretji seji letos smo razpravljali o članskem sestanku, o izletu na Hrvaško in o izletu na Madžarsko. Članski sestanek bo 27. aprila ob treh popoldne v našem domu. Vabljeni ste vsi člani našega društva. Dnevni red boste zvedeli na sestanku.
Izlet na Hrvaško k Mariji Bistriški v Hrvaškem Zagorju bo 26. aprila z odhodom iz Kompolj ob 6. uri zjutraj. Cena je 1 700 SIT. Potovali bomo na relaciji Novo mesto, Za-prešič, Zabok, Marija Bistrica in nazaj Zabok, Kumrovec, Podčetrtek, Celje, Kompo-Ije. Ob 10.30 bo pri Mariji Bistriški sveta maša, pri kateri bomo navzoči.
Izlet na Madžarsko pa je že za nami. Na sestanku smo razpravljali o njem zaradi tega, ker je prišlo do manjših problemov, ker je bil avtobus preveč poln. Nekatere stvari bi rad še enkrat pojasnil. Prijavilo se jih je osem več, kot je bilo sedežev. Tem je bilo predhodno rečeno, da je naš avtobus poln in da bodo zato morali prestopiti na drug avtobus v Crosuplju, kar je bilo tudi dogovorjeno, tisti avtobus je namreč imel še dovolj praznih sedežev. Prijavljencem iz Kompolj je bilo rečeno, da je zanje rezervirana desna stran na avtobusu, potem pa je prišlo do tega, da so morali prav oni stati do Crosuplja. Na začetku ni bilo razumevanja, potem pa se je vse lepo uredilo. Težko je bilo ljudem povedati, da je avtobus poln in jim s tem odpovedati prijavo. Mi bi radi ustregli vsem, ki so se prijavili, pa čeprav niso člani upokojencev. Zgodilo se potem še to, da jih je v Crosuplju prestopilo 1 3 namesto osem, s tem pa jih je manjkalo na našem avtobusu pet. Potem pa se jih je še nekaj pridružilo v Ljubljani, ker je bilo tudi to že vnaprej zmenjeno. Skratka, bilo je kar nekaj nevšečnosti, vendar se je na koncu le vse lepo uredilo in rešilo. Morebitni slab vtis je nato popravilo dobro nakupovanje in srečna pot domov. Upam, da so bili na koncu vsi udeleženci izleta zadovoljni in da niso zamerili nekaterih neprijetnosti.
V naslednji številki pa spet kaj novega. Do takrat lepo pozdravljeni.
NAJPREJ K FRIZERJU, POTEM PA SE K SPOVEDI...
Ko je že vse kazalo, da se bom tudi tokrat borila z mojo utrujenostjo na avtobusu iz Ljubljane, je bil pogovor med dvema znankama, ki sta sedeli za menoj, le preveč zanimiv za moja ušesa, da bi lahko zaspala. In kaj je bilo vredno »vleči na ušesa«?
Po kratkem pozdravu in izrabljenih frazah o vremenu, je pogovor potekal nekako takole:
Veš, danes grem pa kar prej iz službe, ker bo popoldan prišla prijateljica in mi bo pomagala pri peki piškotov. Sama ne bi zmogla, ker imam že tako veliko dela s pripravami na to birmo.
A birmo imate? Pa je vaša hčerka že tako velika?
Ja seveda. In lahko si predstavljaš, kako sem živčna, ker se nedelja tako hitro približuje, pa še nimam nič napečenega.
Kdo pa ji bo vezal birmo?
Veš, ona je hotela, da bi šel kar brat, pa prvič ne izgleda, ker je fant, drugič pa je komaj prišel od vojakov in seveda je revež sedaj bolj slabo z denarjem. Potem sem se spomnila, da bi šla mogoče lahko moževa sestra, pa je vdova in s tisto njeno majhno penzijo si tudi ne more dosti pomagati. No, potem sem pa prosila kar ženo mojega pokojnega brata, pa veš, kako je bila vesela?
Ja, kaj ne bo. Takšne stvari je lahko vsak vesel.
Veš, saj meni ne gre toliko za denar, ampak človek pa le mora paziti, da si ne izbere kakšnega, ki se še sam komaj preživlja.
Čisto prav ti dam. Kaj pa ji bo kupila?
Ja povedala mi je, da bo verjetno glasbeni stolp. In še dobro, da je rekla, ker sva ji ga hotela kupiti že midva z možem.
A vidva bi ji kupila za birmo kar glasbeni stolp?
Saj veš kako otroci radi dobijo kakšne velike stvari. Potem sem ji pa jaz kupila prstan, mož pa je hotel verižico, ampak sem ga komaj prepričala, naj raje kupi uro na baterije, ker se je tiste »za navijat« že naveličala.
Kaj pa bo oblečena?
Teh problemov smo se na srečo že rešili. Ta mala je na vsak način hotela imeti obleko v marelični barvi, pa veš kakšno je vreme aprila. Zato sem zahtevala lila barvo, mislim, da je boljša za ta čas.
Saj verjetno imaš res prav. Kje pa ste jo kupili?
Saj je nisem kupila. Šivat sem jo dala. Veš, kaj pa če se zgodi, da bi bile potem dve v enaki obleki? Saj bi naša še znorela. Že tako je zadnje čase vsa nataknjena.
Zakaj pa? A je kaj bolna?
Veš v šoli se je kar nekaj poslabšala, zdaj ko mora iti tolikokrat k maši, pa še te priprave na birmo... Še razredničarka je rekla, da je po eni strani še bolje, da je birma že aprila, ker bo potem še zadosti časa za popravljanje ocen. Pa še ta pomladanska utrujenost. Ja vse jih naenkrat muči.
Ah bo že kako.
Ja, pa jaz sem tudi že sita vseh teh cera-
monij. Jutri moram najprej k frizerju, potem pa še k spovedi... A jutri jo imate?
Ja. Saj sem hotela iti že za Veliko noč, pa sem si rekla, da grem rajši zdaj, kot pa dvakrat. No, po spovedi naj bi sla pa še cerkev čistit. Veš, ampak jaz ne grem, saj je veliko drugih žensk, ki ne hodijo v službo in imajo več časa kot jaz. Jaz. sem že zadosti nare dila. Cele tri ure in pol sem spletala vence. Sicer pa kaj mene briga, saj jaz ne bom šla v cerkev.
Zakaj pa ne?
Ja zakaj! Kar predstavljaj si, 98 birman-cev, 98 botrov, to je že 200 ljudi, potem pa še vsi tisti stalni lirbei, pa bo polna cerkev. A jaz naj se potem pa še dremam? Veš, da raje počakam zunaj, mi bo vsaj hitreje minilo.
Škoda res, da imate tako majhno cerkev.
Ampak verjemi mi, da je naša še vedno lepša od vaše Ribniške.
Meni je pa naša, vsaj veš, da bo več prostora. Kdo pa bo birmoval?
Ti, a veš da ne vem točno kdo. Če bi bil kakšen znan, bi si ga gotovo zapomnila. Jaz samo to vem, da bo birma najprej v Kočevju, potem v Sodražici, ob treh popoldan pa še pri nas.
Šele ob treh?
No, pa povej, če ni to neumnost? Kdaj pa naj imamo lešto? Dopoldan bo še prehitro, potem pa bo že kmalu tema. Jaz bom prej naredila samo narezek, kosila pa ne mislim pripravljati, ker imam že z piškoti in tortami preveč dela.
Ja potem boš pa res utrujena. V ponedeljek pa še v službo...
A ne, sem si pa kar dopust vzela. Veš, za sebe moram tudi malo poskrbeti, a ni tako? Nisem več v tistih letih, kot da bi jih imela šele dvajset...
Na žalost ali pa na srečo sem morala kmalu izstopiti. Že dolgo mi ni vožnja tako hitro minila,vendar pa me zelo zanima, kakšen »happy end« je sledil.
L. P.
CITAT:
...kaj je ljubezen?
Ali je čednost ali je strast?
Ali je zdravje ali je bolezen?
Ali je pelin ali je slast?
S soncem se smeje, plaka ob luni,
vedno valuje kot ocean.
Ne preudarja, nič ne računi,
zanjo vsa doba en velik je dan.
Anton Medved
NAGRADNA UGANKA:
V prejšnji številki Našega, kraja smo vas spraševali po znani znamki ur, do katere ste prišli s tem, da ste rešili rebus. Pravilna rešitev uganke se glasi: ORIENT. Nagrade za pravilno rešitev prejmejo: Irena Francelj iz Strug, Tina (iačnik i/. Zdenske vasi in Hren Erika iz Zagoricc. Vsem trem iskrene čestitke!!! Po nagrade pridite v župnišee!
Naša. nova nagradna uganka se glasi:
NAPIŠITE VSAJ DVA SIMBOLA ali VSAJ DVE BARVI IZ GBBA NAŠE OBČINI,!
Odgovore do 15. maja pošljite na naslov Mladinska, verouena skupina, Videm 33, Videm. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali lepe nagrade. (Vesna in Urška)
LJUBEZEN
Kaj je pravzaprav ljubezen? Vsekakor nekaj velikega, saj kdor premore ljubezen, premore vse. »Sele TI da mojemu JAZ poln smisel. Jaz postanem ob tebi«, pravi filozof Martin Buber, »Tisto, kar JAZ in TI povezuje, je rja kratko povedano ljubezen.« Čudovito je ljubezen označil sv. Pavel: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne tla se razdražiti, ne misli hudega. Neveseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.« ( 1 Kor 13,4-9 )
Takšna je prava, duhovna ljubezen, katero današnja, na vsakem koraku ponujajoča in vsiljujoča se potrošniška miselnost zavrača. Poleg duhovne ljubezni pa ločimo še duševno in telesno ljubezen, ki človeka ne osrečujeta, če nista prav živeti, pač pa le potešita oz. navidezno zapolnila njegovo notranjo vrzel, ki kliče in hrepeni po nesebični ljubezni. Danes je spolnost razvrednotena. Kot vsa ostala področja življenja je tudi ljubezen prežeta s potrošniško miselnostjo. Potrošniški odnosi v ljubezni pa so najbolj egoistični, podli in destruktivni. Sodobne predstave o ljubezni in spolnosti narekujejo predvsem mediji, med katerimi je na prvem mestu televizija s svojimi filmi in nadaljevankami. Ta prikazuje ljubezen le na nivoju telesnega, biološkega in s tem predvsem pri mladem gledalcu vzbudi napačne predstave o neki enoplastni ljubezni, ki so zanj lahko usodne, saj bo iskal srečo le v telesni ljubezni, ki pa ne bo mogla zapolniti hrepenenja po nečem večjem, globljem. Tako se bo kmalu znašel na nesrečnem začetku konca, namesto, da bi se v svoji mladosti tudi v pravem pojmovanju in doživlja-
nju v ljubezni pripravljal na srečen začetek začetka.
V današnjem času bi morali med naše vasi in mesta zasejati ljubezen. Vsi bi se morali truditi, da bi sedanjo razvrednoteno ljubezen nadomestila nesebična duhovna ljubezen. Predvsem starši bi morali svojim otrokom privzgojiti pravi čut za ljubezen, ter jih seznaniti tudi s spolnostjo, saj jim sicer lahko mediji in javno mnenje prikažejo te tako pomembne reči v napačni luči. Tudi mladi se moramo vzgajati in truditi za pravo ljubezen. Biti moramo dovolj kritični in se postaviti po robu pojmovanju mnogih naših sovrstnikov, ki vidijo smisel ljubezni le v razuzdani spolnosti.
Storimo nekaj za to, da ne bo ob besedi ljubezen vsakdo pomislil le na spolnost in telesni užitek, pač nekaj lepega, na tisto, zaradi česar je človek človek , zaradi česar se človek zna žrtvovati. Naj ljubezen premaga sovraštvo in nas zmagoslavno popelje v prihodnost strpnosti, veselja ter medsebojnega razumevanja in podpiranja.
Janez Tomšič
ALI 606 ALI KINO - JE TO POTREBNO?
Sem čisto navadno mlado dekle in si tako, kot vsi mladi večkrat ogledam kakšen dober film. Ker pa nimam veliko priložnosti, da bi hodila v kino v Ljubljano ali Grosuplje, mi zadošča tudi kino v Dobrcpolju. S ponudbo filmov sem zelo zadovoljna, motijo pa me, tako kot vse obiskovalce Jakličevega doma pretrdi sedeži, ampak to je tema za druge in drugič.
Rada pa bi se dotaknila sporeda predvaja-
nja filmov. Bila sem zelo ogorčena, ko sem opazila, da je bil film Sleepers, ki slovi po bogati igralski zasedbi (Brad Pitt, Anthony Hopkins) in dobri vsebini (vsekakor film vreden ogleda) na sporedu na sam veliki petek. Ta film bi si sicer zelo rada ogledala (in verjetno še kdo drug), toda veliki petek je dan za vse kaj drugega, kot za sedenje v kinu. Seveda so tudi mladi, ki se ne ozirajo na veliki petek in podobne dneve in gredo vseeno v kino, vendar lahko potrdim, da bi bilo obiskovalcev, zaslužka in užitka ob gledanju tega filma gotovo več, če bi bil le-ta predvajan kdaj drugič.
Sami lahko vidimo da se svet zelo spreminja in postaja toleranten do nekaterih stvari, tudi do vere. Vedno je pač tako da se enkrat eni, drugič drugi prilagajamo. Ker pa je v Dobrcpolju po statistiki preko 85% krščenih (torej kristjanov), bi se to dalo upoštevati tako, da se na tako velik dan za kristjane, filma ne bi predvajalo. Obračam se torej na upravo kina Dobrepolje, da bi upoštevali mojo željo (prošnjo) in bi tudi nekaterim vernim mladim omogočili ogled kakšnega dobrega filma.
Upravi kina Dobrepolje želim veliko uspehov in čim večkrat polno dvorano.
Obiskovalka kina Dobrepolje (naslov v uredništvu)
Mladinsko stran ureja: Janez Tomšič
POJASNILO:
ODGOVOR NA PISMO "ALI BOG ALI KINO"
Kino Dobrepolje deluje v sklopu štirih kinematografov, ki delujejo v okviru ZKO Grosuplje, (Kino GROSUPLJE, VELIKE LAŠČE in RIBNICA). Za vsak kino je določen termin predvajanja filma (v vseh naštetih kinodvoranah predvajamo iste filme), za kino Dobrepolje je rezerviran za film B petek in film A nedelja. Film B je v soboto v (irosuplju, v nedeljo pa v Velikih Laščah in Ribnici. Film A je v petek v Grosuplju, v soboto v Laščah in Ribnici, v nedeljo pa v Dobrcpolju. Torej ne moremo prestavljati filmov po naši želji. Film moramo predvajati v petek, če ga ne, potem ta film v Dobrcpolju odpade.
Film "SLEEPERS" je bil prvotno rezerviran od 28. februarja do 2. marca 97, vendar nam ga je distributer FUN FILM prestavil za en mesec od 28. marca do 30. marca 97. Zamenjal je film "UJETNIKA", ki je bil film
B, zato je tudi film "SLEEPERS" postal film B, in kot tak mora biti na sporedu v petek. Ce bi predstavo zaradi velikega petka ukinili, ga v Dobrepolju sploh ne bi mogli predvajati. Zavedali smo se, da film za ta dan ni najbolj primeren, pa tudi to, da bo obisk slab. Bili smo pred izbiro, ali film v celoti odpovedati ali pa ga predvajati za peščico gledalcev, ki pa so bili zanj tudi ta dan zainteresirani. Poleg tega pa smo po pogodbi o predvajanju filmov dolžni film predvajati v vseh dvoranah, za katere je sklenjena pogodba. Pravico odpovedi predstave imamo šele v primeru, če pride manj kot pet gledalcev.
Torej nikakor ni bil film na sporedu na veliki petek namenoma ali kaj podobnega, le splet okoliščin je bil tak, da se je to zgodilo. (Če bo interes med gledalci za film SLEEPERS velik, ga bomo konec poletja še enkrat naročili.)
K pojasnilu bi radi dodali tudi to, da poskušamo pri izbiri filmov gledati tudi na to, da predvajamo filme po vsebini praznikom primerne in tako tudi s filmom počastimo praznovanje. Razmišljali smo tudi, da bi za večje cerkvene praznike ponudili filme s versko vsebino, vendar je takih filmov pri nas sorazmerno malo.
Trudimo se, da bi predvajali tudi kvalitetnejše filme, čeprav že vnaprej vemo, da bo obisk slab. Vsekakor si želimo zadovoljiti tudi bolj zahtevne gledalec.
Tudi mi se trudimo, da bi prepričali občinske svetnike in župana, da je potrebno lesene stole zamenjati s tapiciranimi, zato se gledalki za to pripombo resnično zahvaljujemo, ker bo mogoče to prebral kdo, ki to zadevo lahko zelo hitro uredi.
I Ivala lepa za vaše želje, mi pa gledalki želimo, da bi se čim večkrat videli v našem kinu ob gledanju dobrega filma.
UPRAVA KINA DOBREPOLJE
Spoštovane bralce obveščamo, da bomo v skladu z Zakonom o javnih glasilih objavljali samo tiste prispevke, ki so označeni z naslovom avtorja in seveda lastnoročnim podpisom. To velja za vse rubrike v glasilu. Samo v dogovoru z urednico lahko naslov ostane v uredništvu. Obenem vas prosimo za krajše prispevke, sicer jih bomo zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni krajšati.
POGOVOR Z JOZETOM ČADOM
"Čebele so moje veselje"
Moj sedanji gost Jože Čad je bil pred leti eden najboljših in najmočnejših čebelarjev v Dobrepolju. Znan je bil po tem, da je imel izjemno močne čebelje družine, ki jim ni ničesar prišlo do živega. Enako trdoživ je bil tudi sam, saj ga je lahko pičilo tudi 50 čebel, pa mu ni bilo nič. Vedno se je zadrževal pri svojih čebelah nezaščiten, saj je bil mnenja, da je čebelji pik lahko celo zdrav. Približno tako sem o njem prebrala v reviji Čebelar, kjer ga je predstavil novinar Andrej Dvoržak.
Od tistega pogovora in od takrat, koje bil še član čebelarskega društva in izredno aktiven, je minilo kar nekaj let. Njegov izgled je, po fotografiji sodeč, še vedno nespremenjen, le življenje mu je z leti zarisalo nova spoznanja in izkušnje, ki jih je vedno pripravljen razdajati tudi drugim. Leta in bolezen sta mu nekoliko spremenila način življenja, s čebelarstvom se ne ukvarja več v tolikšni meri, kot se je nekoč, a po srcu je še vedno čebelar, čebele mu pomenijo ljubezen in veselje, ki pravega čebelarja ne mine niti takrat, ko mu poidejo življenjske moči.
Seveda je Jože Čad, čeprav je že nekaj časa v pokoju, še poln življenjskih moči in načrtov. Po naravi je veseljak in v družbi rad zapoje, s svojimi domislicami pa zna ustvariti tudi veselo razpoloženje. Na upokojenskih izletih, ki se jih precej redno udeležuje, ne manjka smeha in zabave, k čemur veliko pripomore prav on. Rad ima ljudi in rad je z njimi, zato v življenju ni imel posebnih težav, spoštovali so ga, kamor koli je prišel, rad pove Jože Čad in to mu je tudi v veliko zadovoljstvo.
Tako Jože zbira detajle iz svojega življenja in še posebno rad se spominja ljudi in dogodkov, ki so povezani z njegovim čebelarjenjem. Ljubezen do čebel je v njem že od majhnega. Še živo se spominja, kako je kot otrok "čmrlje okopaval" in jih v škatlah od cikorije prinašal domov. A vedno mora biti kaj ali nekdo, ki te spodbudi, da svoja nagnjenja tudi uresničiš. Spominja se, da ga je prvi opogumil pokojni An-doljšek iz Kompolj:
"Ko sem kot pismonoša raznašal pošto
po dolini, sem ga spoznal. Zanimivo je znal pripovedovati. Bil je ujetnik v Rusiji, od koder se je vračal domov peš kar sedem let. Ni znal ne brati ne pisati, a o čebelah je vedel ogromno. V začetku mojega čebelarjenja mi je podaril en roj čebel."
Veselja do čebelarjenja mu je vlival tudi Jože Miklič, starejši, iz Bruhanje vasi. Pomagali pa so mu tudi drugi čebelarji v dolini, panje pa je nato začel kupovati tudi sam. Vedno več jih je imel, tudi do 40 družin v najboljših letih.
Veliko svojega časa je posvetil čebelam.
"Z dušo in telesom se moraš posvetiti temu delu, če hočeš, da ti uspeva. To je modrosti ki jo vsrkavaš po kapljicah, tako kot čebele nektar. Potrebno je veliko znanja, potrpežljivosti, časa in ljubezni do čebel", večkrat poudari in se zamisli.
Najbolj dejaven je bil v času, ko so ponovno obnovili čebelarsko društvo, Priključil se je, v društvu so bili takrat skupaj s Stru-žanci.
"To so bili zelo lepi časi, najbolj medena in zdrava leta, kot pravimo čebelarji. Dobre letine so bile. Skupaj smo prevažali čebele na pašo v Vrbovec, Stično in drugam", se z zadovoljstvom spominja in razpreda svojo pripoved o tistih časih.
Kasneje so ustanovili na šoli čebelarski krožek, lože Miklič, liane Strah in on so bili tisti, ki so dali pobudo in bili tudi najbolj dejavni pri realizaciji. Zgradili so če-beljnjak, najbolj zaslužen za to je bil |ože Miklič iz. Bruhanje vasi, pri tem jim je veliko pomagal Medex, ki jim je podaril vso opremo in tudi več panjev.
"Nekaj let je krožek redno deloval. Do-
bro bi bilo, da bi se ta dejavnost spet obnovila, da bi tradicija ostala", se zavzema Jože Čad
Seveda pa se moj sogovornik ukvarja tudi z drugimi stvarmi. Pred nekaj leti je sodeloval s podružnično šolo v Kompoljah in razlagal učencem, kako se sadi, cepi in obrezuje sadno drevje. Prepričan je, da ne bi bilo slabo, če bi na šolah ustanovili take krožke, ki bi jih vodili zunanji sodelavci.
lože Čad zna zanimivo pripovedovati o marsičem, a vedno znova se vrača k svoji prvi ljubezni - čebelam. O njih res veliko ve, za svoj prispevek v čebelarskem društvu je dobil kar dve diplomi - 2. in 3. stopnje. Sicer pa pravi, da ni več tistih časov, kot so bili. Ni več tistih medenih in zdravih let. Pojavlja se bolezen čebel - varova, pa tudi razno škropljenje po njivah ni dobro za čebeli«) pašo. Pred leti je dal pobudo Igorju Aha-čevčiču, da bi kot direktor Kmetijske zadruge pri prodaji škropiv opozoril kmete, naj škropijo le zjutraj in zvečer, vendar se mu zdi, da to opozorilo kmetje premalo upoštevajo.
Zal mu je, da so tisti najlepši časi čebelarjenja zanj minili, vendar se v mislih neprestano vrača nazaj k njim. Tudi zdaj še obstaja čebelarsko društvo v Dobrcpolju. Njegov predsednik je Stane Godec, vendar lože Gad ni več član. Pravi, da mora vsak, ki je vključen, aktivno sodelovati v društvu, on pa tega zaradi bolezni ne zmore več, rad pa bi bil podporni član, ker je čebelar z dušo in srcem in se kot tak ne more kar tako ločili od teh pridnih krilatih živalic.
Zato po malem še vedno čebelari, izbral
pa si je še nekaj drugih zaposlitev, ki mu lepšajo upokojenska leta. Redno, vsaj dvakrat na teden, gre do koče na Kamen vrhu, vedno si da kaj opraviti okrog hiše ali v njej, je pa tudi eden od dcjavnejših pri upokojenskem društvu.
Se veliko zdravja in uspešnih let mu želimo.
Pripravila: M. Steklasa
Posnetka iz najbolj medenih in lepih letin
Sklad za regionalni razvoj
in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja, d.o.o.
Šeškova 9b,1310 Ribnica, tel.:061/861-953,
lax: 061/861-956
je po velikem zanimanju za ugodna posojila v prvem javnem razpisu pripravil drugi javni razpis ugodnih posojil. Ta bo objavljen 23. aprila v Delu, Večeru, Kmečkem glasu in Uradnem listu.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na našo pisarno (061/861-953), veseli pa bomo tudi Vašega obiska.
Direktor: Bojan Dejak
NABAVA POSOD /A ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV IZ POSLOVNIH POVRŠIN
Javno komunalno podjetje Grosuplje, kol izvajalec dejavnosti zbiranja, in odstranjevanja, komunalnih odpadkov na območju občine Dobrepolje, ponovno prosi vse obrtnike in podjetnike, da skladno z določilom 16. člena Odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Dobrepolje nabavijo ustrezno posodo primerne prostornine za odlaganje komunalnih odpadkov iz. poslovnih površin. V kolikor ne boste nabavili posode do 15. maja. tega leta, bomo posode za odpadke nabavili sami, vam pa zaračunali stroške nabave, dobave in postavitve.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
\$ EeSSEjB HHB Šolske prireditve
Naš krai
5/1997
Srečanje s
Tonetom
Pavčkom
Mnogo je lepih dežel povsod, a najlepša je dežela branja... v knjigah živijo vsa čuda sveta... v knjigah potuješ do konca sveta.
Tone Pavček ob Melitki Križman, dobitnici diplome in nastopajoči na kulturnem programu
Čudovita melodija Lojza Krajnčana, čudoviti verzi iz ene od pesmi Toneta Pavčka, ki so jo zapeli učenci ob zaključni prireditvi bralne značke, ki je bila v šoli na Vidmu 9. aprila.
Bralci bralne značke z Vidma in Strug so bili v letošnjem šolskem letu za svoje pridno branje kar najlepše nagrajeni, saj jih je na zaključni prireditvi obiskal Tone Pavček - pesnik ljubezni, narave, dolenjskih gričev, domače zemlje, domovine. Pa tudi pesnik, ki je veliko svojih pesmi namenil mladim in najmlajšim.
Na srečanju, ki sta ga organizirala knjižničarja Ema Sevšek in Matej Kalan, so se zbrali tisti mladi, za katere se ni bati, da knjiga ne bi imela pomembne-
ga mesta v njihovem življenju, kot je v svojem uvodnem govoru med drugim dejala Uma Sevšek. Nato pa je mlade bralce še spodbudila z besedami: "Poiščite si čas za knjigo in spoznali boste, daje knjiga tista, ki nikoli ne razočara, da je najboljša prijateljica in najboljša družba."
Mladi bralci so pesnika Toneta Pavčka sprejeli z navdušenjem in krajšim kulturnim programom, v katerem je nastopil šolski pevski zbor in recitatorji, učenci glasbene šole prof. Rezke Šuštar pa so ubrano zapeli Deželo branja. Spremljal jih je učenec Primož Šinkovec.
Pravo vzdušje je nastalo seveda takrat, ko je mlade poslušalce nagovoril pesnik Tone Pavček s pripovednim darom, kakršne-
Ena od najbolj pridnih bralk, Tanja Shavvish, prejema diplomo z majico
ga premore le on. Že iz prvih nekaj stavkov, v katerih je povedal le to, kako je iskal in našel, njemu do sedaj neznano, I )obrepo-lje, je nastala zgodbica, ki je mlade bralce že na samem začetku spremenila v radovedne mlade poslušalce, ki so z odprtimi usti in nasmejanimi obrazi strmeli v pesnika.
Ta pa je, kot dober poznavalec otroške duše, govoril o stvareh, ki so otrokom najbližje. Njegova slikovita in nadvse živa pripoved iz njegovih šolskih let je ustvarila posebno vez med njim in otroki. S svojimi zgodbicami in pripovedjo o nekem čisto drugačnem otroštvu, kakršnega je doživljal sam, je učencem ustvaril nazorno predstavo, ki jim prav gotovo ne bo tako hitro ušla iz spomina. Svojo pripoved je ponazarjal s pesmimi
iz svojih otroških zbirk ali pa kar s sproti skovanimi verzi, ki so božali poslušalčeva ušesa, zato ni čudno, da sta dve šolski uri kar mimogrede minili.
Seveda pa sta organizatorja tega prijetnega srečanja izkoristila priložnost, da je Tone Pavček podelil diplome vsem tistim učencem osmega razreda, ki so vseh osem let tekmovali za bralno značko. Ti učenci zaslužijo vso pohvalo in tudi naše čestitke. Diplome so dobili: Tanja Shavvish, Vilma Šuštar, Barbara Francelj, Simona Perko, Melit-ka Križman, Katja Jerič in tri učenke iz Strug: Ana Pugelj, Mojca Pele in Trnja Ferkulj.
M. Steklasa, folo: Naš kraj
Tone Pavček med bralci bralne značke
V sredo smo imeli srečanje. V petem, šestem, sedmem in osmem razredu so ga imeli ob 9. uri. Vrtec, mala šola in ostali razredi nižje stopnje pa ob 11. uri. Tone Pavček nam je povedal veliko pesmic. Nastopali smo tudi mi. Moja sošolka Tina Malavašič je povedala Krofe, Ponikovci pa so zaigrali igrico furi Muri. Tone je bil zelo presenečen. Pevci so mu zapeli. Bilo je veliko šolarjev. Narisali smo mu tudi risbice, ker jih ima rad. Primož Padar je narisal njega. Pavčku so dali otroci tudi darilo. Veliko se je šalil. Srečanje je trajalo dolgo. Vsi smo mu ploskali. Andrej Škantclj je tudi snemal. Imeli smo se zelo lepo.
Andreja Sevšek, 2. razred
Lep prikaz velikonočnih običajev
22. marec. Dvorana DVZ v Ponikvah in nastop učencev POŠ Ponikve. Verz nad odrom POMLADI PA PTIČKI PO JO IN ROŽCE CVETO je oznanjal in pozdravljal pomlad.
V okviru vedrega pomladne-    osrednja   tema prireditve
ga razpoloženja, iz katerega je bilo čutiti tudi bližnje praznovanje materinskega dne in zahvalo mamicam, se je odvijala
PRIKAZ PROJEKTA VELIKONOČNIH OBIČAJEV, ki so ga učenci iz Ponikev pripravili pred velikonočnimi praz-
Pevski zborček pod vodstvom Mira Rozmana je s pesmicami pričaral pomlad, nastopili pa so tudi učenci glasbene šole.
Blaž Škuljje s svojim nastopom dokazal, da je res dober harmonikar.
niki.
Povod za ta zanimiv projekt je bil oktobrski obisk učencev v Adlešičih v Beli krajini, kjer so se seznanili z običaji, ki so v tem delu Slovenije gotovo med najbolj značilnimi in poznanimi.
Še pred začetkom programa smo se lahko prepričali o velikem trudu učencev in mentorjev, ki so ga vsi skupaj vložili v pripravo prireditve, saj je bil prostor ves zapolnjen z razstavljenimi velikonočnimi izdelki, od vsakovrstnih butaric in aranžmajev do vseh vrst velikonočnih jedi. Lepo pripravljena razstava je ob pripovedovanju učencev povabljencem pričarala velikonočno vzdušje še precej pred prazniki - vsaj na zunaj.
Učenci so pripovedovali o pripravah na veliko noč in velikonočnih običajih vse od cvetne nedelje, velikega tedna in same velike noči. Pripovedovali so tudi o svojem delu. Najprej so delali košarice. Zares lepe so bile. G. France Rus iz Strug jim jih je pomagal narediti. In koliko različnih butaric je bilo razstavljenih! Te jim je pomagal delati Pavlinov stric. Ob pomoči Pavlinove tete pa so se preizkusili tudi v peki potice v krušni peči. Veliko kmečko potico so spekli v kar 100 let starem modelu. Učenci so delali tudi pirhe, pa ajdove štruklje, pletli
kolačke, vezli prtičke, delali razne okraske in izdelovali aranžmaje. In vse to so razstavili. Že ob samem delu so se tudi fotografirali, tako da je bil potek dela razviden tudi z razstave fotografij.
Po predstavljenem projektu VELIKONOČNI OBIČAJI so učenci iz Ponikev ponovno dokazali, da so tudi dobri igralci. V drugem delu programa so zaigrali prikupno igrico MIŠI V OPERNI HIŠI, pri čemer je sodelovala tudi ga. Rezka Šuštar.
Starši in drugi povabljenci pa so bili presenečeni tudi nad zaključkom, saj so lahko vse velikonočne dobrote tudi pokusili. In tako je ostala velika miza, ki je bila ob prihodu polna vsakovrstnih dobrot, na kocu povsem prazna. Le kdo bi lahko zavrnil vabilo na tako vabljivo pokuši-no.
Celotno prireditev so ob sodelovanju Mira Rozmana in glasbene šole pripravile Mateja Šuštar, Martina Prhaj in Andreja Češarek. Učenci in mentorice pa se zahvaljujejo za pomoč pri projektu tudi Pavlinovim iz Ponikev in g. Rusu iz Strug.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Šopek mamici nabral sem
25. marca, na sam materinski dan, so učenci male šole in vseh oddelkov razredne stopnje na Vidmu pripravili prireditev za mamice. Pisana podoba otrok v prazničnih oblačilih in s pentljami v laseh, njihov značilen nemir pred skorajšnjim nastopom, to je bila podoba, ki je že sama zase nudila prisrčnost in iskrenost, kakršno vedno čutimo, kadar nastopajo najmlajši.
In ker so tokrat nastopali za mamice, je bilo še toliko lepše in predvsem zelo prisrčno.
Ko mamice slišijo z odra besede svojih otrok, da njihova prva misel velja mami, da je njihova piva beseda vedno mama, jim gotovo postane toplo pri srcu. Najlepši pa je trenutek, ko otroci po koncu predstave z iskricami v očeh, v katerih se zrcali upanje, da bodo presenetili, prinesejo svojim mamicam drobna darila, ki so jih na skrivaj izdelovali. To je trenutek drobne sreće in povezanosti med otrokom in mamico. Tak je bil namreč zaključek prireditve, ki je izzvenela v zahvalo ma-micam. Vse dobre mame so si
podobne, so ugotavljali otroci v svojih drobnih razmišljanjih o mamicah, pa tudi na očke niso pozabili. Le kako bi bilo brez njih, so se modro spraševali. V svojih recitacijah in krajših ske-čih so prikazali družinsko življenje, kot ga doživljajo sami v svojih otroških predstavah.
Toda otroci smo tudi še potem, ko odrastemo in se osamosvojimo. In tisti, ki se v tem odnosu nikoli ne spremeni, je mama. Ona ostane vedno mama, nikoli ne pozabi na svojega otroka, vedno najde dobro besedo zanj, tudi takrat, ko jo morda ne zasluži, vedno ga zagovarja, tudi če zaide na napačna pota. Ta odnos - najbolj pristen in
večen - so prikazale igralke Mladinske dramske skupine.
Učenci so v svojih nastopih pozdravljali tudi prihajajočo pomlad. Diši po rožicah, so ugotavljali in zaplesali ples rožic, /a glasbeni del prireditve je poskrbela ga. Rezka Šuštar, nastopali
pa so tudi učenci glasbene šole.
Starši so trud svojih otrok in seveda njihovih prizadevnih mentoric in mentorjev nagradili z velikim obiskom.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Članice mladinske dramske skupine
Učenci pripovedujejo o svojih mamicah
Ples rožic
MISIJ
Pol,
OVtttlO znanje je nevarnejše od neznanju.
(bolivijski prego vor)
Samo tisti zaslužijo spomenik, kateri ga ne potrebujejo. To so tisti, ki so si postavili spomenik V spominu ljudi.
(W. Hazlitt)
Čas ni zanesljiv zaveznik, nikdar ni mogoče vedeti, za koga dejansko dela.
(A. Moravia)
Bolje je krivico trpeti, kakor napraviti.
(latinski izrek)
Odlično petje mladih Dobre-poljcev in Stružancev
/voza kulturnih organizacij občin Dobrepo-ljc, Grosuplje, Ivančna Gorica je tudi letos organizirala medobčinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Revija je bila K), aprila v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Med mladinskimi zbori je dobil najvišjo strokovno oceno pevski zbor OS Dobrepolje, ki ga je vodil MIRO ROZMAN. Nastopili so s tremi pesmimi. Zanimivo je, da je bil med vsem zbori ta najbolj številčen, čeprav prihaja z manjše šole. 8. maja bodo mladi pevci iz Strug in I )obrepo-Ija ponovno nastopili v Črnomlju na reviji najboljših pevskih zborov dolenjske regije.
ČESTITAMO!
Dve zlati in eno srebrno Cankarjevo priznanje
Letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje je bilo leto za šolo Dobrepolje nadvse uspešno. Kar dve učenki - VILMA ŠUŠTAR IN TANJA SIIAVVISI1 iz 8.b razreda sta dobili zlati, Nina Samec iz 7.a pa srebrno Cankarjevo priznanje. Za i/reden trud tekmovalk in njihove mentorice Eme Sevšck ISKRENE ČESTITKE.
Tri uvrstitve na državno tekmovanje
Po zmagi na šolskem tekmovanju iz. angleškega jezika za osme razrede se je Urška I.etonja iz 8.b razreda uvrstila na medobčinsko tekmo vanje, kjer je osvojila meti 22-imi tekmovalci iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica prvo mesto. Deli si ga z enakim številom točk S tekmovalko iz grosupeljske šole. S tem si je Urška prislužila srebrno priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje.
Na državno tekmovanje se je uvrstila tudi KATJA KOŽELJ, ki je tekmovala v znanju iz Vesele šole. Dosegla je prvo mesto med tekmovalci šestih razredov.
Učenci SO bili zelo uspešni tudi na tekmovanju za Vegovo priznanje, saj je KLEMEN DROBNIČ zmagal med tekmovalci sedmih razredov in se uvrstil na državno tekmovanje, srebrni priznanji pa sta prejeli TANJA SHAVVISH in NINA BABIC.
ČESTITAMO!
MS.
Tudi pri predmetu spoznavanje družbe so učenci lahko ustvarjalni
Zadnjih šest let smo morali učitelji pri poučevanju predmeta SD veliko improvizirati, saj nekdanji učbenik po razpadu Jugoslavije ni bil več uporaben. Učitelji smo se morali sami znajti.
V letošnjem šolskem letu smo končno dobili učbenik, poleg njega pa tudi delovni zvezek, v katerem je veliko praktičnih nalog. Ena takih je biLi tudi izdelava preproste panonske hiše.
Pri obravnavanju Slovenije spoznajo učenci tudi kulturno dediščino. Ob razlagi in slikovnem gradivu je učen ce še posebno pritegnila panonska hiša. Tako so se navdušili, da so bili pripravljeni sami izdelati miniaturo tega tipa hiše. Ker pri samem pouku za to ni časa, nimamo pa tudi na razpolago primernega prostora in materiala ter orodja, so se dela lotili doma. Za izde
lavo- hiše so uporabili različne materiale: les, siporeks, mavec. Od materiala je bil odvisen tudi način izdelovanja. Za kritino so vsi uporabljali slamo. Otrokom so pri delu pomagali tudi starši.
V šolski avli sem njihove izdelke tudi razstavila, da si jih lahko ogledajo tudi ostali učenci. Ugotovila sem, da so učenci pripravljeni sodelovati pri takem načinu dela, še več, nekateri izničil njih so celo navdušeni. Pri takem načinu dela lahko učenci na samostojen način spoznavajo vrednote in en-kratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske kulturne dediščine.
Učiteljicu zgodovine in zemljepisa: Slavka Centa Foto: Janez Pavlin
Marec v vrtcu in v šoli Kompolje
V vrtcu se vedno dogaja kaj zanimivega. Svoje delo popestrimo še s popoldanskimi aktivnostmi in srečanji. Tako je bilo tudi v mesecu marcu.
Otroci podružnične šole in vrtca Kompolje vabijo ob zaključku projekta "ŽIVIMO Z LJUDSKIM IZROČILOM"
na razstavo in kulturni program
v soboto, 26. aprila ob
19. uri v Jakličev dom na Videm.
V programu sodelujejo: otroci šole in vrtca Kompolje ga. Ančka Lazar Zagoriški fantje citrar Jože Zaje
VLJUDNO VABLJENI!
V svojo sredo smo povabili dr. Kosovo in sestro Jožico iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Staršem in nam, vzgojiteljem, sta podali nova spoznanja in izkušnje o obolelosti otrok, zlasti ob vstopu v vrtec, pa tudi preprečevanje obolelosti. Poudarili sta, da se otrok, ki spremeni okolje, sreča z novim okoljem, ljudmi in tudi z bakterijami, za katere je dovzeten. Predlagali sta zdrav način življenja, z veliko gibanja, z zdravo prehrano in potrebnim počitkom. Vsi smo dobili mnogo novih spoznanj, ki nam bodo koristila v vsakodnevnem življenju.
Drugo srečanje je bilo namenjeno predvsem vsem mamam naših otrok. Zanje smo se pripravili z nastopom (zapeli in deklamirali pesmi) in jim pripravili darila v znak pozornosti in ljubezni. Ta dan se ni končal le z nastopom. Bilo je ravno pred cvetno nedeljo, v vrtcu in v šoli Kompolje pa izvajamo projekt "Živimo z. ljudskim izročilom", zato se je srečanje nadaljevalo v delavnici z izdelovanjem velikonočnih butaric (po do-brepoljsko "kravji žegen". Spoznali so sestavo in pomen zelenja.
Vsi udeleženci so bili vztrajni, da so nastali lepi izdelki, da so jih lahko na cvetno nedeljo odnesli v cerkev.
Vzgojiteljici: Marija Žnidaršič in Darja
Erčulj
Praznovanje pomladi je povezano tudi s praznovanjem praznika naših mamic. Zato so učenci Podružnične šole Kompolje pripravili za mamice in babice v ponedeljek, 24. marca 1997 ob 18. uri, kulturno prireditev. Učenci so se predstavili s pesmicami, zgodbicami, dramatizacijo in igrico "Martin in gozdni možje".
Po predstavi so svoje mamice in babice povabili v jedilnico, kjer je kuharica pripravila pogostitev, učenci pa so izdelali lepo darilo z voščilnico. Zato si z. veseljem upava trditi: "Veselje, ki ga dobiš, se podvoji."
Učiteljici: Dušica Hočevar in Jelka
Samec
r
"Risarska skupina v Kočevju
V sredo, 15.3 1997 se jc učiteljica za likovno vzgojo Anja Šmajdek in njena risarska skupina odpravila v Kočevje. V muzeju so nas odpeljali v razstavno sobo, kjer smo si ogledali knjige oz. stripe in slike, ki jih je naredil Miki Muster. Ob ogledovanju stripov je prišel tudi Miki Muster. Povabil nas je za mize, ki so bile že pripravljene za nas. Predstavil se je in povedal, da zelo rad riše Stripe. Nato so nam pokazali, koliko slik jc potrebnih za eno sekundo risanega filma. Za tem smo se vrnili k mizam in se lotili dela. Najprej smo narisali, kako bi iz nizkega skoka prišli v stoječ položaj. Za to smo potrebovali pet sličic. Potem smo se lotili nekaj drugega. Tako smo risali in risali. Čez
1
Jaz sem Danijel Treniram skoke. Hodim na trening v Cušperk. Skačem na trideset meterski skakalnici. Veliko se vozim s kolesom. Velikokrat igram tudi nogomet in košarko. Imam veliko prijateljev in sošolcev Imam tudi dva brata.
Danijel Mišljenovič, 1 h
nekaj časa smo imeli malico, potem pa smo se vrnili v razstavno sobo. S Simono sva se odločili, da nariševa možaka, ki koraka. Tudi za to korakanje sva morali narisati pet sličic.
Na koncu je Miki Mustar narisal palčka, ki se ga dobro spominja iz mladih let. Ime mu je bilo Sramežljivček. Dobili smo tudi avtograme Mikija Mustra.
Mislim, da smo ta dan preživeli zelo lepo. Simona in jaz prav gotovo.
Jasmina Jorgič, 5./;
V Kočevju je bilo zelo zanimivo.V razstavni sobi se nam je ob gledanju stripov pridružil Miki Muster. Povetlal nam je, da je za eno sekundo risanega filma potrebno narediti približno 24 sličic in da so bili njegovi prvi stripi za časopis. Poleg vsega, kar je sam ustvaril, nam je pokazal tudi potek risanja za risanke ali reklame. Medtem ko nam je pripovedoval o tem, smo risali. Ena najzanimivejših stvari je bila ta, da se iz miši lahko nariše slona. To nam je seveda tudi pokazal. Narisal pa nam je še dečka, ki je odskočil iz počepa, deklico, ki skače s ko-lebnico, dva boksarja, nazadnje pa nam jc narisal še palčka Sramežljivčka. Ko smo končali, je dal vsakemu kartico in se nanjo podpisal, nato pa nas je povabil na ogled risank. Potem pa smo se odpravili domov. Nama z Jasmino jc bilo v Kočevju zelo všeč. Mislim, da tudi ostalim.
Simona Strubelj, 8.a
UČENCI PIŠEJO
Učenci Z. razreda smo šli na posto Z nami sta bili dve učiteljici Valerija in Harbara. 'Razdelili smo se na dve skupini. Jaz sem bila v drugi. "Druga skupina je bila najprej na igrišču, medtem pa je bila prva najprej na pošti. Na igrišču smo se igrali. Ko so se vrnili s pošte, smo šli tja še mi. Oddali smo tudi pismo sošolki "Petri Pajar. Poštna uslužbenka je povedala, kako se nalepi znamko in kako se požigosa. Pokazala nam je različne poštne pošiljke. Spoznali smo veliko novega.
Andreja Sevšek, 2. razred
A\uco imam doma Ime mu je Usko. Priden muc je in ne praska. Ko je noč, gre lovit miši. Zelo malo je. Debelušen je kot kepica volne
Irena Zakrajšek, Ih
Ime mi je Urina. Pišem se Ternovšek Doma sem na Vidmu. Imamo srednje malo bišo. V šoli me ni bilo štirinajst dni. Hila sem na Pogli. Tam smo se smučali. Pada bodim v glasbeno šolo. Vsak dan je zanimiv. Pada bodim na morje. Imam sedem let Prej sem stanovala v Idriji. Tam imam veliko prijateljev.
rina Ternovše
k. Ib
Učiteljica Jadranka je dobra, ker se vedno smeji Vse učence ima enako rada. Še posebno jo imam rad, ko mi da dobro oceno. Veliko nam pomaga pri učenju. Pad bi, da nas uči še naprej.
Gregor Mlakar, 1 h
Športno društvo Dobrepolje
KOŠARKA - rezultati spomladanskega dela prvenstva
I .kolo, 9. marec: Š U M A R11 - CESTA 21:20, AVTOPREV.POTOČAR - KOMA 750 19:21, (TSTA - ŠD KOMPOLJE 21:18, ŠD KOMPOLJE - PIZZERIA Al )AM 13:21, MIZARSTV() TEKAVČIČ - ŠUMAR1I 21:14, PIZZERIA ADAM - AVTOPREV.POTOČAR 14:21.
II. kolo, 16. marec: ŠD KOMPOLJE - MIZARSTVO TEKAVČIČ 14:21, KOMA 750 -PIZZERIA ADAM 21:15, MIZ.TEKAVČIČ - AVT( )PREV.POTOČAR 21:18, AVTOPREV.POTOČAR - CESTA21:18,ŠUMARJ1 - ŠD KOMPOLJE. 21:20, CESTA -KOMA 750 21:18.
III. kolo, 23.marec: AVTOPREV.POTOČAR - ŠUMARJI 21:16, PIZZERIA ADAM - CESTA 21:14,ŠUMARJI - KOMA 750 16:21, KOMA 750 - MIZ.TEKAVČIČ 16:21, ŠD KOMPOLJE. - AVTOPREV.POTOČAR 17:21, MIZ.TEKAVČIČ - PIZZERIA ADAM 21:11.
IV. kolo,6.april: KOMA 750 - ŠD KOMPOLJE 21:17, CESTA - MIZARSTVO TEKAVČIČ 10:21, PIZZERIA ADAM - ŠUMARJI 21:15
LESTVICA:
1	MIZARSTVO TEKAVČIČ	6	6	0	12	126 : 83	43
2	KOMA 750	6	4	2	10	1 18 : 109	9
3	AVTOPREVOZNIŠTVO POTOČAR	6	4	2	10	111:107	4
4	PIZZERIA ADAM	6	3	3	9	103 : 105	-2
5	ŠUMARJI	6	2	4	8	103 : 124	-21
6	CESTA	6	2	4	8	104 : 120	-16
7	ŠD KOMPOLJE	6	0	6	6	99 : 126	-27
Na medobčinskem prvenstvu je v se/oni 1996 sodelovalo 7 ekip. Ekipa Dobrepolje seje uvrstila na odlično 2. mesto, takoj /a ekipo Šmarje Sap Upina.
Medobčinski prvak med posamezniki pa je Damjan Erčulj iz. ekipe Dobrepolje.
KONJENIŠKA SEKCIJA:
Vodja konjeniške sekcije Franc Padar se trudi, da bi pridobil primeren prostor za vadbo s konji. Morda mu bo to uspelo že v kratkem. Hkrati želijo povečati svoje člans tvo in vabijo vse mlade, zainteresirane za ta šport, da se prijavijo in obiščejo konjeniški klub.
DELOVNE AKCIJE:
ŠD Dobrepolje je dne 11.4. 1997 izvedla čistilno akcijo igrišča in okolice na Vidmu. Ob tej priložnosti pozivamo vso mladino, prav tako pa tudi starejše, da skrbijo za red na igrišču.
To je naša skupna dobrina, ki jo moramo čuvati z roko v roki. Prav tako naprošamo, da se ne vozi na igrišče s kolesi in motorji, saj so s tem ogroženi igralci na igrišču.Posebej pa pozivamo, tla ne uničujete inventarja na igrišču (goli, koši, mreže, ograja, itd.). Kršilca bomo prijavili policiji, za ocenjeno škodo pa izstavili račun.
OBVESTILO:
4. maja se predvidoma pričenja občinsko prvenstvo v malem nogometu. Vsi navijači in ostali ljubitelji nogometa lepo vabljeni.
Pripravil Alojz Kuplenk
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA:
Ekipa Dobrepolje nastopa v dveh tekmovalnih ligah, v ljubljanski rekreativni ligi in medobčinski ligi občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna (iorica.
V ljubljanski ligi nastopa 11 ekip. Ekipa Dobrepolje je po jesenskem delu zasedla 4. mesto, osvojila pa je 13 točk in samo dve tekmi izgubila.
Rezultati spomladanskega dela ljubljanske rekreativne lige:
DOBREPOLJE - PALAČINKI-: 9:1, LI.LKTROTEI INA ŽITNIK 7:3, NTK BOROVNICA 6:4, NTS ŠD ZADVOR III 10:0, NTS ŠD ZADVORII8:2.
Brane Ternovšek in Alojz Kuplenk na občnem zboru ŠD (Foto: Naš kraj)
Letovanje otrok v letu 1997
Rdeči križ Slovenije Območna organizacija Grosuplje obvešča občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 1997 organizirali letovanje otrok na Debelem rtiču v mesecu juliju za 10 dni za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo.
Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo bodo učenci dobili v šoli od 10.4.1997 dalje, in sicer:
- za občino Dobrepolje bodo prijavnice v tajništvu pri ge. Macuh-Mihčič; na podružničnih šolah pri vodji šole:
- za občino Ivančna Gorica bodo prijavnice v centralni šoli Stična pri socialni delavki; v podružničnih šolah pri vodji šole;
- za občino Grosuplje bodo prijavnice v centralni šoli Grosuplje v tajništvu pri ge. Zalki; na podružničnih šolah pri vodi šole.
Izpolnjene prijavnice naj otroci vrnejo najkasneje do 30.4.1997. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. V kolikor bo prijavnic več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo ter otroci iz socialno ogroženih družin.
Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Ljubljana in iz proračunov posameznih občin, razliko do polne cene bodo morali pokriti starši, ki bodo o višini obveščeni preko šole.
Ob tej priliki pozivamo delovne organizacije, podjetnike in posameznike, da lahko v ta namen nakažejo denarna sredstva na žiro račun 50130-678-56005 Rdeči križ Slovenije, Območna organizacija Grosuplje s pripisom - za zdravstveno letovanje otrok.
Zdravniška oskrba je organizirana na Debelem Rtiču, mi pa moramo poskrbeti voditelje in pedagoškega vodjo.
Glede na to, za čas letovanja otrok na Debelem rtiču, vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 1 8 let in imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje.
Zainteresirani kandidati pošljite pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov Rdeči križ Slovenije, Območna organizacija Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE
Crna kronika
10.3.97
Zasebni avtoprevoznik iz Ljubljane je tega jutra vozil tovorni avtomobil, na katerem je imel naloženo kamenje iz Predstrug proti Raščici. Pri vožnji izven naselja Ponikve mu je s tovornega prostora padel na vozišče kamen, ki se je raz-letel. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila. Razleteli deli kamna so se od asfaltne površine odbili in prileteli v osebni avtomobil ter ga poškodovali. Voznik tovornega avtomobila je odpeljal dalje, ne da bi oškodovancu nudil podatke.
31.3.97
Tega popoldneva sta se v naselju Mala vas sprla soseda zaradi ježe konja po dvorišču, ki povzroča hrup in pri galopi-ranju maže fasado. Med prepirom sta si soseda izrekla nekaj žaljivk, za vsak primer pa sta imela v rokah lesene pripomočke, s katerimi se lahko telo poškoduje. Zaradi prepira se bosta zagovarjala pred sodnikom za prekrške.
1.4.97
Policisti so pri svojem delu ugotovili, da občan iz okolice Vidma poseduje lovsko puško brez dovoljenja. Ker je bila informacija točna, je občan policistu brez odlašanja izročil lovsko puško dvocevko, znamke čok, ruske izdelave, ki mu je bila spomin na pokojnega očeta. Občan se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške zaradi posedovanja orožja brez dovoljenja.
15.4.97 Na travniku nasproti Stolarne je tega dopoldneva zasilno pristalo štiiisedcžno potniško letalo znamke Česna iz Avstrije., ki je letelo iz Linza proti Zadru., zaradi težav z motorjem. Pri pristanku nihče od pilotov ni bil poškodovan. Kraj si je ogledal inšpektor RS za zračno plovbo in komisija UNZ. Letalo je po pregledu naslednjega dopoldneva vzletelo in poletelo proti Zadru.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Sreča v nesreči
Posnetek smo naredili 15. aprila, ko je v bližini Podpeči zasilno pristalo manjše letalo znamke ČESNA. V letalu sta bila dva avstrijska pilota. Eden od njih je povedal, da sta odletela iz Linza v Avstriji, namenjena pa sla bila v Zadar, kjer naj bi ju čakala skupina prijateljev, s katerimi so bili dogovorjeni za jadranje. Prve težave sta pilota opazila na višini 1300 metrov. Zaradi velike vlažnosti in mraza se je začel na motorju nabirati led. Prišlo je do okvare in začela sta zgubljati na višini, zato sta morala zasilno pristati. Na srečo sta pristala na takem terenu, kjer se je končalo vse po sreči. Inšpektor letalskega prometa ni našel večjih okvar na letalu, zato sta lahko nadaljeval polet že naslednji d,m.
M.S. Foto: Naš kraj
Razpis
kadrovskih štipendij za šolsko leto 1997/98 Upravne enote Grosuplje
Dne 15. aprila 1997 je v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1997/98 - kot posebna publikacija Republiškega zavoda za zaposlovanje izšel tudi razpis kadrovskih štipendij za potrebe državnih organov.
Za potrebe Upravne enote Grosuplje sta posebej razpisani dve kadrovski štipendiji, in sicer:
za dipl. pravnika in
dipl. ekonomista - usmeritev na poslovnem oddelku.
Upravna enota Grosuplje lahko v razpisanem roku posreduje pisno priporočilo za predvidenega kandidata, s katerim želi, da Podkomisija za štipendiranje pri Vladi RS sklene štipendijsko razmerje za našo Upravno enoto. Zato Upravna enota (Irosuplje poziva vse zainteresirane študente, da se prijavijo na razpis.
Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
* vlogo za uveljavljanje socialnovars-tvenih pravic - obrazec 1 )ZS 8,4 (vsi do-hoelki staršev pod točko IV. za leto 1996, morajo biti v neto zneskih in uradno potrjeni z žigom;
' potrdilo o vpisu v tekoči letnik;
* potrdilo o učnem uspehu prejšnjega šolskega leta;
* potrdilo o državljanstvu republike Slovenije;
* življenjepis.
Razpisani rok traja do vključno 15. maja 1997. Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov: Vlada Republike Slovenije, Kadrovska služba, Erjavčeva 15, Ljubljana. Fotokopijo prijave z. zahtevano dokumentacijo pa pošljite na naslov Upravne enote Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, ki se bo med kandidati odločala o priporočilu za kandidata za štipendijo.
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
tu
tehnounion d.d.
zastopstvo tujih firm
POOBLAŠČENA TRGOVINA V RIBNICI
Marija Markelj s.p. Gornje Lepovče 86
Telefon: 861-714
MIELE, CANDY, BLANCO; VSE ZA VAŠO KUHINJO DOBITE PRI TEHNOUNIONU
MIELE - vrhunska nemška kvaliteta za najbolj zahtevne kupce MIELE - vgradni in samostojni gospodinjski aparati MIELE - SESALNIK 1400 W s čistilcem zraka
IZREDNO UGODNA CENA od 1.4. do 30.4.97 CANDY - KVALITETA, ELEGANCA TO JE CANDY CAIMDY - pomivalni stroj CDW 250 CAI\IDY - pralni stroj C 431 CE CANDY - sušilni stroj C 57 CANDY - vgradna pečica ventilatorska inox CANDY - vgradna kuhalna plošča 3x plin 1x el. inox CANDY - dvovratni hladilnik, prostornina 225 I CANDY - štedilnik 3x plin 1x elek. pečica
CANDY TRIO je TEHNOLOŠKA UMETNINA, TRIJE STROJI V ENEM ELEMENTU CANDY TRIO je APARAT, KI KUHA, PEČE IN POMIVA NA ŠIRINI 60 cm BLANCO - ekskluzivna pomivalna korita in mešalne baterije BLANCO - občutili boste razliko in presenečeni boste, ko jo boste spoznali
samo: samo: samo: samo: samo: samo: samo:
SAMO 34.944.00SIT GOTOVINA: 72.276,00 SIT 54.492,00 SIT 45.714,00 SIT 62.358,00 SIT 42.750,00 SIT 59.964,00 SIT 80.940,00 SIT
TEHNOLOGIJA
samo:	79.800,00 SIT
samo:	9.234.00 SIT
samo:	16.530,00 SIT
samo:	70.684,00 SIT
že za:	53.466,00 SIT
samo:	5.040,00 SIT
samo:	56.943,00 SIT
samo:	62.130,00 SIT
samo:	51.300,00 SIT
samo:	23.900.00SIT
samo:	3.648,00 SIT
samo:	17.214,00 SIT
S0NY, SHARP, ROADSTAR; VRHUNSKI PROIZVODI, VISOKA
S0NY - TV 55 cm, Hi Black, Trinitron, hvperband, teletekst S0NY - enojni kasetofon S0NY - dvojni kasetofon
S0NY - glasbeni stolp (dvojni kaset., 3xCD, daljinsko vod.) S0NY - glasbeni stolp
S0NY - vvalkman (kasetofon, klasične slušalke) S0NY - videorekorder (trilogic, 2 glavi, NTSC) SHARP - TV 54 cm, Black Line S, TOP teletekst, OSD hyp SHARP - videorekorder, 4 glave, 2xSCART, 2xSPEED IZREDNO UGODNA CENA:
SHARP mikrovalovna pečica, moč 700 W. 6 stopenj ROADSTAR-radioura ROADSTAR-avtoradio
ESPERIA-GORSKA, MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA KOLESA VSEH VRST PO IZREDNO UGODNIH CENAH
14" s pomožnimi koleščki (otroško) samo: 16" otroško samo: CTB 24" 15 prestav (moško) samo: MTB 26" 15 prestav (moško in žensko) samo: SYNTEK0 - originalni švedski laki za parket so cenjeni po celem svetu HUSOVARNA - šivalni in over lock stroji
HUSOVARNA - profesionalno šivanje in vezenje, kot v času naših babic
SIEVERT - švedski ročni, plinski aparati za segrevanje, lotanje camp oprema: svetilke, kuhalniki,
plinske pločevinke
GRUNDFOS - črpalke za centralno ogrevanje API - oljni gorilci OVENTROP - radiatorski ventili
KELOMAT - kuhinjska posoda iz plemenitega jekla v razmerju 18/10
KELOMAT je posoda, v kateri boste kuhali desetletja, je neuničljiva in enostavna za vzdrževanje
S KELOMAT posodo varčujete z energijo.
Pri gotovinskem plačilu vam nudimo 5% popust, za kolesa 10% popust.
Možnost plačila na 5 obrokov - redna cena brez obresti, za kolesa odlog plačila na 6 obrokov -
redna cena brez obresti.
Vi si izberete blago, mi vam ga brezplačno dostavimo na dom.
Delovni čas: 9.00 • 19.00 ■ sobota: 9.00 -12.00
16.140,00 SIT 16.953,00 SIT 29.160,00 SIT 26.989,00 SIT
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
11956
D.0.0. CESTA NA KRKO 9,1290 GROSUPLJE
TEL. h.c. 061/762-622, 763-620, kom.: 761-015, teh. odd.: 762-020, FAM: 764-621
Obveščamo cenjene kupce, da smo odprli prenovljeno trgovino z elektromaterialom na sedežu podjetja, Cesta na Krko 9.
Trgovina je odprta vsak delavnik od 8. - 18. ure in v soboto od 7. -12. ure.
Vabimo Vas, da nas obiščete. Poleg ugodnih cen in raznovrstne izbire elektroinštalacijskega materiala, Vam nudimo:
■ brezplačno strokovno svetovanje za vaše potrebe,
■ izdelava projektov elektroinštalacij,
■ merjenje inštalacij in izdelava atestov.
Imamo preko 40 let izkušenj, kar je garancija kvalitete, da zadovoljimo potrebam od najmanjših kupcev, investitorjev, elektroinštalatcrjev, obrtnikov in vzdrževalcev.
Pričakujemo vas in se vam, zahvaljujemo za obisk.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata
ALOJZA PONIKVARJA
iz Predstrug
se iskreno zahvaljujemo Vsem sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč. Iz. srca se zahvaljujemo lovski družini Dobrepolje in vsem lovcem, ki so spremljali
ata na njegovi zadnji poli. Hvala gospodu župniku za lep obred, gospodu Piku in gospodu Accettu za ganljiva poslovilna govora ter moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za doživeto petje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od ata na dom in na pokopališče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
ANTONA KLINCA
iz Kom polj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče ter darovali za svete maše in druge namene.
Posebna zahvala osebju ZD Grosuplje - dežurni službi, pevskemu zboru Rafko Fabiani, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, prijateljem, čebelarjem ter gospodu Mikliču za poslovilne besede.
Vsi njegovi
KINOPROGRAM ZA MESEC MAJ 97
PETEK, 2. MAJ, ob 21. uri ameriški luturistični film KOSEC 2. del
KRATKA OZNAKA: Verjetno se še spomnite prvega dela, v katerem je [OBE, nekoliko prizadeli mladenič, postal genij računalniške simulacije in navidezne resničnosti. [OBE v drugem delu namerava združiti novo tehnologijo / informacijsko avtocesto in spremeniti mednarodno računalniško mrežo v tehnološko visoko razvilo igrišče, kjer bo domišljiski svet popoln. Navidezna resničnost postane svet zase, katerega imajo ljudje raje kot resničnega. Film je odlično narejen in prikazuje, kakšna bo doba informatike in računalništva v 21 stolet-
ju.
NEDELJA, 4. MAJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriški luturistični film - trilogija VOJNA ZVEZD l.del
KRATKA VSEBINA: Letos bo minilo 20 let, odkar je bil posnet prvi film VOJNA ZVEZD, ki je osvojil milijone gledalcev. Za prvim filmom je sledil drugi del z naslovom IMPERIJ VRAČA UDAREC in tretji del [EDIJEVA VRNITEV, Vse tri Legendarne filme so posneli na novo z novo računalniško preobleko, ki vas bo gotovo očarala; V prvem delu hudobni duh v daljni galaksiji ugrabi princeso LEJO, da bi zatrl upor proti Imperiju. LUKESKYWALKER in MAN SOLO jo skupaj z robotoma R-2 in D-2 odidejo rešiti...
PETEK, 9. MAJ, ob 16.uri in 21. uri ameriška komedija 101 DALMATINEC
KRATKA OZNAKA: Zgodba je znana in smo jo pred časom lahko gledali kot risani film. To-krat je film igrani in poleg igralcev nastopa še več kot 100 mladih in nekoliko starejših psičkov DAEMATINCEV...
NEDELJA, 11. MAJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška zgodovinska drama LOV NA ČAROVNICE
KRATKA VSEBINA: DANIJEL LEVVIS in VVIONA RYDER igrata glavni vlogi v tej razburljivi zgodbi o strasti in poželenju, ki se odvija v 17. stoletju, v času velike gonje proti čarovnicam...
Film odlikuje, poleg odlične igre glavnih igralcev (nominirana sta za oskarja), odlična režija, enkratna scenografska in kostumografska rekonstrukcija obdobja, v katerem se zgodba filma dogaja.
PETEK, 16. MAJ, ob 21. uri
ameriška emocionalna drama MULARIJA
Kratka oznaka: Zgodba je vroča, močna, vzgojna in šokantna. Ničesar ne olepšujc. Ujeta je v časovni okvir 24.ur, v katerih se vse spremeni in vse ostane enako. Spoznamo svet najstnikov in kruto resnico 0 njihovem spolnem življenju. Film je neizprosno ogledalo današnjega časa, ki brez dlake na jeziku spregovori o izkušnjah, nazorih in negotovosti izgubljene nedolžnosti...
Ob filmu MULARIJA, ki seveda sega daleč preko ameriških mej, je težkoostati ravnodušen.
SOBOTA, 17. MAJ OB 21.uri
slovenski film - uspešnica EKSPRES - EKSPRES
KRATKA OZNAKA: Zgodba se dogaja na vlaku, kjer se spoznata fant in dekle, se zaljubita in na koncu vožnje z vlakom tudi razideta. Film je za nas pomemben tudi zato, ker so ga večinoma snemali na progi (Irosuplje - Kočevje in nekaj prizorov so posneli tudi na naši železniški postaji in ob progi med vasjo Cesta in 1'red-strugami.
NEDELJA, 18. MAJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška družinska komedija MATILDA
KRATKA VSEBINA: Film je posnet po istoimenski knjigi ROALDA DAHLA. Glavni junak je šest- letna deklica Matilda, ki je izjemno inteligenten otrok. Na žalost pa jo njena strašansko zabila starša Hinko in Zinnija Pelin zanemarjata, ker sta preveč zaposlena s svojim lastnim nepomembnim življenjem in sploh ne opazita, da je njuna hči genij v razcvetu, zaljubljena v knjige in učenje. Na njeno smolo jo pošljejo v šolo, kjer gospodari telebanska ravnateljica Agata Volovškar. Edini svetli žarek za Matildo je učiteljica prvega razreda, ki hitro sprevidi dekličine izjemne sposobnosti, med drugim tudi to, da deklica s svojo neverjetno nadarjenostjo v svojem svetu obrne položaj povsem na glavo in ima tako ona glavno besedo. Tu pa se prično številni komični zapleti...
PETEK, 23. maj, ob 20.30 ameriški akcijski film - uspešnica SEME ZLA
KRATKA VSEBINAi Napet akcijski triller z odlično igralsko zasedbo, ki je doživel svetovno premiero v Sloveniji v kinu KOMUNA. Prika-
zuje Nevvvorškega policista (IIARR1SON LORD), ki gosti irskega emigranta (BRAD Pili) člana zloglasne [RE, katerega so člani prisilili, da izvede še en zločin. Predno policist izve za mladeničevo skrivnost, se smrtonosno kolo dogodkov že začne vrteti...
NEDELJA, 25. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriški tu turistični film IMPERIJ VRAČA UDAREC
(VOJNA ZVEZD 2. del) KRATKA VSEBINA: Drugi del filma VOJNA ZVEZI' prikazuje boj SKAYWALKERJA proti zlim silam imperija s pomočjo Y( )1 X )-a, legendarnega JE) )I-mojstra, edinega, ki lahko nauči Imperij, kako se ubrani pred mračnimi tujimi silami..
PETEK, 30. MAJ, 21. uri
ameriška drama MICHAEL COLLINS
KRATKA VSEBINA: MICHAEL COLLINS* je bil irski domoljub, ki je s svojim pogumom in neomajno vdanostjo narodu spremenil tok zgodovine in postal legenda. Bil je idejni vodja republikanskega gibanja in trn v peti britanske oblasti. Mnogim soborcem je pomagal pobegniti iz Zapora, ustvaril široko obveščevalno mrežo in svojo »nevidno vojsko« opremil Z novimi ameriškimi brzostrelkami »THOMPSON«...
NEDELJA, 1. junij ob 15. uri in 20.30 uri
ameriški luturistični film JEDIJEVA VRNITEV
(VOJNAZVEZD3.de') KRATKA OZNAKA: LUKI. reši princeso LELO in IIANA SOLA pred strašno smrtjo, ki jo jima je namenil zli duh DARTII. Vsi trije se vrnejo k učitelju jedija YODU, saj mora LUKE končati študij, da bo postal pravi jedi vitez in bo tako za vedno premagal DARIJ 1A... Zadnji del te luturistične trilogije je zaradi izrednih vizualnih efektov in novih računalniških tehnik še najbolj privlačen ter vznemirljiv. Prava paša za oči.
KINO "DOBREPOLJE" SI PRIDRŽUJE PRAVK :0 DO SPREMEMBE PR( X .RAMA
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.