31 
POLETJE 2015 
 Climate in summer 2015 
Tanja Cegnar 
eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja obič ajno predstavlja julij, 
ki je v dolgoletnem povpreč ju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju pa prištevamo tudi 
še prvo polovico avgusta. Letošnje poletje je zaznamovalo več obdobij vroč ega poletnega 
vremena, ki so jih prekinjali izraziti prodori hladnega zraka. Sestavek je sicer namenjen pregledu 
znač ilnosti poletja kot celote, kljub temu pa na zač etku povzemamo glavne znač ilnosti posameznih 
mesecev. 
Prva polovica junija je bila poletno vroč a in sonč na, dežja je bilo malo. V Ljubljani se je temperatura 6 
dni dvignila na vsaj 30 °C, v Murski Soboti, Celju in Mariboru so bili 4 taki dnevi, v Novem mestu 5, 
v Biljah 11 in na Obali 9. Povpreč na junijska temperatura je opazno presegla dolgoletno povpreč je 
primerjalnega obdobja. Na Obali, Koč evskem, v delu Štajerske in Gorenjske je bil odklon med 1 in 
2 °C, v pretežnem delu države med 2 in 3 °C, v Postojni je odklon dosegel 3,1 °C. 
V južni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji je padlo od 40 do 120 mm, drugod več inoma od 120 do 
200 mm, le v delu Posoč ja in Julijcev so bile padavine obilnejše. Dolgoletno povpreč je je bilo 
preseženo na območ ju, ki se zač enja na Goriškem in sega preko spodnjega Posoč ja proti vzhodu nad 
Polhograjsko hribovje in severni del Ljubljanske kotline ter širše območ je Celja. Drugod so za 
dolgoletnim povpreč jem zaostajali, v delu severovzhodne Slovenije, ponekod na Dolenjskem, na 
Krasu in delu Notranjske niso dosegli niti 70 % dolgoletnega povpreč ja. 
Osonč enost je junija za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostajala le v Julijcih, drugod je bilo več 
sonč nega vremena kot obič ajno; na več ini ozemlja je sonce sijalo od 115 do 130 % dolgoletnega 
povpreč ja, več ina Notranjske pa je dolgoletno povpreč je presegla za vsaj 30 %. 
Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2015 prisotna le 10 dni, tudi debelina je bila skromna, 
najdebelejša je bila prvi dan meseca s 70 cm. 
Slika 1. Poletni dan v Jasni (fo-
to: Tanja Cegnar) 
Figure 1. Summer day in Jas-
na, Kranjska Gora (Photo: 
Tanja Cegnar) 
 
Julij je bil 3 do 5 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Zaznamovala sta ga dva vroč inska vala, v 
katerih se je temperatura več krat povzpela nad 35 °C. Rekordno veliko je bilo tudi dni s temperaturo 
nad 30 °C. Prvi julijski vroč inski val je Slovenijo zajel v prvi tretjini meseca, iztekel se je z obč utno 
ohladitvijo ob koncu prve tretjine. Drugi julijski vroč inski val je bil daljši, zato smo ga težje prenašali. 
Toplotna obremenitev je bila zelo velika tako med prvim kot tudi drugim julijskim vroč inskim valom. 
M 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
32 
Najtežje smo vroč ino prenašali v urbanem okolju, ker so se stavbe pregrele in se ponoč i ozrač je 
pogosto ni ohladilo pod 20 °C. Ob vroč em in sonč nem vremenu se je zvišala koncentracija ozona, 
vrednost UV indeksa pa je bila 9 po nižinah in 10 v gorah. Vroč inski val je spremljalo ekstremno 
visoko izhlapevanje. Temperatura morja se je približala rekordni vrednosti. Osvežitev zadnjo nedeljo 
v juliju je bila težko prič akovana, ozrač je se je ohladilo za 10 do 20 °C v primerjavi z vrhuncem 
vroč inskega vala. Ohladitev je bila najmanj izrazita v Primorju. Tako izrazita in hitra ohladitev je 
nekaterim obč utljivim ljudem povzroč ila težave. 
Več ina dežja je julija padla v zadnji tretjini meseca. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih in na 
Zgornjem Jezerskem, kjer so presegli 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, na 
Letališč u Portorož je padlo le 61 mm. Dolgoletno povpreč je padavin so presegli le na manjših 
območ jih na severu države, v več jem delu Slovenije je padlo nad 80 % dolgoletnega povpreč ja, v 
Slovenj Gradcu in Logu pod Mangartom pa le 66 %. 
Sonč nega vremena je bilo julija več kot obič ajno, v dobri polovici Slovenije odklon ni presegel 
desetine dolgoletnega povpreč ja, za 10 do 20 % so obič ajno osonč enost presegli na severu Štajerske, v 
Posavju, Ljubljanski kotlini, več jem delu Notranjske, na Krasu, Obali in Goriškem. 
Povpreč na avgustovska temperatura je v več ini krajev 
presegla dolgoletno povpreč je za 2 do 4 °C. Največ ji pre-
sežek so imeli na Gorič kem v Prekmurju, kjer je bil av-
gust več kot 4 °C toplejši od povpreč ja primerjalnega ob-
dobja. Č eprav avgusta nismo dosegli rekordno visoke 
temperature, je bil mesec po zaslugi dveh vroč inskih va-
lov opazno toplejši od dolgoletnega povpreč ja, tudi šte-
vilo vroč ih dni je opazno preseglo dolgoletno povpreč je. 
Izstopala je tudi izrazita ohladitev v zač etku druge polo-
vice meseca. 
Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo le v 
manjšem delu države, in sicer v Beli krajini, na Goriškem, 
v Vipavski dolini in na Krasu. Drugod so za dolgoletnim 
povpreč jem zaostajali. Manj kot polovico dolgoletnega 
povpreč ja padavin so namerili na Koroškem, severnem 
Štajerskem, severovzhodu Slovenije in Letališč u Portorož. 
Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno, največ ji pre-
sežek je bil na severovzhodu države in na jugu Štajerske, 
kjer so dolgoletno povpreč je presegli za več kot petino. 
Na jugu države, v Ljubljanski kotlini in na severozahodu 
Slovenije odklon ni presegel desetine dolgoletnega pov-
preč ja.  
 
Vsi trije poletni meseci so bili znatno toplejši od dolgoletnega povpreč ja, najbolj julij, ki je bil v 
več jem delu države rekordno topel. Povpreč na poletna temperatura zraka je opazno presegla 
dolgoletno povpreč je, odklon je bil med 2 in 4 °C, kar poletje 2015 uvršč a na 2. ali 3. mesto med 
najbolj vroč imi poletji. Podobno vroč e poletje smo imeli leta 2013; rekordno vroč e ostaja poletje 
2003. Lansko poletje, ki je bolj kot z vroč ino postreglo z oblaki in dežjem, je bilo po povpreč ni 
temperaturi zraka okoli 2 °C hladnejše od letošnjega. Tako vroč e poletje, kot je bilo letošnje, bi bilo še 
pred petindvajsetimi leti rekordno vroč e, a ozrač je se ogreva in prič a smo vse toplejšim poletjem. 
Rekordno vroč e je bilo poletje 2015 tudi v svetovnem povpreč ju. Z velikim temperaturnim odklonom 
so izstopali Balkan, Iberski polotok, srednja Evropa, severno Sredozemlje, deli Bližnjega vzhoda, 
manjši del osrednje Azije in nekatera območ ja obeh Amerik. Seveda so bili nekateri predeli 
zemeljskega površja tudi hladnejši kot v dolgoletnem povpreč ju, a prevladoval je pozitiven odklon. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
33 
2°C
3°C
 
Slika 2. Odklon povpreč ne temperature zra-
ka poleti 2015 od povpreč ja 1961- 1990 
Figure 2. Mean air temperature anomaly, 
summer 2015 
Dolgoletno povpreč je je presegla tudi povpreč na najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od 
povpreč ja se je več inoma gibal med 2 in 3,3 °C, največ jega pa so izmerili v Godnjah, kjer je znašal 
3,4 °C. K nadpovpreč no visoki povpreč ni poletni temperaturi so bolj kot topla jutra prispevali 
nadpovpreč no topli popoldnevi. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperature je bil med 2,6 in 
4,0 °C, le v Godnjah je dosegel 4,3 °C. 
-1 0 1 2 3 4
Lesce
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
 
-1 0 1 2 3 4 5
Lesce
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
 
Slika 3. Odklon povpreč ne najnižje dnevne tempera-
ture zraka v °C poleti 2015 od povpreč ja obdobja 
1961- 1990 
Figure 3. Mean daily minimum air temperature ano-
maly in °C in summer 2015 
Slika 4. Odklon povpreč ne najvišje dnevne tempera-
ture zraka v °C poleti 2015 od povpreč ja obdobja 
1961- 1990 
Figure 4. Mean daily maximum air temperature ano-
maly in °C in summer 2015 
V vseh treh poletnih mesecih so bila daljša vroč a obdobja, zato je bilo tudi vroč ih dni neobič ajno 
veliko. Po nižinah smo jih več inoma našteli od 30 do 50, kar je druga do č etrta najvišja vrednost v 
nekaj deset let dolgem merilnem nizu. Skoraj povsod je bilo precej več vroč ih dni le poleti 2003. 
V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2015 ter številu toplih in 
vroč ih dni. Rekordno visoko se temperatura v poletju 2015 ni povzpela. Topli so dnevi z najvišjo 
dnevno temperaturo vsaj 25 °C, vroč i pa, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Poleti 2015 je bilo 
dolgoletno povpreč je vroč ih dni opazno preseženo po vsej državi. 
V Ljubljani je bilo 43 vroč ih dni, največ so jih zabeležili leta 2003, in sicer 52. Toplih dni je bilo 68, 
največ jih je bilo leta 2003 (83). V Rateč ah je bilo 13 vroč ih in 51 toplih dni, le poleti 2003 jih je bilo 
več . V Murski Soboti je bilo 38 vroč ih dni, največ jih je bilo leta 2003, ko so jih našteli 51. Toplih dni 
je bilo 68, največ pa leta 2003, in sicer 84. V Novem mestu je bilo 42 vroč ih in 67 toplih dni. Med 
izbranimi postajami je bil absolutni temperaturni maksimum poletja 2015 najvišji v Biljah, kjer je 
znašal kar 38,0 °C, a v preteklosti je že bilo tudi bolj vroč e. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
34 
Preglednica 2. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vroč ih dni poleti 2015 
Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in sum-
mer 2015 
Postaja Absolutni 
maksimum 
Št. toplih 
dni 
Št. vroč ih 
dni 
 Postaja Absolutni 
maksimum 
Št. toplih 
dni 
Št. 
vroč ih 
dni 
Lesce 33.5 56 19  Ljubljana 36,5 68 43 
Kredarica 18,1 0 0  Novo mesto 36,6 67 42 
Rateč e–Planica 32,4 51 13  Č rnomelj 37,0 71 43 
Bilje pri N. Gorici 38,0 81 51  Celje 35,6 67 38 
Letališč e Portorož 37,4 85 47  Maribor 35,4 66 38 
Godnje 37,0 80 44  Slovenj Gradec 34,4 60 28 
Postojna 34,5 59 27  Murska Sobota 35,7 68 38 
Koč evje 36,0 63 39  Lendava 35,5 74 41 
 
V več jem delu države smo glede na dolgoletno povpreč je zabeležili padavinski primanjkljaj; marsikje 
v vzhodni polovici države je bilo padavin mnogo manj, ponekod na zahodu pa tudi precej več od 
dolgoletnega povpreč ja. V Biljah pri Novi Gorici je bilo letošnje poletje s 457 mm tretje najbolj 
namoč eno v zadnjih 20 letih, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa je padlo skromnih 252 mm, kar je 
celo druga najmanjša vrednost od leta 1961. Še manj dežja je bilo v Murski Soboti (207 mm), na 
Letališč u Portorož (181 mm) in v Velikih Dolencih (180 mm). 
Največ padavin so zabeležili v delu Julijcev, kjer so padavine presegle 640 mm. Najmanj dežja je 
padlo na Obali, v manjšem delu Notranjske in Dolenjske ter delu Štajerske, v Prekmurju in na 
Koroškem, namerili so od 160 do 280 mm. Padavine so bile pod dolgoletnim povpreč jem na veliki 
več ini ozemlja; na Koroškem in na severovzhodu države ter v pasu od Obale do Novomeške kotline so 
dosegli le od 50 do 75 % dolgoletnega povpreč ja. Več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju so 
namerili na območ ju od Goriške do Lesc.  
Slika 5. Padavine poleti 2015 v 
primerjavi s povpreč jem obdo-
bja 1961- 1990 v % 
Figure 5. Precipitation amount 
in summer 2015 compared to 
the 1961- 1990 normals in % 
60% 80% 100% 120% 140%
Log pod Mangr.
Soč a
Kobarid
Kneške rav ne
Lesce
Kredarica
Rateč e
Zg. Jezersko
Podljubelj
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nov a v as
Koč ev je
Ljubljana
Bizeljsko
Lisca
Nov o mesto
Č rnomelj
Celje
Sl. Konjice
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lendav a
Veliki Dolenjci
 
Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povpreč ja sta prikazana na spodnjih slikah.  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
35 
160 mm
280 mm
400 mm
520 mm
640 mm
 
50%
75%
100%
 
Slika 6. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2015 
Figure 6. Precipitation amount, summer 2015 
Slika 7. Višina padavin poleti 2015 v primerjavi s pov-
preč jem obdobja 1961- 1990 
Figure 7. Precipitation amount in summer 2015 com-
pared with 1961- 1990 normals 
Sonč nega vremena je bilo povsod več kot obič ajno. Na severozahodu države je bil odklon manjši od 
desetine dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici so dolgoletno povpreč je presegli le za odstotek, v 
Rateč ah pa za dva. Več ina Slovenije je bila obsijana 10 do 20 % bolj kot obič ajno, največ sonč nega 
vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 1008 ur, kar je 15 % več kot obič ajno. Na treh merilnih 
mestih je odklon za spoznanje presegel petino dolgoletnega povpreč ja, to so Lavrovec, Lisca in 
Maribor, v slednjem je sonce sijalo 834 ur, kar je 121 % dolgoletnega povpreč ja.  
100%
110%
120%
 
90% 100% 110% 120% 130%
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Postojna
Ljubljana
Novo mesto
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lisca
Šmarata
Sv. Florjan
Lavrovec
 
Slika 8. Trajanje sonč nega obsevanja poleti 2015 v 
primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 
Figure 8. Bright sunshine duration in summer 2015 
compared with 1961- 1990 normals 
Slika 9. Sonč no obsevanje poleti 2015 v primerjavi s 
povpreč jem obdobja 1961- 1990 v % 
Figure 9. Bright sunshine duration compared to the 
1961- 1990 normals, summer 2015 in % 
Štiri slike prikazujejo poletje 2015 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Pov-
preč na temperatura je znašala 22,4 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem; letošnje poletje je 
drugo oz. tretje najtoplejše od zač etka meritev. Leta 2003 je povpreč na temperatura dosegla 23,4 °C, 
leta 2012 pa 22,4 °C oz. toliko kot letos. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 
s povpreč no temperaturo 17,4 °C. 
Do zač etka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je 
opazen trend narašč anja, izstopa izjemna povpreč na temperatura zraka poleti 2003. Letošnje poletje je 
bilo že šestiindvajseto zaporedno s povpreč no temperaturo nad dolgoletnim povpreč jem.  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
36 
16
18
20
22
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)  
LJUBLJANA
 
Slika 10. Povpreč na poletna tem-
peratura zraka od leta 1951 dalje 
in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 10. Mean air temperature 
in summer from the year 1951 on 
and the 1961- 1990 normals  
Absolutna maksimalna temperatura v Ljubljani je bila poleti 2015 36,5 °C; od sredine minulega 
stoletja je bila najvišja izmerjena temperatura v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenja 
mesta gre del tega izrazito narašč ajoč ega trenda pripisati vse več ji urbanizaciji okolice merilne postaje. 
Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni 
prebivalci prestolnice, težje pa izlušč imo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega 
oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. 
 
Slika 11. Poletno število dni z najvišjo 
temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od 
leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 
1961- 1990 
Figure 11. Number of days with 
maximum air temperature above 25 
and 30° C (yellow bar only) and the 
1961- 1990 normals 
0
20
40
60
80
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni  
LJUBLJANA
 
Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. 
Podatki kažejo, da je število vroč ih in toplih dni po državi v zadnjih petindvajsetih letih opazno 
narašč a. Število vroč ih dni je bilo letos v Ljubljani drugo največ je, kar kaže, da smo prebivalci 
prestolnice v zadnjih treh desetletjih izpostavljeni pogostejši in moč nejši toplotni obremenitvi, ki se 
bo, kot lahko sklepamo iz podnebnih projekcij, v prihodnje še stopnjevala. 
V prestolnici smo izmerili 364 mm padavin, kar je 87 % dolgoletnega povpreč ja in v mejah obič ajne 
spremenljivosti. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 
(228 mm). 
Prikazan je tudi potek trajanja sonč nega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Sonce je sijalo kar 
820 ur, kar je 15 % nad dolgoletnim povpreč jem. Največ sonč nega vremena je bilo poleti 2000, ko je 
sonce sijalo 933 ur, poleti 2013 je bilo 923 ur sonč nega vremena, poleti 2012 je sonce sijalo 898 ur. 
Najbolj sivo je bilo poletje 1954 s 583 urami sonč nega vremena.  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
37 
0
200
400
600
800
1000
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
trajanje (ure)   
LJUBLJANA
 
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
LJUBLJANA
 
Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja poleti od leta 
1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 12. Bright sunshine duration in summer from 
1951 on and the 1961- 1990 normals 
Slika 13. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in 
povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 13. Precipitation in summer from 1951 on and 
the 1961- 1990 normals 
V Murski Soboti je bila povpreč na poletna temperatura 21,7 °C; toplejše kot letos je bilo poletje 2003 
(23,0 °C), tretja najvišja povpreč na poletna temperatura je bila v letih 1992 in 2012 (21,6 °C). Naj-
hladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povpreč na temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je 
znašal 35,7 °C, kar je precej manj od rekordnih 40,1 °C iz leta 2013. V preteklosti je bilo bolj vroč e 
kot letos tudi v poletjih 2007 (39,1 °C), 2003 (38,4 °C) in 2000 (37,9 °C).  
16
18
20
22
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC )  
MURSKA SOBOTA
 
0
20
40
60
80
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni  
MURSKA SOBOTA
 
Slika 14. Povpreč na poletna temperatura zraka od le-
ta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 14. Mean air temperature in summer from the 
year 1951 on and the 1961- 1990 normals  
Slika 15. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zra-
ka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povpreč je 
obdobja 1961- 1990 
Figure 15. Number of days with maximum air tempe-
rature above 25 and 30° C in summer (yellow bar only) 
and the 1961- 1990 normals 
Sonce je sijalo 846 ur, kar je 17 % več kot obič ajno in peta najvišja vrednost. Najbolj sonč no je bilo z 
908 urami poletje 2000, poleti 2013 je bilo 898 ur sonč nega vremena, poleti 2003 je sonce sijalo 
896 ur, poleti 2012 je bilo 872 ur sonč nega vremena, poleti 1992 pa toliko kot letos. Najbolj sivo je 
bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sonč nega vremena, le malo več sonca je bilo poleti 1975 (612 ur) 
in 1966 (620 ur). 
V poletju 2015 je padlo 207 mm dežja, kar je 68 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj je bila Murska 
Sobota namoč ena v poletjih 1965 (450 mm), 2005 (446 mm), 1972 (443 mm) in 1966 (411 mm). 
Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo nekoliko več dežja, 137 mm, poleti 
2000 146 mm in poleti 2003 151 mm.  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
38 
0
200
400
600
800
1000
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
trajanje (ure)  
MURSKA SOBOTA
 
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
MURSKA SOBOTA
 
Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja poleti od leta 
1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 16. Bright sunshine duration in summer from 
1951 on and the 1961- 1990 normals 
Slika 17. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in 
povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 17. Precipitation in summer from 1951 on and 
the 1961- 1990 normals 
Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, naši najvišji merilni po-
staji. V visokogorju je bilo poletje že šestindvajseto leto zapored toplejše kot v dolgoletnem povpreč ju 
(slika 18). Povpreč na temperatura je znašala 8,2 °C, najtopleje je bilo leta 2003 z 9,0 °C. Najhladnejše 
je bilo poletje 1978 s povpreč no temperaturo 3,6 °C. Najvišja absolutna temperatura je bila zabeležena 
poleti 1983, in sicer 21,6 °C.  
2
4
6
8
10
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura (ºC)  
KREDARICA
 
0
200
400
600
800
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010
trajanje (ure)  
KREDARICA
 
Slika 18. Povpreč na poletna temperatura od leta 1955 
dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 18. Mean air temperature in summer from the 
year 1955 on and the 1961- 1990 normals 
Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja poleti v letih od 
1956 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 19. Bright sunshine duration in summer from 
1956 on and the 1961- 1990 normals  
Sonč nega vremena je bilo na Kredarici 537 ur, kar je 1 % več od dolgoletnega povpreč ja. Najbolj 
sonč no je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sonč nega vre-
mena. Poletje 2015 je s 606 mm padavin oz. 94 % dolgoletnega povpreč ja povsem v mejah obič ajne 
spremenljivosti. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je 
bilo poletje 2013 s 354 mm. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm, drugo 
najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
39 
0
250
500
750
1000
1250
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
padavine (m m )  
KREDARICA
 
0
10
20
30
40
50
60
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
število dni  
KREDARICA
 
Slika 20. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in 
povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 20. Precipitation in summer from the year 1955 
on and the 1961- 1990 normals 
Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v 
letih od 1955 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 21. Number of days with precipitation at least 
1 mm in summer from the year 1955 on and the 
1961- 1990 normals  
Na Obali je bila povpreč na temperatura 23,8 °C, kar je 2,6 °C več kot obič ajno. Najvišjo povpreč no 
temperaturo so zabeležili leta 2003, ko je dosegla 25,0 °C. Sonce je sijalo 1008 ur, kar je 15 % več od 
dolgoletnega povpreč ja in č etrta najvišja vrednost. Poleti 2012 je bilo 1042 ur sonč nega vremena, 
poleti 2013 1019 ur, poleti 2000 pa 1012 ur. 
Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega 
stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateč e, Bilje in Portorož (slika 22). V Portorožu so izmerili 
181 mm padavin, kar je le 68 % dolgoletnega povpreč ja. Najmanj padavin je bilo poleti 2012, ko je 
padlo le 78 mm. 
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
NOVO MESTO
 
0
100
200
300
400
500
600
700
800
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
RATEČ E
 
0
100
200
300
400
500
600
700
1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010
padavine (mm)  
BILJE
 
0
100
200
300
400
500
600
1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014
padavine (mm)  
PORTOROŽ
 
Slika 22. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 22. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961–1990 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
40 
Porazdelitev padavin č ez poletje je razvidna s slike 23; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 
2015 v Ljubljani, Portorožu, Rateč ah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povpreč je 
vsote dnevnih padavin. 
0
100
200
300
400
500
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
višina padavin (mm) aaaa
LJUBLJANA
 
0
100
200
300
400
500
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
višina padavin (mm) aaaa
NOVO MESTO
 
0
100
200
300
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
višina padavin (mm) aaaa
PORTOROŽ
 
0
100
200
300
400
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
višina padavin (mm) aaaa
MURSKA SOBOTA
 
0
100
200
300
400
500
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
višina padavin (mm) aaaa
RATEČ E
 
0
100
200
300
400
500
600
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
višina padavin (mm) aaaa
BILJE
 
Slika 23. Vsota dnevnih padavin od zač etka do konca poletja 2015 (modro) in dolgoletno povpreč je (č rno) 
Figure 23. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2015 (blue) and the average of the 
reference period (black) 
 
Slika 24. Zelenci (foto: Tan-
ja Cegnar) 
Figure 24. Zelenci (Photo: 
Tanja Cegnar) 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
41 
-5
0
5
10
15
20
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
temperatura (ºC)  
KREDARICA
 
                                     JUNIJ                                                JULIJ                                       AVGUST 
Slika 25. Povpreč ni potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela 
č rta) in potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature poleti 2015 (tanka č rta) na Kredarici. Z 
modro barvo je označ ena minimalna dnevna temperatura, s č rno povpreč na dnevna in z rdeč o maksimalna 
dnevna temperatura 
Figure 25. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during 
the summer 2015 (thin line) and the average in the reference period 1961–1990 (bold line) 
 
Slika 26. Poletni dan v Jasni (foto: Tanja Cegnar) 
Figure 26. Summer day in Jasna, Kranjska Gora (Photo: Tanja Cegnar) 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
42 
Na meteorološki postaji na Letališč u Portorož in v Novem mestu je bila vsota dnevnih padavin vse 
poletje pod dolgoletnim povpreč jem. V Murski Soboti je bil primanjkljaj najizrazitejši avgusta. V 
Biljah je dnevna vsota padavin več ino poletja presegala dolgoletno povpreč je, največ ji presežek 
padavin nad dolgoletnim povpreč jem je bil v zadnji tretjini avgusta. V Rateč ah so bili odkloni od 
dolgoletnega povpreč ja več inoma majhni, nekoliko več ji primanjkljaj je bil le na zač etku poletja in v 
prvi tretjini avgusta. V Ljubljani je izstopal zač etni primanjkljaj, a proti koncu junija je bilo dolgoletno 
povpreč je izenač eno, julija in avgusta so padavine ponovno zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. 
Temperaturne razmere poleti 2015 so podrobneje prikazane na slikah 25 in 27. 
5
10
15
20
25
30
35
40
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
temperatura (ºC)  
LJUBLJANA
 
Temperatura je v poletju 
2015 več krat izrazito zani-
hala. Imeli smo pet vroč in-
skih valov, ki so jih pre-
kinili prodori hladnega zra-
ka, ki so ozrač je obč utno 
ohladili. Najdaljši in najiz-
razitejši je bil drugi julijski 
vroč inski val predvsem za-
radi toplih noč i. 
Slika 27. Povpreč ni potek mini-
malne, povpreč ne in maksimalne 
dnevne temperature v poletnih 
mesecih (debela č rta) in potek 
minimalne, povpreč ne in maksi-
malne dnevne temperature poleti 
2015 (tanka č rta) v Ljubljani, 
Murski Soboti in Biljah. Z modro 
barvo je označ ena minimalna 
dnevna temperatura, s č rno pov-
preč na dnevna in z rdeč o mak-
simalna dnevna temperatura 
5
10
15
20
25
30
35
40
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
temperatura (ºC)  
MURSKA SOBOTA
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
temperatura (ºC)  
BILJE
 
Figure 27. Mean daily maxi-
mum (red line), average 
(black line) and minimum 
(blue line) air temperature 
during summer 2015 (thin 
line) and the average in the 
reference period 1961–1990 
(bold line) 
Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj oč itni v visokogorju, med našimi 
merilnimi postajami je to najbolj oč itno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature 
precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 25). 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
43 
Preglednica 3. Meteorološki podatki, poletje 2015 
Table 2. Meteorological data, summer 2015 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP 
Lesce 515 19,9 2,8 25,8 14,5 33,5 6,0 0 56 805  4,6 19 22 447 107 29 16 0 0 0   
Kredarica 2514 8,2 3,2 11,1 5,9 18,1 −2,8 7 0 537 101 6,1 30 9 606 94 40 27 45 10 70 756,1 8,7 
Rateč e–Planica 864 17,9 3,1 24,7 11,5 32,4 3,9 0 51 677 102 4,3 17 28 361 79 28 15 2 0 0 921,3 15,1 
Bilje 55 23,3 3,0 30,3 17,0 38,0 10,3 0 81 920 118 3,9 10 31 457 121 28 19 0 0 0 1009,1 18,4 
Letališč e Portorož 2 23,8 2,6 30,1 17,6 37,4 9,9 0 85 1008 115 3,0 3 39 181 68 14 18 0 0 0 1014,9 19,1 
Godnje 295 22,9 4,0 29,4 16,7 37,0 10,0 0 80 902  3,1 9 41 331 94 22 11 0 0 0   
Postojna 533 20,2 3,5 26,8 13,6 34,5 5,5 0 59 851 119 4,0 13 25 305 78 21 23 6 0 0   
Koč evje 468 19,4 2,5 27,6 13,0 36,0 5,5 0 63   4,7 19 20 296 71 21 7 15 0 0   
Ljubljana 299 22,4 3,5 28,4 16,7 36,5 9,5 0 68 820 115 4,7 16 15 364 87 21 19 9 0 0 982,4 18,0 
Bizeljsko 170 21,6 3,0 28,5 15,7 36,2 7,9 0 68   3,6 13 38 250 76 22 13 19 0 0   
Novo mesto 220 22,0 3,6 28,2 15,8 36,6 8,5 0 67 801 110 4,1 17 34 233 62 20 17 4 0 0 991,1 18,5 
Č rnomelj 196 22,3 3,1 28,9 15,0 37,0 6,5 0 71      352 98 17 15 2 0 0   
Celje 240 20,8 2,6 28,0 14,6 35,6 6,7 0 67 802 110 4,5 15 25 372 93 22 27 1 0 0 988,6 19,1 
Maribor 275 21,8 3,0 27,9 16,1 35,4 7,8 0 66 834 121    236 65 22 12 0 0 0   
Slovenj Gradec 452 20,0 3,2 26,9 13,6 34,4 5,4 0 60 764 113 5,0 20 13 252 61 26 12 9 0 0   
Murska Sobota 188 21,7 3,3 28,3 15,4 35,7 8,0 0 68 846 117 4,2 15 26 207 68 17 10 1 0 0   
Veliki Dolenci 308 21,8 3,5 27,1 15,6 35,1 4,9 0 63   3,9 10 32 180 61 18 5 0 0 0   
 
 
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SO − število oblač nih dni SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ − število jasnih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C     
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
44 
 
Ljubljana Maribor Kredarica 
N
E
S
W
4 %
8 %
12 %
7.2 %
6.1 %
11.4 %
7.5 %
7.2 %
9.4 %
8.2 %
4.3 %
2.7 %
4.7 %
6.5 %
4.3 %
1.7 %
0.7 %
0.8 %
2.6 %
0.9 m/s
0.8 m/s
1.0 m/s
1.1 m/s
1.4 m/s
1.5 m/s
1.6 m/s
1.4 m/s
1.4 m/s
1.2 m/s
1.9 m/s
2.2 m/s
2.4 m/s
1.1 m/s
0.4 m/s
1.3 m/s
 
N
E
S
W
7 %
14 %
21 %
28 %
brezvetrje: 4.2 %
2.5 %
2.3 %
3.7 %
3.5 %
4.1 %
5.4 %
8.6 %
10.0 %
6.4 %
1.6 %
0.8 %
1.7 %
7.3 %
27.7 %
7.3 %
2.9 %
1.1 m/s
1.5 m/s
1.2 m/s
1.1 m/s
1.0 m/s
1.2 m/s
1.3 m/s
1.6 m/s
1.6 m/s
1.1 m/s
0.6 m/s
0.8 m/s
1.3 m/s
1.0 m/s
0.9 m/s
0.9 m/s
 
N
E
S
W
9 %
18 %
27 %
5.1 %
2.2 %
2.0 %
2.0 %
3.7 %
10.8 %
20.1 %
2.6 %
0.7 %
0.4 %
0.4 %
0.6 %
2.3 %
10.7 %
25.2 %
11.1 %
3.8 m/s
2.6 m/s
2.4 m/s
2.4 m/s
2.1 m/s
2.6 m/s
3.4 m/s
3.7 m/s
2.1 m/s
1.8 m/s
2.6 m/s
3.0 m/s
4.2 m/s
3.8 m/s
3.7 m/s
4.0 m/s
 
Portorož – letališč e Bilje  
N
E
S
W
9 %
18 %
27 %
brezvetrje: 0.1 %
1.6 %
1.1 %
2.0 %
3.3 %
3.1 %
25.9 %
21.8 %
2.2 %
1.4 %
2.2 %
4.8 %
4.4 %
2.9 %
8.5 %
11.2 %
3.5 %
2.7 m/s
2.7 m/s
3.6 m/s
4.3 m/s
3.5 m/s
2.9 m/s
2.8 m/s
2.1 m/s
3.1 m/s
3.7 m/s
3.5 m/s
2.9 m/s
2.3 m/s
3.1 m/s
3.3 m/s
2.9 m/s
 
N
E
S
W
7 %
14 %
21 %
28 %
35 %
0.5 %
1.1 %
2.2 %
8.2 %
33.2 %
20.3 %
2.8 %
1.6 %
2.1 %
5.2 %
6.3 %
4.7 %
4.5 %
4.9 %
1.9 %
0.5 %
1.2 m/s
1.2 m/s
1.6 m/s
2.0 m/s
2.1 m/s
2.0 m/s
0.9 m/s
1.1 m/s
1.5 m/s
2.3 m/s
1.9 m/s
1.7 m/s
1.8 m/s
2.0 m/s
1.5 m/s
1.4 m/s
 
 
 
 
Slika 28. Vetrovne rože, poletje 2015 
Figure 28. Wind roses, summer 2015 
 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
45 
972
977
982
987
992
1.6.2015 1.7.2015 1.8.2015
tlak (mb)
LJUBLJANA
 
                                          JUNIJ                                             JULIJ                                    AVGUST 
Slika 29. Potek zrač nega tlaka poleti 2015 in dolgoletno povpreč je 
Figure 29. Mean daily air pressure in summer 2015 and long-term average 
Na sliki 26 je prikazan potek zrač nega tlaka v Ljubljani. Junij se je zač el z obdobjem visokega 
zrač nega tlaka, v osrednjem delu meseca se je zrač ni tlak trikrat za krajši č as spustil pod dolgoletno 
povpreč je. Konec meseca je bil ponovno v znamenju visokega zrač nega tlaka. 3. julija je bila dosežena 
najvišja vrednost poletja 2015 z 990,6 mb. Sledil je hiter in globok prehodni padec zrač nega tlaka. 
Najnižji povpreč ni zrač ni tlak tega poletja je bil z 973,5 mb zabeležen 16. avgusta. 
SUMMARY 
The average air temperature noticeably exceeded the long-term average, in most of the country the 
anomaly was between 2 and 4 °C. 
This summer was marked by five heat waves; one in June, two in July, and two in August. The 
summer 2003 remains the hottest summer so far. Considering the mean temperature the summer 
2015 was comparable to the summer 2013. 
The highest precipitation was recorded in the Julian Alps where rainfall exceeded 640 mm. 
Precipitation was modest on the Coast, part of Notranjska, Dolenjska and Štajerska, in Prekmurje, and 
Koroška, where 160 to 280 mm fell. Most of Slovenia reported less precipitation than on average 
during the reference period, only over the territory from Goriška to Lesce the normals were exceeded. 
Sunshine duration exceeded the normals. On northwest the anomaly was below 10 %, most of 
Slovenia reported the anomaly between 10 and 20 %. Only a few stations observed the anomaly 
slightly above 20 %.