tuj, 17. januarja 1958 Letnik xi. Uprava in uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telelon 156. NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje urednižkj odbor — Odgovorni urednik Anton Baiaman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din ■— Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Štev. 2 Volilne priprave za volitve ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino in Zvezno ljudsko skupščino so v polnem teku. S spremembami zveznega oziroma republiškega zakona o pravicah in /iolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljud-F-kih po.slancev je prav nostopek predlaganja kan- didatov po zborih volivcev do- žiivel najbolj korenite in obsež- ne spremembe. Po dosedanji ureditvi ."^o v posameznem volilnem okraju kandidate za poslanca določali neposredno, brez kakršnega koli poprejšnjega postopk-?, zbori volivcev. Da bi se glede kandidata oziroma glede kan- didatov dosegla v volilnem okraju potrebna enotnost, ki je bila po zakonu pogoj za to, da so kandidaturo zbori volivcev potrdili, je bila nujno potrebna intervencija politične organiza- cije, ki je morala vnaprej pri- praviti enoten predlog kandida- ture za volilni okraj. Ce se je hotelo tak kandida- cijski postopek še bolj demo- kratizirati v tem smislu, da bi se dosegla vnaprejšnja enot- nost glede predloga kandidature oziroma kandidatur v volilnem okraju neposredno med samimi volivci, je bilo treba dosedanji postopek pri kandidiranju bi- stveno izpopolniti. To se je zgo- dilo s takšno novo ureditvijo, da volivci z območja volilnega okraja na svojih zborih najprej izvolijo delegate za posebno kandidacijsko konferenco volil- nega okraja, ki ima nalogo, da pripravi predloge glede kandi- datov, o katerih nato odločajo volivci na ponovno sklicanih zborih volivcev. S tem je seveda ves postopek pri kandidiranju postal nekoliko bolj zamotan in daljši. Tak je kandidacijski po- stopek za predlaganje kandida- tov za ljudske poslance za Re- publiški in Zvezni zbor kakor tudi za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS in Zvez- ne ljudske skupščine. Tudi v ofečini Gorišnsci se zbirajo v občini Grorišnica so člani Okrajne volilne komisije, tov. Viktor Knez, Franc Donaj in Janec Fric skupno z Občinskim ljudskim odborom in z Občin- skim odborom SZDL storili vse, da se volilne priprave odvijajo po načrtu. Politični aktiv je temeljito seznanjen s celotnim volilnim postopkom ter z vse- bino plenuma SZDL v Beogradu in Mariboru. Včeraj, v četrtek. 16. t. m., so začeli v ravninskih predelih zbori volivcev, ki bodo izvolili delegate za kandidacijsko kon- ferenco. V soboto in nedeljo pa bodo zbori po višinskih prede- lih občine. V torek, 15. t. m., je bilo posvetovanje volilne komi- sije s predstavniki vseh gospo- darskih organizacij v občini v zvezi s pripravami na volitve poslancev v zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Občinska organizacija SZDL je sklenila podpirati pri teh vo- litvah kandidature tov. dr. Jo- žeta Potrča, tov. Franca Belšaka in tov. Janeza Petroviča za zveznega in republiška poslan- ca, ker smatra, da so imeno- vani po svojih sposobnostih in zaslugah za socialistični razvoj nase domovine za poslance naj- primernejši. Ljudski poslanci se volijo po volilnih okrajih, izraz »volilna enota« pa je odslej pridržan samo za območja, po katerih se volijo odborniki občinskih in okrajnih ljudskih odborov. V vsakem volilnem okraju se voli 1 ljudski poslanec. Prvi zbori volivcev za izvoli- tev delegatov za kandidacijsko konferenco morajo biti končani do sobote, 25. januarja 1957. Okrajna volilna komisija s se- dežem v Ptuju je za vse volil- ne okraje, za katere je pristoj- na, že določila območja zborov volivcev. Za volitve ljudskih poslancev v republiški in zvezni zbor je določenih v olsčini Ptuj 53 območij zborov volivcev, do- čim je za volitve ljudskih po- slancev v renubliški in zvezni zbor proizvajalcev določenih 37 območij zborov volivcev. Vsak zbor volivcev voli naj- manj 1 delegata za kandidacij- sko konferenco volilnega okra- ja. Ce pa je na območju zbora volivcev več volivcev, izvolijo ti sledeče število delegatov: a) za republiški zbor do 200 volivcev 1 delegata in nato na vsakih nadaljnjih 200 volivcev še po 1 delegata, b) za zvezni zbor do 600 vo- livcev 1 delegata, od 155 do 1200 volivcev 2 delegata, nad 1200 volivcev pa 3 delegate, c) za zbor proizvajalcev Ljud- ske skupščine LRS: 1. v skupini industrije, trgo- vine in obrti do 100 volivcev 1 delegata in nato na vsakih na- daljnjih 100 volivcev še po 1 delegata, 2. v skupini kmetijstva do 600 volivcev 1 delegata in nato na vsakih nadaljnjih 600 volivcev še po 1 delegata, č) za zvezni zbor proizvajalcev je ključ izvolitve delegatov enak kot za zvezni zbor. Glede na to 'bo v občini Ptuj izvoljeno za kandidacijsko kon- ferenco sledeče število delega- tov: a) za republiški zbor v 3 vo- lilnih okrajih 114 delegatov, b) za zvezni zbor 53 delega- tov, c) za zbor proizvajalcev Ljud- ,ske skupščine LRS 68 delega- tov, č) za zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine 46 delegatov, skupaj 281 delegatov. Ko se na zboru volivcev vo- lijo delegati za kandidacijsko konferenco, lahko volivci že pK>- vedo svoje mnenje glede oseb, ki bi prišle v ix)štev za kandi- data in o katerih se naj raz- pravlja na kandidacijski konfe- renci. Zbor volivcev, ki voli de- legate za kandidacijsko konfe- renco, je sklepčen ob vsakem številu udeležencev, ker se na tem zboru še ne odloča o pred- logu kandidature. Kandidacijske konference za posamezne volilne okraje bodo v Ptuju v času od 4. do 7. fe- bruarja 1958. I. R. Več konkreSnegcj c^ela v zadružništvu Iz referata tov. Jožeta Globač- n:ka, predsednika komisije za vas pri Okrajnem odboru So- cialistične zveze delovnega ljud- stva v Mariboru, ki ga je imel ra razširjeni seji dne 13. ja- nuarja t. 1. kakor tudi iz razpra- ve številčnih udeležencev seje, pa tudi iz vsakdanje prakse, je razvidno, da kmetijske zadruge na področju mariborskega okra- ja na splošno še niso raz viie. ni- ti niso začele v skladu z mož- nostmi, ki v tem pooledu obsta- jajo, razvijati sodelovanja svo- jih operativnih odsekov s član- stvom na proizvodnem področju. Številni na sejd prisotni člani okrajnega odbora, sekretarji in predsedniki terenskih organizacij in predsedniki občin maribor- skega okraja .so soalašali s tov. Globačnikom in z diskutanti, ki so poudarjali, da se v pogledu razvijanja in razširjanja koope- racije med kmetijskimi zadruga- mi im njihovim, članstvom vse preveč na splošno govori, le malo kje pa se začne s konkret- nim delom in ustvarianjem raz- nih konkretnih oblik sodelova- nja pri kmetijski proizvodnji. Nedvomno obstajajo na pod- ročju mariiborskena okraja pri številnih kmetijskih zadrugah široke možnosti za ' ustvarjanje tfikeoa sodelovanja. Vendar tre- nutno razen nekaj ponodb za pi- tanje živine, ostalih obMk oogod- henth odnosov soloh ni. Res je, da je oblika pogodbenih odnosov glede pitanja živine precej pri- miti-^ma, vendar je zelo koristna za zadrugo, posa^meznega proiz- vajalca in za skunnost, ker za- druni hitro vrača invest-^rana sredstva z dobrimi obrestmi, proizvajalcu oomaga pri vnovče- nju živalske krme in do dobrega zaslužka ter skupnosti, ker ji omogoča pridobiti precejšnja de- vizna sred'-.:.tva z izvozom rejene živine. Že ta najprimitivnejša oblika sodelovanja kmetijskh zadrug s proizvajalci nakazuje velike koristi, ki bi nastale za oha "dp-oženca sodelovanja in za skupnost z razvijanjem dru- gih, popolnejših oblik tega sode- lovanja. Seveda gre tak počasen razvoj v precejšnji meri na rc- vaš v kmetijskiii organiz&cijah zaposlenih kadrov, ki se niso mnogo trudili pri izdelavi raznih oblik takšnega sodelovanja. Med drugim je eden važn h zadržkov, da kmetijske zadruge ne pc-svečajo temu TOrašanju večje pozornosti, tudi njih nave- zanost na trgovino. Upravni od- bori in v zadrugi zaposleni ka- dri vse prečesto gledajo na za- družno trgovino kot na izključ- no področje svojega dela, vpra- šanje pospeševanja kmetijske proizvodnje, ki pa je njihova glavna naloga, pa puščajo v ne- mar in svojemu lastnemu razvo- ju. Zato bi kmetijske zadruge storile ra\mo kmetijskemu pro- izvaja'Icu največjo uslugo, če bi se otresle trgovine in svojo de- javnost px>svetile izključno sode- lovanju s svojimi člani na pro- izvodnem področju. Naše kmet;j- stvo si ustvari boljše življenjske in razvojne pogoje samo s pove- čanjem proizvodnje, to pa lahko doseže samo v sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Kolikor poz- neje bodo zadruge prišle do teh spoznanj, toliko več škode bodo utrpeli njihovi člani, ker bodo tem pozneje lahko povečali svo- jo proizvodnjo. Referent je sicer prikazal takoj uvodoma, da se je dohodek v kmetijstvu v zadnjih treh ietih povečal za okrog 10 odstotkov, obveznosti do družbe pa le za 5,3 odst., vendar bi iahko bilo to rasmerje mnogo ugodnejše. Zadruge bi morale v večj'i mer: segati oo sredstvih za investici- je, ki jih nudi družba za gospo- darske naimene ravno v pogledu kmetijske proizvodnje, ne pa da segajo le po sredstvih za nego- soodarske investicije. To seveda ni pot krepitve pro''Zvodnje. Resume olenuma je izzvenel v zahtevo, da naj tudi politične kakor ob'astne organizacije po- svetijo vorašrnju vzpostavijania konkretnih oblik sodplovania med KZ in nj-;hov'mi člani na proizvodnem področiu, primerno nozarno-~t, da bi naše kmetijstvo čimoreie krenilo na pot velike proizvodnje. V Ormožu so začeli z zbori volilcev v Ormožu je bil v torek, 14. t. m. popoldne sestanek aktiva z obravnavo sklepov in prip>o- ročil Okrajnega plenuma SZDL Maribor v zvezi s političnimi in tehničnimi pripravama za vo- litve zveznih in republiških po- slancev 23. in 25. marca t. 1., zvečer pa je bil v Ormožu v dvorani živinorejskega doma prvi zbor volivcev z dnevnim redom, kakor ga določa zakon o volitvah ljudskih poslancev. Na zboru, ki se ga je udeležilo veliko število volivcev, saj je bila dvorana nabito polna, je govoril predsednik občine tov. Štefan Joha o problemih, ki jih je obravnaval plenum SZDL v Beogradu in Okrajni plenum SZDL v Maribonj. Za delegate za kandidacijsko koat^OBaco so na zboru izvolili tov. Zlatka Kovačiča. Štefana Joha in Ivana Rozmana. Voliv- cem je bil tudi raztolmačen sklep občinske organizacije SZDL. da bo podpirala kandi- daturo tov. dr. Jožeta Potrča za zveznega poslanca in tov. Milka Goršiča in tov. Jožeta Tramšeka za p>oslanca v. repu- bliški zbor. Zboru volivcev v Ormožu sle- dijo po vrsti zbori v ostalih krajih občine in so člani Okraj- ne volilne komisije skupno z Občinskim odborom SZDL pod- vzeli vse pvotrebno, da bodo vse volilne pripravne opravljene v postavljenih rokih, zlasti pa. da bodo volivci na celotnem pod- ročju občine in v vseh volilnih enotah pravočasno in pravilno seznanjeni z volilnim postop>- kom. Kot uvod v volilne priprave je- bila v soboto, 11. januarja t. 1. v dvorani Obč. komiteja ZKS v Ptu- ju skupna seja Občinskega komi- teja ZKS in Občinskega odbora SZDL Ptuj, na katerega so bili povabljeni tudi predsedniki Kra- jevnih odborov SZDL. Na dnevnem redu je biio tolmačenje tehničnih in političnih nalog v zvezi z voli- tvami poslancev v Zvezno in re- publiško skupščino v marcu t. 1., razprava o združitvi 87 prejšnjih vaških organizacij SZDL v 51 kra- jevnih organizacij ter pomenek o kandidatih v Zvezno skupščino. Posebnosti iz novega zakona o volitvah zveznih in republiških poslancev ter o volilnem postopka je navzočim tolmačil občinski taj- nik tov. Ivan Rau, sklepe z Okraj- nega plenuma SZDL v Mariboru v zvezi s političnimi pripravami na voHtve pa je tolmačil predsednik obč. odbora SZDL tov. Kranjčič. Ob tej priložnosti je tov. Kranjčič tudi razdelil politični aktiv po te- renu, ki bo kot pomoč krajevnim organizacijam SZDL pri pripravah na volitve. Večina aktivistov se bo vrnila na teren, kjer je pomagala pri občinskih volitvah lani v jese- ni, ker so jim tam najbolj znane razmere in krajevni aktiv. Tov. Kranjčič je navzočim rsz- tolmačil predlog okrajnega in obč. odlx)ra SZDL. da bi kandidirala za noslanca v Zvezni rbor tov. dr. Jo- že Potrč in tov. Zoran Polič, v Zvezni zbor proizvajalcev pa to- variš Janez Kostanievec iz TGA Kidričevo in tov. Vlado Klem^-nčič iz sladkeoa vrha nad Mariborom. V zvezi z zdnjžitviio 87 vaških organizacij SZDL v 51 krajevnih ornan'zgcij, ie tov. Kranjčič poja- snil, da bodo se^rtanki oraanizacii SZDL na istih mestih kot so bfi orej. le da je notrebno področje f^raanizarii v?k1aditi s oodročiem kraipvnih odborov. Predlog o združitvi mraanizacii .ie bil sorpjpt. V razpravi o volitvah poslancev se je oglasilo več navzočih, ki so želeli nekatera pojasnila glede vo- litev samih pa tudi glede kandi- datov. Pojasnjevali so tov. Janko Vogrinec, tov. Lojzka Stropnikova in tov. Janez Petrovič in tov. Jože Predanič. Tov. Slodnjak, Vidic in Marinič iz Slovenskih goric so po- udarili, da zahtevajo volilne pri- prave v Slovenskih goricah teme- ljito politično delo med volivci in da je potrebno biti pripravljen na razna vprašanja volivcev, saj gre za področje, ki je gospodarsko na slabšem kot so Haloze in da si zelo želi napredka. VJ. er ni snega, okrasi večkrat pri rodo ivje V tem tednu je največ pozor- nosti vzbudil Eisenhowerjev od- govor na Bulganinovo poslanico 10 decembra preteklega leta. Ker je pretekli teden Macmil- lan predlagal sporazum o ne- napadanju, so vsi pričakovali, da je Velika Britanija prevzela diplomatsko vodstvo v zadevah med Vzhodom in Zahodom. Američani britanskega predloga niso hoteli komentirati, pač pa so kakor strela iz jasnega ne- ba objavili Eisenhowerjev od- govor. S tem so vse članice Atlant- ske zveze avtomatično pristale ra ameriško koncepcijo o od- nosih med Vzhodom in Zaho- dom, in vsa pisma, ki so jih doslej poslali, so skorajda enaka Eisenhowerjevemu. Gailiard je odstopil od ameriške zasnove v toliko, da sestanek zunanjih ministrov ne bi bil osrednji se- stanek, temveč le pripravljalni sestanek za konferenco najvišjih predstavnikov držav. Osrednji problem Eisenhower- jevega odgovora se nanaša pred- vsem na sestanek najvišjih pred- sta\Tiikov in pa na vprašanje razorožitve. Eisenhower je pri- stal na sestanek najvišjih, toda s pridržkom. Najprej naj bi preko rednih diplom.atskih sti- kov določili sestanek zunanjih ministrov in le-ti bi rešili vsa bistvena vprašanja — šele nato bi prišli na vrsto predsedniki vlad. Pravijo, da bi to radi sto- rili, da se izognejo propagandi- stičnim nastopom. O razorožitvi pa so ameriške zamisli znane. Pristanejo na ustavitev poskusov z jedrskim orožjem, če pristane SZ na kon- trolo, in kolikor se spomnimo, je razorožitveni pododbor pre- kinil svoje delo prav zaradi zračne kontrole. Sicer pa v tem tednu, razen odgovora Bulganinu, ni bilo kakšnih posebnih dogodkov. Se- daj politiki iščejo pota za sesta- nek med Vzhodom in Zahodom. Pač pa je v Alžiru zopet za- vrelo, posebno, ker so Alžirci odprli tako imenovano »sahar- sko fronto«. Osvobodilni boj je dobil povsem odrejen gospodar- ski namen za pravice in last- nino Alžircev. Francozi so v Sa- hari odkrili velike zaloge nafte, s katero bi lahko zadostili vsem svojim potrebam in z njo ob- enem rešili krizo franka. Nafta je namreč precej poceni. Da bi si Francozi v bodoče za jamčili naftna polja, če bi z Alžirci sklenili mir in če bi ti postali neodvisni, so spremenili ta pod- ročja v francoske departemente oziroma okrožja, ki so nepo- sredno podrejena upravi v Pa- rizu. Alžirci se te dvojne nevarno- sti prav dobro zavedajo in zato so napadli simbolični vlak s prvo nafto za Francijo. Vlak je prišel v pristanišče s teden dni zamude. Nemčija, ki je že dvanajstle- ten svetovnopolitičen problem, doživlja te dni majhno notranjo krizo, če jo lahko tako h-nenu- jemo. V deželi »čuda« delavci zahtevajo zvišanje plač, Erhard pa obratno zahteva zvišanje de- lovnega časa. V tem primeru gre za denar, ki ga potrebuje država za oborožitev. Nemci so več let vse dohodke dajali samo za družbeni standard, nenado- ma pa morajo zopet misliti na vojaške proračune, in to na ze- lo visoke. Iv^^omci so že spreme- nili znano Hitlerjevo parolo »topove namesto masla« v so- dobno inačico »rakete namesto masla:'. Za prihodnje dni lahko pri- čakujemo odgovore še več dr- žavnikov, in potem bodo brzda enotno zagrabili za problem povezave med Vzhodom in Za- hodom. mši pri ,,iSLfž'' v soboto, 11. t. m. je bila pri tovarni »Delta« v Ptuju ustanov- ljena gasilska četa z 32 člani iz te tovarne. Taki četi sta samo še pri Železnici in pri Avtokaroseriji Ptuj. Na področju ptujske občine je sedaj 34 gasilskih društev, k budno bedijo nad vso imovino in jc varujejo pred požarom in drugim, nesrečami. Gasilska četa pri »Delti« je že prilično opremljena, kar je tud; potrebno glede na velik obrat ve- liko zaposlenih ter dragocene stroje in blago, ki so vedno v ne- varnosti zaradi že dotrajanega elektroomrežja. Delavski svet ir uprava »Delte« sta pokazala vse razumevanje za ustanovitev ga- silske čete, ki bo tudi v bodoče deležna materialne pomoči. Ustanovnega občnega zbora sc se udeležili vidnejši ptujski gasil- ski funkcionarji tov. Marjan Ber- lič, tov. Ivan Grahl, tov. Vratič ir drugi, ki so pohvalili iniciativn odbor in želeli novoizvoljenemv. odboru obilo uspehov V K E M E za čas od 17. do 2j. j;iiiaai.jj Postopno toplejše vreme, zla- sti po 19. januarju. M-" 21. ir 26. januarjem nestalno s pogo- stimi padavinami in iopleje. V. M. Tov. Ivan Potrč sprejel kandidaturo V^olivci ptujske občine so po- nudili rojaku tov. Ivanu Potrču, književniku v Ljubljani, kandida- turo za republiškeoa ljudskega poslanca. Tov. Potrč se je voliv- cem zahvalil za zaupanje in med drugim zapisal naslednje vrstice: yVaše pifmo. s katerim mi sporočate zaradi kandidature, je prišlo tako iT.ncnada (dobilo me je nekje stredi dela), da pri sooji najboljši volji nii^em ve- del, kaj naj sfnrim. Razveselilo me je zaupanje, ki Sa imate do mene, tudi zaupanje ljudi sa- miti ter SI mislim, da ze samo to zaupanje ljudi samih velja ver, vsaj zame, kakor katero- koli pri/.nanje, ki sem ga dobil za sonje pisateljsko delo. Tam pri Ptuju živi svet, ki me je ie kot otroka prizadel m ki sem ga poslej vedno nosil s seboj ter sveta pripovedoval o njem. Lahko bi zapisal, da se imam le temu .našemu domačemu člo- veku zahvaliti za vse, kar sem napisal, za vse uspehe, ki sem jih pri pisanju dosegel. ..« -na- Makariosov obisk v Ankari nekoristen CARIGRAD. 16. jan. (Reuter) — Turški zunanji minister Fatin Zorlu je izjavil, da bi bil obisk arhiepiskopa Makariosa. povsem nekoristen. Komentiral je izjave iz Aten. da je Makarios zaprosi; vstopno vizo za Turčijo Dejal je še, da Turčija ni dežela, ki bi ;o lahko postavili pred gotovo dej- stvo. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 17. januarja 19>V Zbor „Obrtnih" ne pociun v začetJiu januarja t. 1. je moški pevski zbor »Obrtnik« zopet pri- redil kar dva koncerta, in sicer to- krat v Ormoški bolnišnici in v Središču ob Dravi. Nadvse prisrčen je bil sprejem v Ormoški bolnišnici. Po konča- nem prc^ramu se je pevcem za- hvalil tov. dr. Emil Vengušt za iz- vajanje, a kolektiv bolnikov je po- daril vsakemu članu zbora zelo dišečo cvetko z »domačega vrta«. Tak topel odnos do naše domače pesmi daje pevcem novo izpodbu- do za nesebično delo. V Središču je zbor izvajal pol- drugourni program, ki sn ga po- slušalci spi-pjeli z velikim zado- voljstvom. Škoda, da priredita ni bila tako obiskana, kot bi nemara zaslužila. S ktsanim zeljem zalagajo Maribor Letošnji ix)skus »Petovie« v Ptuju s kisanjem zelja v poseb- nih, v ta namen urejenih baze- nih se je dobro obnesel. Pod- jetje jG nakupilo, s stroji zre- zalo in pravilno stlačilo nad 15 vagonov zelja, ki ga lani ni pri- manjkovalo v okolici Ptuja. Z okusnim Hdslim zeljem zalaga sedaj i>odjetie mariborski ži- vilski trg in kot kaže, bodo za- loge pošle že konec februarja t. L Letošnjo jesen bo podjetje »Petovia« poskrbelo še za večje količine zelja za ribanje in ki- sanje in bo lahko s tem hvalež- nim živilom zalagalo ostale trge v Sloveniji, pa tudi potrošnike zelja v Ptuju, ki jim ne bo več potrebno doma kisati zelja in plačevati zanj višjih cen, kot bodo na trgu za večje količine. Pri »Petoviji« se bavijo tudi z mislijo kisanja repe, ki je v na- ših krajih ne primanjkuje. Kisla naribana repa je med tukajišnji- mi potrošniki, pa gotovo tudi drugod, zelo priljubljena jed, saj jo znajo gospodinje različ- no pripraviti. Na trg jo prina- šajo iz okolice le manjše koli- čine ni kisle repe večkrat hitro zmanjka. Vse kaže, da bo ptujska >Pe- tovia« s svojim rasširjenhn cA)ratom iz leta v leto bolj reše- vala naše kmetovalce vsake bo- jazni, da ne bi mogli v jesen prcKlati še tako bogatega pri- delka zelja in repe, zlasti če bo v bodoče za 2- do 3-krat pove- čala sedanje kapacitete, 11 Gorisnici No vrsti je zadružni dom že kotiec lanskega leta je za- čelo podjetje »Drava« iz Ptuja urejati notranji zapadni gospodar- ski del zadružnega doma Gorišni- ca, letos pa bo tudi končano pro- čelje. Na severni strani doma bo pozneje postavljen spomenik vsem padlim borcem s področja občine, urejena pa bo tudi južna stran, tako da bo tudi okolje ustrezalo novemu licu zadružnega doma. I« Ormoža AH res ni šlo drugače? Dijak II. razreda ormoške gi- mnazije Peter Potočnik pred ne- kaj dnevi ni prišel pravočasno iz šole. Vendar zaskrbljenost star- šev ni prenehala niti po njego- vem povratku. Fant je bil zadr- žan v šoli in tudi pretepen je btl, ker ni hotel priznati, da bi naj ufoil neko šipo. Ne bi se spuščali v ugotavlja- nje, ali je bil očitanega dejanja kriv ali ne, pač pa bi po«5t»vi,li vprašanje: ali res ni šlo drugače? Pedagoško izobražen človek bi moral vedeti, da bi šlo. Priprave na novo turistično sezono RiizvoitiiriziiiipšiiiiEieiavPtoiii Ce primerjamo razvoj mesta Ptuja z razvojem drugih mest v na.ši republiki od osvoboditve dalje, potem lahko ugotovimo, da sc ponaša Ptuj s svojo pre- teklostjo, zlasti z arheološkimi najdbami, medtem ko v gospo- darskem pogledu ne moremo pripisati Ptuju kdove kakšnega Ptujski grad leta 1684 naprec&a. Nasprotno, lahko bi celo trdili, da je Ptuj glede razvoja v primerjavi z drugimi mesti zelo zaostajaL Medtem ko so se druga mesta širila in razvijala ob podpori industrije, se Ptuj ni mogel razvijati, ker industrije, razen nekaterih sikromnejših obratov sploh ni imel. Posledica tega je bila, da se tudi gradibena dejavnost v Ptuju ni mogla razmahniti in da Ptuj do pred nekaj leti sploh m zgradil ničesar pomembnej- šega, Mjub temu da je bil se- dež okraja. Šele v zadnjem času sta začela graditi okraj in občina stanovanjs;ke bloke pri železjniški postaji v Ciril-Meto- dovem drevoredu. Ce prištejemo k temu še novo lekarno, ki bo dograjena v bližnji bodočnc^^ti ter hišice privatnikov, ki so zrastJe v Novem naselju ter na Bregu, lahko trdimo, da je to tudi vse, s čimer je poskušal dohiteti 25godovinsfci Ptuj ostala mesta. je, da je^ bilo pomsmj- kanje v industriji eden izmed glavnih vzrokov, da se Ptuj ni mogd razvijati tako, kot so se ra2:viiala ostala, industrijsko močnejša mesta. Na to so se sklicevali v preteklosti večino- ma tudi gospodarstveniki biv- š^a ptujskega okraja. Pri tem pa je Ptuj in bivše okrajno vodstvo povsem pozabilo na pogoje, ki jih ima v tem zgodo- vinskem mestu tudi turizem. Dejstvo je, da bi Ptuj v prejš- njih letih, ko je bil gradbeni material cenejši, lahko zgradil in ustvaril neprimerno več, kot je bilo storjenega. Naj omenim na tem mestu samo že večkrat načeto vprašanje nujno potreb- nega hotela v Ptuju, ki s svoA jimi zasilnimi gostišči in svo- jimi ca, 30 posteljami še zdaleč ne zadožča potrebam tega me- sta. Menim, da si je občina do- volj prizadevala, rešiti vpra- šanje ptujsikega hotela, medtem ko bivši okraj za to ni pokazal nobenega ali pa vsaj zelo malo razumevanja. Čeprav ima Ptuj za razvoj turiz.ma zelo ugodne pogoje, v preteklosti ni storil ničesar po- membnejšega, da bi te pogoje izkoristil. Poskušal je privabiti sicer domače in tuje turiste s pomočjo propagande, popolnoma ob strani pa je puščal vpra.ša- nje stanovanja izletnikov. Ne- štetokrat so se prijavile Turi- stičnemu društvu cele skupine domačih in tujih turistov, ki so želeH obiskati Ptuj ter se v njem tudi zadržati. Ptujčani so jim sicer postregli z ogledom zgodovinskih znamenitosti, pre- nočevat pa so jih poslali na Bori, Štatenberg, Rogaško Sla- tino in celo v Varaždin ter so se tako zaradi pomanjkanja pri- mernih prostorov odrekli za- služku. Mislim, da je zadnji čas, da se odrečemo pasivni turistični propagandi glede Ptuja ter se lotimo konkretnejših načrtov. Dokler bo imel Ptuj samo ne- kaj že zdavnaj dosluženih go- stiln in gostišč, kjer lokali le slabo odgovarjajo sodobnejšim higienskim Zcihtevam, medtem ko primernega vrta za letni čas Pogled na E*tuj z občinskega stolpa Z redkuTtii izjemami skoraj da ne premorejo, toliko časa bomo težko naredili karkoli za dvig turizma. PopoLnoma nesmiselno je zavlačevati vprašanje hotela v tem zgodovinskem mestu, ki ga obišče letno do 60.000 turi- stov. Zaradi tega vprašanja so se sestali v zadnjem času zastop- niki mariborske Okrajne go- stinske zbornice, ptujslii gostin- ci, turistični delavci ter zastop- niki občine Ptuj, ki so posku- šali rešiti .to vprašanje ter ga potisniti vsaj z mrtve točke. Pri tem sta se pokazali dve varianti glede tega v^Drašanja. Predstav- niki Okrajne gostinske zbornice menijo, naj se nadzida sedanje gostišče Beli križ. Vsak objek- tivni opazovalec pa bo lahko potrdil, da to ni najprimernejša rešitev. Beli križ stoji na precej neu.^odni točki, nima primernih pro.';torov niti za vrt, niti ni frtavba .sama najbolj posrečena. Neprimerno boljšo rešitev pred- stavlja druga varianta, za ka- tero se vnema tudi ptuj.ska ob- čina in številni Ptujčani, po kateri naj bi dobil Ptuj nov, sodoben hotel na prostoru se- danjega trgovskega podjetja s kurivom blizu Belega križa. Se lepši in mirnejši prostor pa bi bil v Lackovi ulici, kjer bi se dal urediti lep vrt, hotel bi pa naj imel tudi večjo dvorano za kulturne prireditve, za enkrat namesto kulturnega doma. Pro- stor je tudi primeren, ker je v mestu in blizu železniške po- staje ter ob dveh ulicah. Jasno je, da si zasluži zgodo- vinsko mesto Ptuj, ki je znano po svojih številnih kulturno- zgodovinskih spomenikih tudi izven naše domovine, vsaj eno pošteno gostinsko podjetje, res pa je tudi, da ptujska občina kljub dobri volji ne bo zmogla sama zgraditve takega objekta, čeprav bo delo po svojih naj- boljših močeh podpirala. Upa- mo, da bo mariborski okraj, pod katerega spada Ptuj po novi teritorialni razdelitvi, po- kazal več razumevanja za po- trebe gostinstva v tem mestu. Pra vtako upamo, da bodo tudi odgovomi republišld in turistič- ni organi podprli graditev no- vega hotela. Ptujčani pa se bo- do morali potruditi tudi, da bodo našli arhitekta, ki bo znal ekonomično izkoristiti prostor, vskladiti novi gostinski objekt z okolico ter narediti načrt za .stavbo, ki bo mestu v ponos in okras. Jože Maučec Priprave na volitve POMOČ AKTIVISTOM ZA ORGANIZACIJO VOLITEV PREGLED \slanca na 60.000 prebivalcev, ima okraj Maribor pravico do 6 poslan- cev. Volilni okraj (1) številka 195 Ormož, ki obsega območja ob- čin Središče. Ormož, Gorišnica, del občine Ptuj (območje bivše občine V'idem), Lešje in Polj- čane. Volilni okraj (2) številka 196 Ptuj, ki obsega območje obči- ne Ptuj (brez območja bivše občine Videm) in območje ob- čine Lenart v Slov. gor. II. Za volitve v Zvcini zbor proizvajalcev LS FLRJ: Ker volimo na 70.000 proiz- vajalcev prebivalstva 1 poslan- ca, ima okraj Maribor pravico do 5 poslancev iz industrijske skupine in I poslanca iz kmetij- ske skupine. Za ta zbor bo to- liko poslancev, kolikor znaša delež posamezne proizvajalske skupine pri povprečnem skup- nem družbenem proizvodu FLRJ v zadnjih treh letih. Volilni okraj: 1. Za skupino industrije štev. 102 Ptuj, ki ob- sega gosp. organizacije na močju občin Ptuj, Središče, (^rmož, Ck)rišnicB, i-ešje, Polj- čane. Slov. Bistrica, RaČc, Šent- ilj in Marihor-Kožaki. *2. Zh skupino kmetijstva Si«r. 33 Maribor, ki obsega kmetij- ske gospodarske organizacije na območju okrajev: Maribor, Celje, Murska Sobota. III. Za volitve v Repnbliški zbor LS LRS: Ker volimo poslanca na 12.000 :)rebivalcev, ima okraj Mari- ')or pravico do 28 poslancev. Volilni okraji na območju ptujske občine: 1. štev. 95 — območje bivše občine Videm in KO Lovrenc na Drav. poljn in Kidričevo; 2. štev. 96 — Ptuj mesto s KO Budina-Brstje, Spuhlja, Mar- kovci, Vičava, Hajdina, Slove- nja. vas, Šikole, Sp. Jablane, Cirkovce, Mihove« in Pleterje; 3. štev. 97 vsa ostala območja KO severno od Ptuja. IV. Za volitve v Republiški zbor proizvajalcev: Ker volimo 1 poslanca na 16.000 prebivalcev, imamo v okraju Maribor pravico do 14 poslancev iz industrijske sku- pine in do 2 poslancev iz kme- tijske skupine. Volilni okraji: A) za industrijsko skupino: 1. volilni okraj štev. 52 — Ptuj, ki obsega gospodarske organizacije na območju občine Ptuj — levi breg Drave z ob- činami Maribor-Košaki, iSentilj in Lenart v Slov. goricah; 2. volilni okraj štev. 53 — Ptuj, ki obsega gospodarske organizacije na področju obči- ne Ptnj — desni breg Drave z občinami Središče, Ormož, Gorišnica in Lešje. B) za kmetijsko skupino: 1. volilni okraj štev. 3 — Ptnj, ki obsega področja občin Ptuj, Središče, Ormož, Goriš- nica, Lešje, Poljčane in Slov. Bistrica. 3. Se nekaj navodil, ki jih vsebuje Zakon o volitvah Ijnd- skiii poslancev Predlaganje delegatov in kandidatov se vrši na istem zboru volivcev — najprej za Zvezni, nato za Republiški zbor. Delegate za kandidacijsko konferenco predlaga na zboru volivcev najmanj 5 volivcev. Glasuje sc za vsakega delegata fjosebej z dviganjem rok. Izvo- jeni delegat dofoi pismeno po- oblastilo. Na drugem zboru volivcev je sprejet vsak kandidat, ki dobi veČino glasov. Kandidat za volitve postane vsak kandidat, ki ga predlaga najmanj ena tretjina skupnega števila zbo- rov volivcev, ali ena tretjina vseh volivcev v volilnem okra- ju. Č:e zbor volivcev ne sprej- me nobenega kandidata, določi kandidate sam po kandidacij- ski komisiji, ki jo predlaga 10 volivcev in šteje 7—15 članov. 23. marca bodo volitve po- slancev za Zvezni in Republi- ški zbor na istem volišču, toda z ločenima volilnima odboro- ma. Volitve predlaganih kandida- tov v oba zbora proizvajalcev so posredne. Volijo jih '^lani zbora proizvaja Icev Obč. LO, in sicer ima vsak član toliko glasov, kolikor proizvajalcev je bilo za časa volitev v Obč. LO v njegovi enoti. Zapisnike zborov volivcev in volilnih odborov je treba po- slati čimprej in neposredno Okrajni volilni komisiji za ob- močje občine Ptuj, ki ima svoj sedež na Obč. LO v Ptuju. Občinski odbor SZDL Ptnj Nekaj o macesnu v mesecu januarju je najpri- mernejši čas za nabiranje seme- na našega plemenitega iglavca macesna. V tem mesecu trgamo storže, ker se le-ti najraje od- pirajo. Seme sicer dozori že v oktobru, vendar začne izpvadat. iz storzev, visečih na drevesu, šele spomladi. Pni nabiranju stor- zev moramo paziti, da ne zbira- mo starih storžev, iz katorih je seme izipadlo že lani ali pa še prej. Letošnji storži so rumenka- storjave barve, dočim so stari stvi in zato taikjh ne zinramo. Vedeti moramo tudi, da je seme, ki je zrastlo na mladih drevesih, gluho in iz njega ne bomo vzgo- jili nobene sadike. Zato nabiramo storže samo na drevesih, ki so starejša od 30 let. V zapadnem delu Haloz okrog Lešja lahko najdem.o mnogo le- pih macesnovih dreves, ki ra- stejo v manjših ali večjih skupi- nah med ostalim gozdnim drev- jem. Posebno lepa skupina ma- cesnov raste nad Prešo pri Majš- perk-u, v Dobrim blizu Kočic, v Dežnem pri Makolah in tudi drugje. Posamezna drevesa pa najdemo kjerkoLi v Halozah. Zaradi visoke vrednosti ma- cesnovega lesa in pa zato, ker sodimo, da bi macesen od vseh iglavcev najbolje uspaval v ha- loškem gričevju, smatraimo. da bo treba macesnu posvetiti mno- go več skrbi. Sicer pa doslej sko- raj ne moremo govoriti tudi o najmanjš' brigi za osnovanje no- vih macesnovih gozdov. Saj ni bilo mogoče v nobeni gozdni drevesnici dobiti macesna, če- prav so ga nekateri gozdni po- sestniki želeli vnesti v svoje gozdove. Dokler se to stanje ne izboljša, bodo morali gozdni po- sestniki sami skrbeti, da si za- gotovijo macesnove sadike. To pa lahko tako, da bodo nabirali ma- cesnove storže in jih prodajal, gozdnim drevesnicam ali pa da bodo sami pridobivali seme in ga tudi sami sejali. V Makolah, v Stopercah in morda še kje drug- je, kjer je več gozdov, bi se s tem lahko ukvarjali tudi aktivi mladih zadružnikov. Gozdarji bi jim vsekakor priskočili na pomoč s strokovnimi nasveti, o rentabil- nosti proizvodnje teh sadik pa bi se lahko prepričali, ko b; za proizvedene sadike dobili lepe vsote. Ce opazujemo že obstoječe macesnove sestoje na tem pod- ročju, se nam prav čudno zdi, da je macesna tako malo. Lepa, rav- na in gladka dreve.';a. k; zelo hi- tro rastejo in obenem dajejo pr- vovrsten les. bi morala bit: vsaj tako {»gosta kot so drug: iglavci skupaj. OoTmno je še primernih zemljiišč, kjer danes raste redko drevje gabra, slabe bukve in nizki kostanj med go- stim vresjem, ki bi bila primer- na za rast macesna. Kako in kam bomo sadili ma- cesen? Mscesen zelo dobro uspe- va na grebenih alii pod vrhom pobočja, kjer doteka Iz jarkov sveži zrak in kjer je zadosti pre- piha. Zahteva mnogo svetlobe in zato so macesnovi sestoji redki. Če pa jih sadimo med druge drevesne vrste, moramo macesen posaditi nekaj let prej kot pa druge drevesne sadike. Tako se v nekaj letih zaradi hitre rasti že dvigne visoko in ga drugo drevje, ki raste poleg njega, ne ovira več. Vrh krošjije mora imeti vedno p>ovsem prost. Navadno sadimo dveletne sa- dike, lahko pa so tud; starejše. Posebno se prip>oročajo starejše (3- do 4-!etne) sadike za pKvgo- zdovanje zapleveljenih tal. ker so te močnejše m bolj odpK>me. Saditi pa jih moranK) zgodaj spomlad, ker macesen hitro oze- leni. Še neka.; o uporabnosti maces- novega leisa. Posebno dragocen je les za gradnjo ladij in opreme, za izdelavo rame posode za shra- njevanje ra^zfLih kislin in Itigov v tovarnah, Ln za vodogradnje. Po- leg tega se uporablja še v stav- benem in pohištvenem mizarstvu, za tlakovanje, za prage Ln elek- tro drogove, kot jamsk! les in za izdelavo cevi pri vodnjakih. Se- veda moramo omeniti tudi vse- stransko uporabnost macesnovih desk. Kot stranski proizvod po- nekod izkoriščajo tudi macesno- vo smolo, ki je zelo dragocena, in pa lubje za proizvodr.jo ta- nina. Blaž Lukan na ptujskem živilskem trgu v sredo, 15. januarja 1958. Povrtnina: Cebiila se prodaja po 60—70 dinarjev za kg; česen 100 iMščeni fižol 40. krompir 10 do 15, peteržilj 60—70, rdeča pesa 30, redkev 30, solata endi- •vija 60—80, zelje v glavah 15 do 20, korenček 40—60, ohrovt 20, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 60, por 40 do 50, motovileč 140 din za kg. Žitarice in mlevski izdelki: Koruza se prodaja po 30 din kg, pšenica 30, ječmen 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, oves 30, proso 40, ajdova kaša 100— 120, prosena kaša 80, koruzna moka 35 din kg. Sadje in sadeži: Jabolka se prodajajo po 80 din za kg, suho sadje 60—70 din za kg. Perutnina: Kokoši 250—500. piščanci 300—600, jajca 17. Mleko in mlečni izdelki: Mle- ko "se prodaja po 30 dinarjev za liter, smetana 150, sir 40—80. Maščobe: Mast se prodaja po 325 din za kg (uvožena), domača mast 400, zaseka 300 din za kg. Meso: Goveje meso se prodaja po 250 din za kg, teletina 300, svinjsko meso 360—380 din. PCai. 17. j*Hiuarja 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 VoMto na Pohorj« Ptujčani, vabimo vas na IZLET NA POHORJE, ki ga bo |M-iredao Turistično društvo v Ptuju v ne- deOoi, 26. januarja. Do vznožja Pohorja bo vozil avtobus. Ceaa vo&iji ^0 din, vštevši avtobusno vožnjo Ptuj—Radvanje in vožnja z rzpenjačo. Zbirališče ob 7. uri zjutraj na Titovem trgu. Prijave sprejema tajništvo gim- naz^e v Ptuju vsak dan od 10. do 12. ure. Prijavite se do 22. ja- nuarja 1958! Turistično društvo v Ptuju V zdravnikov v ponedeljek, 20., od 16. ure do torfca, 21. jan. do 7. ure de- žurni dr. Matko Mrgole, Ptuj, BcEJakova 6, telefon 80. V torek, 21., od 16. ure do srede, 2. jan. do 7. ure dežurni dr. Ladislav Pire, Ptuj, Znida- ričeva 2, telefon 73. V sredo, 22., od 16. ure do če- trtka, 23. do 7. ure dežurni dr. Milan Carli, Trg svobode 2/1., telefon 202. V četrtek, 23., od 16. ure do petfca, 24. do 7. ure dežurni dr. Ivo Medved, Na Tratah 2. V petek, 24., od 1€, ure do so- bote, 25. do 7- ure dežurni dr. Franc Rakuš, Ptuj, Omaoška c. MESTNI KINO PTUJ predvaja 17., 18. in 19. januarja ameriški barvni film sCaj za dva« in 21., 22. in 23. januarja sovjetski barvni film »Mehikanec«. KINO MURETINCI predvaja 18. in 19. januarja indijski barvni film }>Uangala, hči Indije«. KINO MAKOLE predvaja 18. in 19. januarja ruski barvni film nArena smeitk«. Ptujsko gledališče Sobota, 18. januarja, ob 20. uri: Milan Begovič: »BREZ TRET- JEGA«. Nedelja, 19. januarja, <* 15. ari: Milan Begovič: »BREZ TRET- JEGA«. Gostovanje združenja dramskih umetnikov Slovenije T Ljubljani. LJUBLJANA NEDELJA. 19. JANUARJA 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav T domačem tonu — vmes ob 6.05—6.10 Poročila m vremenska napoved. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spor2da. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Veseli ritem. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Melodije s te- kočega traku. 8.45 Mladinska radijska igra — Stevenson-Rode: Otok zakladov. 9.15 Jugoslovanski zbori in samospevi. 10.00 Se pomnite, tovariši... Tone Kolar-Sašo: jVndrejček. 10.30 Kar radi poslušate. 11.30 30 minut simfoničnih plesov. 12.00 Ka vrtiljaku zabavnih me- lodij. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevnega spo- reda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 15.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Zvone Kržišnik: Cestna želez- nica ljubljanska (reportaža). 16.30 Glas- beni mozaik. 17.30 Radijska igra — Charles Dickens: 01iwer Twist — I. Re- žija: Hinko Košak. V glavnih vlogah: Iz- tok Klemenčič in Stane Sever. 18.20 Veseli intermezzo. 18.30 Slovenska pe- sem od romantike do danes — XIV. Skladbe Frana GerbiCa. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 ..Nedeljska srečanja na valu 327,1" (popevke in melodije za lju- bitelje zabavne glasbe). 21.20 Jon Diml- trescu: Prva simfonija. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 ..Ljubljana-Zagreb-Beograd" (igrajo za- bavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj). 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos h. Beograda). Novi naročniki »PTUJSKEGA TEDNIKA« 1. Bajda Angela, Maribor- Pobrežje; 2. Potrč Marija,. Tr- novska vas; 3. Korada Ferdi- nand, Trnovska vas; 4. Grdina Bino, V. p. Rijeka; 5. Ostorš Angela, Bučkovci; 6. Seruga Elizabeta, Ptuj; 7. Špindler An- tonija, Bučkovci; 8. Goričan Anton, Videm pri Ptuju; 9. Jeza Minka, Lovrenc na Dr. p.; 10. Janžekovič Neža, Moškanjci; 11. Novak Franc, Kidričevo; 12. Za- kelšek Franc, Zetale; 43. Pajn- kiher Rudolf, Ptujska gora. OBJAVA Obveščamo vse člane Avto- moto društva Ptuj, da bo redni letni občni zbor društva v nedeljo, 26. januarja 1958. ob 9. uri v veliki dvorani Občin- skega komiteja Ptuj, Titov trg. Udeležba za vse člane dru- štva in krožkov obvezna, pri- jatelji avto-motorizma vljudno vabljeni. .\MD Ptnj Po Prešernovi knfižiii zbirki Brauko Čopič: Doživljaji NikoletineBursača Neprijeten sopotnik Deseiar Nikola potuje iz štaba svo^e brigade v komando zaledja. ISosi nekakšno pošto in tri milijone lir, tako mimo- grede pa so mu obesili še majh- no Židinjo, dekletce kakšniii šestiti let Izroti naj jo koman- di, ta pa naj jo spravi pod streho v kakšni vasi sredi osvo- bojenega ozemlja. >Le kaj bom jaz z njo, ljudje božji?« brunda Nikoletina in po strani gleda punčko. t>K}v. pa znam ravnati z otrokom! Teh reči se nisem nikoli učil.« >Na, glej ga! Saj vendar ni mina,« ga graja sekretar štaba. »Ni mina, ni ... A če me tan- ki oprašijo na t;csti? Kje pa bi se tole znalo umikati t*« >Eh, eh, eh, ti si nii pa tudi pravi, za vruga!« ga rlobro- dušno pokara sekretar. sDoslcj si se že najmanj petdesetkrat umikal in napadal s tolikšnim mitraljezom, pa bi ti bilo težko bežati z dekletcem pod roko! Poglej, kako lahka je, ko pe- resce.« >Hm, peresce! Eno je mitra- Ijez, nekaj drugega pa živi človek.« »Nikar ga ne lomi, no!«; so šobi sekretar. j-Zadnjič smo otroka rešili iz živega ognja, z ustaškega kamiona, ti pa zdaj tako. Kaj hočeš, da jo za vr- žemo, ali kaj?« >Pojdi no nekam, kdo je pa kaj takega rekel?« se namr- godi fant. Punčka je takoj poslušno in z zaupanjem stopila za dese- tarjem. Nidžu je bilo drago, da se ga otrok nič ne boji, pa jo še zmerom namrščen, vpraša: »Kaj se me bojiš, punčka?« >Ne bojim se,« odgovori de- kletce in ga odkrito in mirno pogleda z velikimi temnimi očmi, tako da on zmeden umakne pogled in sam vase zamrmra; >Lej jo, kako prosto gleda v svet ko kakšna velika. Hm, da je le ženska, pa se ti še koga ne boji.« Na skrivaj si jo- od strani ogleda in se čudi: kakšna je neki ta vera, ko je tako rdeče- lasa? Menda so snoči rekli, da je Judovka, Židinja ali kako se to reče... >Hej ti, kako pa ti je ime?« >Erna.« »Erna! Kakšna sorta pa je spet to? Nekakšno turško ime, švabsko ali kakšno že? A mor- da je pa res Judinja, kdo bi vedel... E, Nidžo. Nidžo, v tejle vstaji boš pa res imel opravka še z vsake sorte na- rodi!« Desetar zadrži korak in vpraša: »A kaj pa si ti, punčka?« >Prosim?< sSaj nisem vladika. da bi me morala prositi. Ampak kaj si, te vprašam?« >Punčka.« _ >Pa saj tudi jaz vidim, da si punčka, saj vendar nisi ko- mandant protičetniškega bata- ljona!^?: se zaustavi Nikoletina in izbulji oči. j>Vprašam te, kaj si tako: Srbkinja. Hrvati- ca, muslimanka?« Dekletce tudi samo obstane, gleda nameščenega, razkorače- nega vojaka z avtomatom in naenkrat zadrhti, široko in srepo razpre oči ter ne uirakne pogltnla z Nikolovega obrsza. >Kaj pa je, kaj pa ti jc?« se namrgoai desetar. >Striček, ti me boš abil,< m- jeclja otrok. sZakaj. neumnica? Kaj pa ti je zdaj na vsem lepem?« >Zato, ker sem Židinja,« še- peta je reče punčka. >Pojdi no, smešno! jezno za- vpije desetar. »Kaj sem fašist ali kaj? Kakšna propaganda pa je spet to?« Erna še dalje gleda Nikole- tino, ne da bi z očesom tre- nila. Od tako zavaljenega, što- rastegu velikana bi človek lah- ko vse pričakoval. >No. knj je, kaj si se zastr- mela ko lipov bog? Kaj se me bojiš?« »Bojim se!« šepne dekletce. jBoiiš. lx)jiš se! In kaj naj jaz zdaj počnem? Na, ali bi nosila moj avtomat, če se bo- jiš, da te bom ubil? Na, primi!« In Nikoletina obesi punčki {»vtoinat okoli vratu in našob- Ijen sikne: »Le kateri vrag me je obda- ril s to sitnostjo, da moram tebe jemati s seboj. Zdaj te pa moram še pol ure prepričevati. Hajdi, a se še bojiš?« Dekletce povesi oči, trene in neodločno reče: >Bojim se.< >Na, tu imaš vraga!« se Ni- koletina tleskne po bedrih. »Ampak zakaj se bojiš, bog te v hosto odnesi, zakaj, povej? Glej, tudi jaz sem Žid ko ti, tako mi svetega Nikole. Menda misliš, da so nas manj prega- njali ko vas? Vraga so nas manj!« Punčka pa molči povešenih oči, vsa v senci svojih dolgih trepetalnic. Samo težki lasje bakrene barve se ji iskrijo. Kaj naj pa človek zdaj ukre- ne? »No, dobro, kaj pa še zahte- vaš od meno?« Desetar razširi roke. »Razorožila si me, vero sem menjal zavoljo tebe, kapi- tuliral ko stara Jugoslavija, ti pa kar naprej... Hočeš, da skočim v tale potok tu doli, hočeš?« Nikoletina stopi k lesenemu mostičkn in se nagne nad ozek tolmun, poln žabnice. »Prav pošteno bi se okopal, če bi strm glavil tja dol,« si je mislil sam pri sebi. Dekletce žalostno škili izpod obrvi ▼ partizana in sc po- makne z mesta. .^No, a greva?« vpraša Nikola. »Pojdiva,« otožno reče otrok. Z avtomatom okoli vratu se punčka ziblje za Nikoletino. Cez kratek čas se plaho oglasi: »Striček, meni je puška pre- težka.« »Kajpada je pretežka. Daj, pa ti jo bom jaz nosil.« Spotoma se dekletce polago- ma otaja. Začne že kaj malega vpraševati. »Striček, v katero bHoo pa gremo?« >Kaj praviš?« >V katero ulico gremo?« »Kaj pa govoriš? V kakšno ulico? Nič te ne razumem.« »Uh, striček, kako si ne- umen.« »Neumen se ti zdi stric?« Nikoletina se namrgodno ozre po dekletcu in zagodrnja: 5>Lej jo, na ulico se je nava- dila. Tu ni nikakšnih ulic. V hosto greva, duša moja.« »Pa v hosti so razbojniki,« se plmčka zresni. »Eh, razbojniki! Kaj si še ti šla na led njihovi propagandi? Razbojniki so v mestih, v tistih tvojih ulicah.« ^or*ec prihodnjič) ŠPORT Ob koncu leta najdemo v raz- nih časopisih najboljše športni- ke ah lestvice športnikov, ki »o v preteklem letu dosegU lei>e uspehe. Tako smo tudi tukaj raz- vrstili najboljše športnjke ▼ EHuju. Lestvica je naslednja: 1. VIKTOP HODNIK (keglja- nje), 2. SERGEJ PAVLIČEV (kajak), 3. FRANC HOJNTK (strelstvo), 4. KRISTINA TOPLAK (roko- met), 5. FRANC LETONJA (nogomet). 1. HODNIK je v letu 1957 so- deloval na raznih te4cmovanjih ter dosegel lepe uspehe, pnastal Član kegljaške sekcije »Drave« tov. Viktor Hodnik prvak Kuja za leto 1957 v keg- ljanju in dosegel v kegljanju na 200 lučajev rekord kegljišča in zelo dober rezultat z znamko 883 podrtih kegljev. 2. PAVLIČEV mladinec-dijak je dosegel zelo lep uspeh na dr- žavnem prvenstvu v kanuju v Mariboru, je večletni aktivni igralec rokometa in zraven štu- dija še redno goji košarko in od- bojko. 3. HOJNIK — spada med naj- boljše strelce ptujskega okoliša, je zelo discipliniran in vztrajen tekmovalec. 4. TOPLAK — predstavnica ženske lokometne ekipe — je ena najboljših vratark v Sloveni- ji, imela je največ zaslug, da je ženska ekipa zasedla v republi- škem merihi častno drugo nae-i sto. 5. Predstavnik nogometa LE^- TONJA je stailni standardni bra- nilec Drave, zelo disoipliniran, požrtvovalen in borben igralec v svojem mošt\ai. Še okrog Novega leta NA ROOI^EM VRHU Šolska mladina z Rodnega vrha je tudi imela novoletno priredil- tev. Že devetič je nastopala S svojim pestrim sporedom pred starši in številnimi gosti. Ljudje od b!izu in da^leč so napolnili še dckaj prostorno učilnico, ki pa je bila za to priložnost Več kot pre- tesna. Oder nam je postavil od- bornik šolskega odbora tov. Ja- kob Vindiš, ki je bil tudi naš de- dek Mraz. Najprej je vse dobrote znosil na naš hrib in jih je po- tem kot dedek Mraz delil šolar- jem in tudi odraslim, ki so se med seboj obdarovali. Pri odpi- ranju paketov za odrasle je bilo dosti smeha nad iznajdljivostjo darovalcev. Šolska mladina je v dveurnetn programu resnih in tudi zabav- nih točk pokazala svojo spret- nbst in znanje. Posebno razvese- ljiva so bila letos kolektivna da- rila poleg okusnih jsstvin in slad- karij. Za bogato obdaritev in no- voletno veselje se je potrebno najbolj zahvaliti podjetju Kme- tovalec iz Ptuja, ki je poslalo v naš kraj lepo darilo — 30.000 din. Nikdo izmed številnih, ki so se nas spomnili, naj nam ne zame- ri, da se mj šele sedaj za vse zahvaljujemo. Posebno hvaležni smo učenci pa tudi naše učitelj- stvo tov. Julki Kanclerjevi, ki vsako leto založi svojo vplivno besedo tudi za naše haloške pre- dele pri kolelctivih, ki radi po- maoajo, kjer se le da. Tudi Kme- tijsko gospodarstvo Podlehnik, njegov delavski svet in direktor tov. Jureš nam je zelo naklonje- no in se mi.i za to prav le-po za- hvaljujemo. Dedek Mraz pa je prinese! darila za nas txjdi od Kmetijske zadruoe Podlehnik. Tov. Anton Panjteiher nam je na svoj način pomagal do šolskega odra. Naša učiteljica tov. Marica se ni ustr&šila d^^la v kuhinii in n^.m je nr'.r)ravi!a same dobr'~- stvari. T-^mbura.š: iz sosedne Hrvatske so nam bili vsem v razvedrilo in tudi njim se za- hvaljujemo. Jožefa Letenja Na vojeniški šoli za razne stroke v Ptuju Družbeno upravljanje vajenske šole v Ptuju je rodilo že nekaj iBpehov. Eklen izmed njih je praznovanje ob Novem letu. V svečano okrašeni telovadnici so se 1. januarja zbrali vajenci m vajenke obeh vajenskih šol že ob 14. url. Kmalu po napovedani uri je pričel prireditev upravitelj tov. Stropnik, ki je želel vsem v novem leit.u mnogo uspehov. Sle- dil je zabavni spored. Nastopili so člani tamburaškega zbora va- jenske šole in zaigrali šest pri- ljubljenih skladb. Godcem so sle- dile šivilje, ki so predvajale ra- jalni ples. Pevke iz obrtne šole so nas zelo razveselile. Trgovska vajenka III. letnika je z recitacijo zaključila oficiaJni spored. Sledil je ples. Za ples so si prireditelji oskr- beli dobro godbo iz Kidričevega. Vmes pa sta tudi domača muzi- kPint^ zaiarala kfkšno domačo pesmico. Vesel čas je hitro mi- neval in prekmalu je prišla — hora legalis. Jože Rajšp Novoletno proTnovanje najmlajših Ptujski »Vrtec« se je v minulem letu zelo razširil, saj ima na raz- polago dve zgradbi s kapaciteto 90 otrok. Zdaj je veliko lažje, ugo- diti želji predvsem zaposlenih mater, ki raJde prepuščajo otroke »Vrtcu« v nego in vzgojo v času njihovega službovanja. Novoletno praznovanje je bilo tudi tokrat otrokom pravo doži- vetje. Obiskal jih je Dedek Mraz, jim povedal nekaj zabavnih zgod- bic in prinesel bogata darila. Z njim so otroci rajali okrog oblože- ne novoletne jelke, mu deklami- rali nekaj pesmic in se z njim tu- di zadržali pri mizi z raznimi do- brotami. Kaj vse so se otroci iz tega Vrtca naučili do novega leta, so videli otroci in odrasli tudi v Že- lezničarskem domu, kjer so go- stovali ob novoletnem slavju z ob- širnim programom. ANEKDOTE Grškega modrijana ^je vprašal' prijatelj za svet, s kakšno žensko naj se oženi. »Nobene ti ne morem pK>sebno priporočiti. Če bo lepa, te bo va- rala; če bo grda, ti ne bo uga- jala; če bo revna, boš propadel, če bo bogata, boš pod copato. Pametna ti bo čez glavo, neum- na ti bo nadležna, če dobiš zlob- no, boš imel pekel na zemlji.« ★ Srbski pisatelj Stevan Sremac je v gostilni naročil juho. Ko je v njej našel las, je poklical na- takarja. »Kaj pomeni ta las v juhi?« Na-Ma ' trgovina z mešanim blagom v Ptuju, poziva vse svoje stalne odjemalce, da nemudoma oddajo v trgovini svoje nakupne knjižice zaradi obračuna. »NA-MA« Ptu- Na brzopoteznem turnirju ša- hovskega društva Ptuj so bili do- seženi sledeči rezultati: Rudolf 10 točk, PešI in Šorli po 9, Než- mah st. 7, Ryževski in Kaučič po 6, Perger 5.5 točk itd. Šahovsko društvo Ptuj bo ime- lo redni letni občni zbor v torek, dne 21. t. m., ob 20. uri v sindi- kalnem železničarskem domu. — Vabljeni! Kegljači na tjjrnirju v Rušah Prvo moštvo ptujskih keglja- čev je v nedeljo sodelovalo na tradicionalnem turnirju v keg- ljanju v Rušah. Na tem turnir- ju je sodelovalo dvanajst naj- boljših ekip iz mariborske pod- zveze in so borbe bile zelo za- nimive. V ostri konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa »Tek- stilec« iz Maribora, ki je v bor- beni partiji podrla 410 kegljev, sledi domača ekipa s 386 po- drtimi lesi in ekipa Drave s 382 podrtimi lesi. Najboljši pri ekipi Drave so bili Bagladi, Hodnik Viktor in Marjan. Turnir je bil organiziran v okviru občinskega praznika in najboljša ekipa je sprejela lep prehoden pokal. Strelci z Brega Strelska družina Breg je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor, na katerem je podala obračun plodonosnega dela, saj so mladin- ci na okrajnem tekmovanju do- segli prvo mesto ter prejeli v dar zračno puško. Na zboru so prejeli priznanje tov. Franjo Orešnik in tov. Jr>že Zega za požrtvovalno in uspešno delo, knjižne nagrade pa tov. Sta- ne Širovnik, Ludvik Pernat in Her- man Tomažič za dobre strelce. JAVNA ZAHVALA Zahvaljujem se tov. Gaspari iz Ptuja, ki mi je vrnila izgubljeno denarnico z dokumenti in denar- jem in je odklonila vsako na- grado. Golkovič Jakob Ptu' mmsmm fi-iiivriianifrfririnriiiiMOTii ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ELIZABETE RIEGELBAUER IZ PTUJA vdove po bivšem trgovcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, iz- razili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljuje- mo gospem, ki so jo obiskovale in tolažile ves čas njene dolge in težke bolezni. Žalujoči sorodniki OBVESTILO - OPOZORILO MLADINCEM, STARŠEM, VARU- HOM, SKRBNIKOM OTROK, VSEM USTANOVAM IN GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM V zvezi z zakonom o narodni obrambi je vsak državljan, ki je dopolnil 17 let starosti, ob- veznik predvojaške vzgoje. Pouk je obvezen in lahko traja, dokler mladinec ne vstopi v ka- der. Za državljane, ki se šolajo, se pričenja vzgoja v vseh red- nih šolah. Mladinci, ki so dopol- nili 17 let starosti in se naha- jajo v periodičnih šolah (radio- mehaniki, elektro-smeri) ima- jo pouk v odredu pred vojaške vzgoje občine Ptuj in na 15- dnevnem taborjenju občine. Posameznik je lahko iz opra- vičenih razlogov oproščen po- uka, oprosti pa se v vsakem primeru, če je umsko in telesno nesposoben. Odločbo o opro- stitvi izda OLO Maribor, ki je dokončna. Kdor se izmika predvojaški vzgoji ali kdor se kakorkoli onesposobi ali di pristojnemu državnemu organu netočne po- datke z namenom, da bi se umaknil pouku, ali kdor stori kaj drugega z namenom. da onemogoči FK>uk, se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 din ali 30 dni zapora. Z enako kaznijo se kaznuje tudi uradna oseba, delodajalec ter druge osebe, ki z opustitvijo prijave, zadrža- njem ali kakorkoli drugače ovi- rajo pouk predvojaške vzgoje, kolikor to ne pomeni sodno kaznivega dejanja. Starši, delavski sveti podjetij, rudnikov, večjih tovarn in grad- bišč so dolžni, da sestavijo — uredijo in oddajo prijavnemu uradu ObLO in vsem krajev- nim uradom ObLO Ptuj sema- me mladincev, ki so dopolnili 17 let starosti in živijo na pod- ročju OhUD Ptuj, ter oadaocu- jejo, kako mladina obiskuje pouk, in skrbe. da mladinci redno in točno prihajajo k po- uku. Ce se mladinci ne udele- žujejo pouka ali če se izmikajo predvojaški vzgoji, uporabijo p>otrebne vzgojne ukrepe ali pa predlagajo komandantu odreda in sodniku za prekrške ObLO Ptuj, da jih kaznuje-po 151 čl. zakona o narodni obrambi in nudijo vso pomoč komandantu odreda predvojaške vzgoje ObLO Ptuj. Vse gospodarske organizacije lahko plačajo svojim delavcem, ki so obvezniki predvojaške vzgoje, nadomestilo za izgub- ljeni delovni čas, katerega so prebili pri pouku predvojaške vzgoje, iz sklada za samostojno razpolaganje. Delavcem, ki so hranilci dru- žine, pripada nadomestilo za iz- gubljeni delovni čas, katerega je prebil pri pouku; izplačuje se pri delodajalcu. Gospodarske organizacije, ustanove itd. ne smejo zaradi pouka PV izvajati nikakršnih sankcij proti mladincem, ki so zavezani obiskovati pouk pred- vojaške vzgoje. Člani družine, starši, varuhi, gosFKMiarske organizacije in mladinci so dolžni v primeru preselitve, odhoda v JLA, ne- sreče, smrti ali v primeru po- bega ali zapora v trajanju več kot 30 dni prijaviti spremembo krajevnemu uradu ali uradu za prijavo-odjavo. Neprijavljenje nastalih sprememb in izgublja- nje knjižic se bo smatralo kot izbegavanje zakonskih obvez in bo uveden pcstostek po čl. 145, 149 in 151 zakona o narodni obrambi. SViNiSKE KOŽE Kilojrram po 200 din Rejci premislite — kožo oddajte KOTEKSU! IŠCEM 70.000 dinarjev posojila proti vrnitvi do meseca no- vembra 1958. Za nagrado dam 10% obresti ali 4 m drv. Naslov v upravi. 3 ha ARONDIRANEGA POSE- STVA vseh kultur, zidan hlev in hišo, blizu dupleške- ga mosta, prodam. Naslov v upravi lista. Prodam mlin s 60 cm kamni in enofaznim elektromotorjem. Vpra- šajte Cizerl, Mezgovci 62. Preklic Podpisana Marjeta Vozlič, usluž- benka v Ptuju, Bezjakova ulica štev. 14, preklicujem in obžalujem žaljivke, katere sem izrekla na- sproti Mariji Pavkovič, gospodinji v Ptuju, Bezjakova ulica štev. 14, ter se zahvaljujem, da je odstopila od pregona. Ptuj, dne 8. januarja 1958 Marjeta Vorii? Podpisana Marica Plauštajner preklicujem nepremišljeno izreče- ne žaljivke zoper Albina Dreven- ka. Marica Plauštajner Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 17. januarja 1958 Različne stvari povzročajo raka Ze je znano, da med .snovmi, ki povzročajo rakasta obolenja, ni na zadnjem mestu tobak. Odbot za ra- ziskovanje v tobačni industriji, ki se je osnoval v Atlantic Cityju v Združenih državah Amerike, je v zadnjem času objavil vrsto rezul- tatov, ki so jih dosegli razni spe- cialisti za rakasta obolenja. Ti namreč trdijo, da je prav tobak eden glavnih povzročiteljev raka na pljučih. Pred kratkim so v Atlantic Cityju pričeli s poskusi na nekem pacientu, ki se je žrtvo- val znanosti in človeštvu. Dovolil je, da na njegovih pljučih umetno izzovejo raka. Petdeset procentna koncentracija cigaretnega dima, razpršena v acetonu, je povzroči- la rahlo razpadanje celične mase. Sorodno spremembo so dosegli na tem pacientu z oljem, ki se je že izkazalo za rakotvorno na miših, zajcih, opicah in drugih živalih. Do podobnih rezultatov so pri- šli v Nevv Yorku s pomočjo sed- mih koncentriranih cigaretnih di- mov, izmed katerih se je eden iz- kazal za resničnega povzročitelja raka. Geigerjev števec Včasih so dirjali za zlatom, in izpirali rečni prod. danes pa išče- jo, morda s še večjo zagrizenostjo uran. To je ruda, brez katere bi ne mogla eksplodirati nobena atomska bomba. Vendar je urana na svetu zelo malo in tudi njego- va nahajališča niso kdove kako bogata. Za razliko od ostalih rud- nin ga pa izdajajo radioaktivni žarki. Fizik Geiger je izdelal apa- rat, ki je za takšno žarčenje zelo občutljiv. Priprava je spravljena v majhni škatlici in ima »detektor«, s katerim »vohljamo« po zemlji- .šču, ter slušalke. Močnejše utri- panje membran je znak, da smo na radioaktivnem področju. Gei- gerjev števec je neke vrste radar atomske dobe. V bodoči vojni (upajmo, da se ljudje ne bodo nik- dar toliko pozabili) bo Geiger.iev števec najmočnejše orožje pri od- krivanju atomskih podmornic in drugih podobnih ljubeznivih stva- ri. Ponoci svetilo žarometi •po ^oiecili nosidth Sadilci sladkoimega trsa upo- rabljajo zdaj žaromete, ki sveti- jo ponoči po zorečih nasadih in s tem preprečujejo, da bi rast.Hne iTtrošile energijo, ki jo normalno rabijo za cvetenje. Pri- šli so do zaključka, da lahko de- limo rastline v dolgodne^^^e in kratkodnevne. Sojin fižol, konop- lja in jesenske cvetice, kot so r*a primer astre in krizanteme, rastejo tudi v dolgih dneh, ven- dar pa ne cvetejo in ne dajo sa- du, dokler se dolžina dneva ne skrči in dolžina noči ne podalj- ša. Čebula, pesa, razne vrste kr- milnih trav, jare žitarice in gla- diole cvetejo .samo takrat, ko so dnevi dolgi in noči kratke. Umet- no se v tem pogledu prav lahko vpliva na fotosintezo s kratkim fKjnočnim osvetljevanjem. Osvet- Mehcirsske roke za otomske strokovrsjakc Ameriški strokovnjaki so izde- lali posebne mehanske roke, ka- terih se poslužujejo uslužbenci, ki imajo posla z nevarnim radioak- tivnim materialom in lahko z nji- mi opravljajo tudi najnevarnejše operacije, čeprav so od njih od- daljeni tudi po več metrov. Roko- vanje s temi velikanskimi mehan- skimi rokami, ki so dolge več kot sedem metrov je zelo preprosto, kljub temu pa z njimi lahko uslužbenci pišejo tudi najmanjše in najbolj natančne podatke. Zavarovana pamet Znano je, da ameriške zavaro- valne družbe zavarujejo vse, kar hočete. Operne pevke tam zava- rujejo svoj glas, kabaretne plesal- ke svoje lepe noge itd. Nedavno pa je ravnatelj neke velike indu- strijske družbe zavaroval svojo pamet za čedno vsotico 100.000 dolarjev. Kaže, da bo s tem de- narjem lahko živel tudi brez pa- meti, če bi ga zadela nesreča in bi jo izgubil. Potovanje okrog sveta Mlada avstralska zakonca Carim sta se pred nekaj dnevi, na svoji poti okrog sveta, ustavila za dva dni v Parizu. Potujeta z džipom, s katerim se lahko peljeta po vodi in po kopnem. V Parizu sta za- konca svoj avto razstavila na razstavi turizma in športa, ki je bila prav te dni. Ijevanje grede z mlado čebulo z žarometom vsako i>oznojesensko noč za nekaj minut bo povzroči- lo nahreknjenje čebulic. Če ena- ko svetlimo ponoči krizanteme, bo to zakasnilo njihovo cvetenje. Hajka za divjini jelenom Iz bližnjih gozdov glavnega me- sta Švedske, Stokholma, se je pred nekaj dnevi v mesto zatekel div- ji jelen, ki je na štokholmskih uli- cah izzval veliko p>aniko. Gasilci, policaji in precej meščanov je so- delovalo pri hajki na jelena, ki pa so ga ujeli šele, ko se je zatekel v jezero. »RamiJ« - otrok pragozdov v enem tovornih železniških voz ua postaji Luko v Indiji, so našli sedemletnega dečka. Bil je nag, poraščen z dlako, vlekel se je po štirih nogah, dajal nečloveške gla- sove in se hranil samo s surovim mesom. V bolnišnici so mu dali ime »Ramu«. Zdravniki sklepajo, da je mati pustila tega otroka ne- kaj dni po rojstvu v prago?du, kjer ga je potem našla neka zver. Tako se je tudi deček hranil pri njih in seveda po večini samo z mesom. To ni prvi tak primer v tropskih kTajih. Švedska — osnutek podzemeljskega zaklonišča v Stockholmu Največji kos uranove rude .Največji kos uranove rude, kar so jih našli do danes ima obseg 60 centimetrov in je dolg 47,5 cen- timetrov ter tehta 46 kilogramov. Vsebuje 80 odstotkov urana in ga cenijo na približno milijon dinar- jev. Sestoji iz uranskega dioksida in uranskega trioksida ter vode. Ta največji kos uranske rude so za nekaj časa razstavili v ameri- škem muzeju za prirodno zgodo- vino v Nevv Yorku. Pod mikroskopom človek odkriva skrivnosti ma- lega sveta z močnimi drobnogle- di. Zadnje čase beremo o elek- tronskih mikroskopih, ki povečajo predmet do ISO.OOOkrat. Kaj to pomeni, nam pove šele primerja- va. Ze pri 2000-kratni povečavi bi odrasel človek postal precej višji, kot je naš orjak Triglav. Pri lOO.OOO-kratni povečavi pa bi na- vaden las postal dobel okrok 7 m. Nenavadna svetilka Nenavadno svetilko so do ne- davnega uporabljali tudi Eskimi, da so sem in tja razsvetili temo polarnih noči. Neki ptič. ki ga imenujejo alk, se tako nažre rib, da ga je končno sama mast. Tega ptiča ustrelijo in enostavno po- tf^gnejo skozenj stenj in rva prižgo. Mast ubitega ptiča se začne taliti in tako vzdržuje plamen. Leteči fotofaboratoriji proti požarom Proti pogostim požarom v av- stralskih stepah so avstralske oblasti pričele uporabljati leteče fotolaboratorije. Iz letala" fotogra- firajo požare, slike takoj v letalu razvijejo in jih nato odvržejo ga- silskim enotam, da imajo večji pregled o obsegu požara. »Polžja« eksplozija • .Ameriški znanstvenik J. Isreeli je nedavno tega raziskal, kako hitro poteka eksplozija bencinske- ga rezervoarja. Prišel je do za- ključka in tudi dokazal, da se ek- splozivni val širi v notranjosti benciske cisterne komaj z nekaj več kot en in pol metra v sekun- di. Ta »polžja« hitrost eksplozije je znanstveniku pomagala do nove iznajdbe. Vgradil je v rezervoar lahko zlomljivo posodo s tetra- klorom, znanim sredstvom za ga- šenje. Pritisk eksplozije je razbil posodo, da se je tetraklor izlil ter v hipu zadušil eksplozijo že v sa- mem nastanku in rezervoar je ostal nepoškodovan. Ni treba po- sebej poudarjati, kakšnega pome- na je ta iznajdba — ne samo za velike rezervoarje, ampak tudi za letala in ladje-tankerje, ki so po- gosto žrtve eksplozij. Raketa, ki jo bodo napolnili z atomskimi odpadki in poslali v vsemirje Največja hidrocentrala v Afriki Pred kratkim so v Bil Uidanu v francoskem Maroku spustili v pogon največjo hidrocentralo v Afriki. Ta hidrocentrala bo sama proizvajala letno toliko električne energije (200 milijonov kilovatnih ur) kot so jo doslej vse elektrar- ne v Maroku, ali tretjino energije, kolikor jo proizvaja letno največ- ja francoska hidrocentrala na reki Roni, Donser — Mondragon. Nad jezom nove hidrocentrale pa je nastalo veliko jezero s 700 kva- dratnimi kilometri površine. Mesto »švedsko« na Kitajskem Več ali manj duhovito poslovno domislico so si privoščili v nekem Kitajskem mestu, kjer je več ve- likih tovarn za vžigalice. Najbolj znane pa so v svetu seveda šved ske vžigalice. Da bi zločili to kon- kurenco, so samo mesto prekrstil v »Švedsko«, da morejo na škat- lice svojih izdelkov upravičeno zapisati »Narejeno v Švedski«. Solze so zdrave Solze, tekoče iz solznih žlez v očeh, so sestavljene zgolj iz vode. Ja sosedje.« V GLEDALIŠČU Premiera prvenca nekega mla- dega pisatelja. Zakasneli obisko- valec obupano roti vratarja: »Spustite me noter, p>rodobnno, prideni vodi za umivanje nekoliko kisa. Duh iz- gine. ★ Pri dolivanju vode ali juhe na prežganje se nam večkrat na- pravijo kroglice. To se nam ne bo zgod.lo, če ne bomo izlili vse tekočine naenkrat, ampak bomo po malem zahvau z mrzlo vodo ali ohlajeno juho in pridno me- šali, da se bo napravila gosta, gladka tekočina. Šele takrat bo- mo razredčil; tako. kot je po- trebno za ti£to jed. Nikdar ne zavrzi vode, v ka- teri si kuhala testenine ali riž! Dolij prav toliko sveže vode in imela boš izvrstno raztopino za škropljenje perila. ★ Mehke ,n bele roke dobiš, če jih večkrat namažeš z mešanico glicerina in limoninega soka (1:1). ★ Močan kavin duh iz p>osode odstranimo tako, da gržimo v njej prižgano vžigalico. ★ Če hočemo, da so črni čevlji posebno lepx> očiščeni, moramo kremi dodati nekaj kapljic črne kave. ★ Marmor osvetlimo z volneno krpo, namočeno v vosku, ki smo ga razmočili z eseinco terpentina.