Gozdarski vestnik Mesečni list za gozdarstvo Letnik XXXXI Ustanovitelj ici Zveza inženiriev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., oec . Uredniški odbor Or. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Marko Kmecl, dr. Dušan Mlinšek, dr. Marjan Lipoglavšek, mag. Zdenko Otrin Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin preds., dr. Janez Božič, Mitja Cimperšek, Jože Cermelj, Franc Furlan, Marko Kmecl, Janez Košir, Boris Krasnov, Jože Kovačič, Tone Modic, Tone šepec, Marjan Trebežnik Tisk CGP DELO Ljubljana Naklada 1900 izvodov Ljubljana 1983 VSEBINA 1. GOZDNA EKOLOGIJA IN GOZDNO-PROSTORSKO NAčRTOVANJE Sušenje jelke v Evropi, Sonja H or vat- Ma ro 1 t . 44 Prehrana gozdnega drevja, pomembna disciplina gozdarske znanosti, Marjan Zu- p an č i č in Janko K a 1 a n 83 Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščenosti, Marjan K ota r 97 Gozdni požar, ki je presegel vse »rekorde", Alojz Ze ga . . . . 118 O pragozdovih in prirodnih gozdnih rezervatih Evrope, Marko A cc et to . 133 Natančnost in praktičnost Bitterlichove metode, Franc Per k o . 152 Veliko jelko bi lahko tudi pri nas več sadili, Lado E 1 e r še k . 161 Bogastvo in krhkost tropskih gozdov, Frank G o 1 1 e y in Malcolm Ha d 1 e y 167 Naravna kemična tovarna, po Unesco . 184 Gozdarstvo in varstvo narave, Marjan Zupančič . 185 Dvodnevno posvetovanje o vplivu kislega dežja na kmetijstvo in gozdarstvo, Marjan šo 1 ar 186 Sušenje jelke - star pojav, Sašo B 1 e i wei s . 190 Racionalna izmera površin s točkovnim rastrom, Milan H oče va r 197 Dež, bolj kisel kot kis, Marjan Z u p a n č i č in France Avč i n 224 Prastaro potoško smreko je podrl vihar, Franjo J u r h ar . 227 Okolje in predpis o imisiji, Jurij Hoče var . 229 Nemški časopisi bijejo plat zvona, Dušan M 1 inš ek . . 229 Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih , Sašo B 1 e i we i s 233 Možnosti uporabe aerofotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, Milan H oč eva r 250 Konferenca Združenih narodov o novih in obnovljenih energetskih virih (UNERG), Naše okolje . . . . . . . . 268 Poraba naravnih virov pri čaparubu in matoralu, dveh tipih mediteranskih ekosistemov, Igor Smo 1 ej 277 Vojnim veteranom odškodnine, o gozdovih nihče ne razmišlja, Marko Km ec 1 279 Rast smrekovih nasadov na različnih rastiščih na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Lado E 1 er še k in Milan Pi s kern i k . . . 345 Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi na primeru TOK gozdarstva Slovenska Bistrica, Ferdo H e r n a h . . . . . . . . . . . . 371 Enodnevni študijski obisk v lvniku na Avstrijskem štajerskem, Marjan š o 1 a r 384 Odlaganje škodljivih snovi v gozdovih - seminar v Avstriji, Marjan šo 1 ar 385 Predavanja v Švici in Franciji - o risu, Janez čop . . 386 Gozdarsko-lovski obisk iz ZRN, Miha Adamič . 388 Ali gozdove uničuje ozon?, Igor Smo 1 ej 390 Uničenje okolja na Poljskem, Marjan Zupan č ič . 393 Gozdna vegetacija Brkinov, primer dokumentiranega naprednega razvoja, Milan P i s k e r n i k . 401 Obnova gozda kot problem gozdnogospcda1 skega načrtovanja, Franc Gašperšič 409 Umiranje gozdov - Munchen 22. 9. 1983, Marjan šo 1 ar 442 2. G E N E T 1 K A , O R E V E S N 1 Č A R S T V O 1 N G O J E N J E G O Z D O V Raziskave na koreninskem sistemu naravnih zasejancev črnega bora na Slovenskem Krasu, Asim Abdul Ha di 16 Poenostavljeno odkazilo v nenegovanih letvenjakih, Dušan M 1 inš ek 27 Možnosti za vzgojo boljših sadik, Lado E 1 e r š e k . . . . 34 Kako redčiti smrekove letvenjake na velikih površinah, Franc š k u 1 j , Tone Pre- 1 es ni k in Branko Mi 1 eti č . 188 Kontejnerske sadike na švedskem, Lado E 1 e r še k . . 223 Predstavitev švedskih in finskih gozdarskih sadilnih strojev, Lado E 1 e r še k 231 Demonstracija vzgoje hitrorastočih iglavcev v BiH, Lado E \ er še k . . 443 3. \ Z K O R 1 š č A N J E G O Z O O V , G O Z D N A M E H A N 1 Z A C 1 J A IN ERGONOMIJA Ergonomske značilnosti novejših tipov motornih žag za poklicno rabo, Marjan Li - poglavšek 7 Pospeševanje razvoja domače gozdne mehanizacije, Milan Kud er . 43 Sestanek sekcije za pridobivanje gozdnih proizvodov, Boštjan K oš i r 43 Preizkušanje traktorskih kabin, Milan Kud e r . 94 Proizvodnja lesa po svetu leta 1980, Marko Km ec 1 126 Preizkusi vzdržljivosti naganjalnih vzvodov, Boris Ti n ta 130 Merjenje kotov na nov način, Marko Km ec 1 in Milan Pi s kern i k 185 Posvetovanje o gozdarski mehanizaciji, Lado E 1 er še k in Milan T r k m a n 187 Na sani smo že pozabili, Marko Km ec 1 190 Spet o sečnih ostankih, Marjan Zupan č ič 229 Zgibnik iz črnomlja, Marko Km ec 1 . 282 Novo sodobno mehanizirana skladišče lesa za obdelavo hlodovine iglavcev na Bledu, Zdravko Tu rk 323 Paradna predstava, Marko K m e c 1 327 Zasedanje strokovnjakov SEV za ergonomijo, Marjan Li pog 1 av še k 333 Strokovno brušenje se hitro poplača, š i n k ove c 340 Inovator leta - Jože Bečej, Franc Ve n g u st . 390 Novi domači spravilni vitel, Marko Km ec 1 391 17. mednarodni simpozij Mehanizacija gozdarstva, Edo Rebu 1 a 393 Xli. republiško proizvodno tekmovanje gozdarjev sekačev Slovenije, Marko Kmecl 395. Načini nagrajevanja in težavnost dela, Marjan L i p o g 1 av še k . 422 Mednarodni ergonomski seminar v Avstriji, Marjan Lip og 1 av še k 438 Moderna tehnika v gozdnem gospodarstvu na čehoslovaškem, Milan Kud er 441 4. E K O N O M 1 K A , O R G A N 1 Z A C 1 J A 1 N Z G O O O V 1 N A Svobodna menjava dela v gozdarstvu, Branko 8 re z n i k 29 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Boštjan A n k o 39 Računalništvo v slovenskem gozdarstvu, Jože Skumavec in Vid M i ku 1 i č 49 Akcija pobiranja lesa v gozdu, Marko Km ec 1 86 Kresničke iz gozdarske preteklosti, Idrijska gozdarska prisega, Boštjan An k o 88 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Vesla iz Trnovskega gozda, Boštjan An k o 136 Delo splošnega združenja gozdarstva Slovenije v obdobju od 1979 do 1983, Srečko Dobljekar in Marko Kmecl 145 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Boštjan An k o 177 Razvojni problemi pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, Franc Gašperšič 193 Razmišljanja o dolgoročnem planu gozdarstva, Branko B re zn i k 208 Kratek pregled zgodovine pogozdovanja Krasa, Franc Og ri ze k 211 Okrogla miza samogovorov, Marko Km ec 1 215 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Pred 500 leti enaki strokovni pogledi, Boštjan An k o 221 Položaj gozdarstva v luči poslovnih uspehov v letu 1982, Tonica E> u ki č 264 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Boštjan An k o 274 Po zraku v revir, Marko K m ec 1 280 Kadar odločajo ženske, Polona K om a c 281 Gozdovi niso zastonj, Igor G u z e 1 j . . 282 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Raba gozda, Boštjan An k o . 336 Nekateri problemi merjenja in vrednotenja dela v slovenskem gozdarstvu, Edo Rebu 1 a . . . . . . . . . . . . 363 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Raba gozda, Boštjan An k o . 380 Organizirana ustvarjalnost v gozdarstvu in lesarstvu, Jože K o vač 415 Kresničke iz gozdarske zgodovine - Raba gozda, Boštjan An k o 434 Generalštab JA na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Marko Km ec 1 . 440 5. K A D R 1 , 1 Z O B R A l. E V A N J E , 1 N F O R M A T 1 K A Oksfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo, Oliver Noel B 1 at c h ford in Regina S c h e n k e r . 2 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 6 Radijske oddaje, Franjo J u r h a r . . 26 Pro pozicije Gozdarskega vestnika, Uredništvo 40 Amer Krivec, in memoriam, Iztok Win kJer . . . . . . 41 Gozdarski strokovni kadri v Sloveniji v letu 1982 in ocena potreb do leta 1995, Franjo U r 1 e b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Razvoj gozdarske knjižnice od ustanovitve do danes, Marija Dolores Ke re c- K o vač 79 Jesenkov spominski kamen obnovljen, Tone W rabe r . . . . . . . . . 89 22 let dela in uspehov Oskarja Juga, Marko Km ec 1 . go Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 91 Biologija v Srednji gozdarski šoli, Jože M 1 aka r in Marko Km ec 1 110 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 • . 117 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo J u r har . i35 Splošne značilnosti in »izdelki" raziskovalnega dela, Marko Km ec 1 172 Vračanje d ružboslovcev k naravi, Franci O o 1 en c 175 Gozdarski vestnik v letu 1982, Marko Km ec 1 178 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 . 192 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 210 Jesenkova priznanja 1983, Marko Km ec 1 218 Pisava merskih enot - fonetično ali etimološko, Bojan Kraut 271 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 284 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo J u r ha r . ovitek št. 6 Kratek pregled sodelovanja Jugoslavije v mednarodnih gozdarskih organizacijah, Hojka K r a i g h e r . . . . . . . 290 Enaindevetdeset let Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), Polona K o m a c 296 Leksikon XVIII kongresa IUFRO YU 86, Marko Km ec 1 299 Program na področju razvoja gozdarstva Slovenije v prihodnjem obdobju, Republiški organizacijski odbor IUFRO kongresa . . . 303 Program pospešenega razvoja gozdarskega znanstvenega in raziskovalnega dela v Sloveniji v pripravah na IUFRO kongres, Republiški organizacijski odbor lUFRO kongresa . . . . . . . . . . 311 Program za popularizacijo gozdov in gozdarstva Slovenije do leta 1986, Splošno zdru- ženje gozdarstva Slovenije . . . . . . . 318 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo J u r h a r . 322 Pisava strokovnih izpeljank iz lastnih imen - fonetično ali etimološko, Bojan Kraut 334 Jožetu Kolarju in memoriam, Franc G aš peršič in Zmago Zakrajšek 337 V spomin akademiku Pavlu Fukareku, Mitja Zupančič 338 Program gozdarskih radijskih oddaj. Franjo J u r h a r 379 Ob življenjskem jubileju prof. Barnerja, Janez Božič 384 Dopolnjeni oksfordski sistem, Marja Z o r n 390 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 397 Lubje, skorja, ličje, Zdravko Tu rk . . . 431 Umrl je inž. Alojz ij štrancar, Lojze Fun k 1 436 Izkušnje iz londonskih muzejev, Igor Smo 1 ej 441 6. K N J 1 Ž E V N O S T Naravno pomlajevanje, Dušan M 1 i n še k 45 Zgodovina Sredozemlja - opomin za vse č:oveštvo, Marjan Zupančič 45 Drevesa sveta, Marja Z o r n 92 Slovenske gore, Marko K m e c 1 93 Kako raziskovalno delo približati praksi, Marjan Zupančič 137 Evropski pragozdovi gorskih predelov, Dušan M 1 i n še k . . . . . . i38 Bibliografski načrti na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, Viktor Preže 1 j 222 Priprave za nov gozdarski slovar, Marko Km ec 1 222 Kulture rastlinskih celic in tkiv, Dušan J u rc . 277 Učbenik o raziskavah okolja , Marjan Zupančič ::94 Zaščita lesa, Marko Km ec 1 438 7. DRUšTVENE VE ST 1 Absolventska ekskurzija po Jugoslaviji, Milan šink o . . . . . . 138 Vabilo k sodelovanju, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji 144 Ekskurzija naravoslovnega krožka Gozdarskega šolskega centra iz Postojne, Stanko Kune j 285 Kolegi upokojenci po sledeh svojega dela, Franjo J u r h ar . . 341 Ekskurzija ljubljanskega gozdarskega Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva na Vzhodno Tirolsko, Marjan Zupan či č . . . . . 343 Program dela Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Janez P o g a č n i k 382 Obisk norveških gozdarjev v Sloveniji 5. do 6. 7. 1983, Igor Smo 1 ej 385 8. Z E N ! M Z A M A H O M št. 1 str. 47-48; št. 2 str. 95-96; št. 3 str . 141-143; št. 5 str. 232; št. 6 str. 287-288; št. 9 str. 398-400; IDEOLOGIJA STABILIZACIJE Narava ohranja življenje in pogoje zanj predvsem z izločanjem vseh tistih, ki niso primerni in niso prilagojeni pogojem, ki jih ustvarja. Tisočletja, milijone let in stotine milijonov let nezmotljivo izbira tiste, ki sodijo v določenem času v določeno okolje. S stalnimi preizkušnjami venomer teži k izboljšanju, nikoli k poslabšanju, to je zakon, to je evolucija. Tako se z rojevanjem, življenjem in smrtjo živ- ljenje vedno sproti sveži in razvija. Narava zagotavlja svojo trdnost in kakovost predvsem z izbiro dobrega, ker le tako ostaja vsak trenutek in v vsa- kem najmanjšem prostoru najboljša. Trajnost je v življenju zagotovljena z ro/evanjem in minevanjem ter nadomeščanjem, ne pa z večnim življe- njem. Selekcijski kr;terij je sposobnost. Vsakdo je ustvar- jalen le do svoje nesposobnosti. Ta kriterij v naravi nikoli ni preglasovan. Pri človeku je drugače. Sistem: ekološki, gospodarski, politični ali kakršenkoli drugi, ki ne upošteva tega evolucijskega načela, je samo- morilski. Vsakdo in vsi skupaj moramo biti vsak trenutek na preizkušnji. Samo sprotna in stalna selekcija idej, dela in ljudi lahko zagotovi nenehen napreo'ek. Sam6 delo je lahko večno. Ljudje so samo epizode, ki v trajnosti življenja in večnosti dela izgubljajo svoj priimek in ime. človeku Je dano da pospešuje in usmerja družbene in naravne procese. če pri tem pozablja na dialektiko, zane- marja selekcijo, ne more napredovati. J. Cernač in M. Kmecl Oxf.: 945."14--014 OKSFORDS'KI SISTEM DECIMALNE KLASIFIKACIJE ZA GOZDARSTVO Oliver Noe 1 in Regina S c he n ker* Noe 1, O. in S c henke r, R.: Oksfordski sistem decimalne klasi- fikacije za gozdarstvo . Gozdarski vestnik, 41 , 1983, 1, str. 2-6. V slovenščini. Kratka analiza razvoja decimalnih klasifikacijskih sistemov od Deweya co oksfordske decimalne klasifikacije za gozdarstvo (ODC). Zadnji sistem je podrobneje preiskovan in primerjan z novimi svetovnimi sistemi za urejanje informacij. V prispevku je tudi poročilo projektne skupine za dopolnitev ODC sistema pri IUFRO, ki je pri gozdarjih še zelo popularen. Noe 1 , O. in S c he n ker, R.: The Oxford decimal classification systems for forestry Past, presen! and future. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 1, pag . 2-6. ln Slovene. After a short analysis on the development of decimal classification systems, from Dewey's to Oxford decimal classificalion systems for forestry, the laller is better examined together with the new systems based on word data processing. It is then reported on the formation of a IUFRO study group for the up-dating of the Oxford system which is stili very popular among forestry institu\ions. Uvod Na svetovnem kongresu IUFRO v Kyotu na Japonskem so ob priliki posebnega zasedanja uradno predlagali novo projektno skupino P6.01-00 z nalogo, da razvija in spremlja ODK. Kaj je ODK in kaj tiči za predlogom iz Kyota? ODK ali oksfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo je prispel v svojem razvoju do po- membne prelomnice. O tem vas seznanja naslednji sestavek. Za urejanje informacij uporabljamo klasifikacijski sistem. Temu se lahko odpovedo le geniji z nezmotljivim spominom. Zahvaljujoč takšnemu klasifikacij- skemu sistemu lahko premišljeno uredimo knjige po policah, arhiviramo doku- mente, vodimo raziskovalne projekte in iščemo informacije. Tovrstni sistemi nudijo prednost, ker je neka določena tema vedno enako dostopna, kar nam olajšuje komunikacijo. Glavni problem vseh klasifikacijskih sistemov je, da je težko predvideti, koliko razdelkov bomo potrebovali. Edini izum, ki odpravlja to nevšečnost, je decimalni sistem. Tak sistem deli pojem na 10 podpojmov, od katerih je lahko vsak spet znova razdeljen na 1 O pod pojmov (to daje stotine); če je potrebnih še več razdelkov je lahko vsak tak razdelek vsakokrat znova po razdeljen na 1 O pod- pojmov (to daje tisoče). Ta postopek lahko tako dolgo ponavljamo, dokler ne dobimo potrebnih razdelkov. Vsako število je decimalno število, ki ima pred seboj opuščeno decimalno piko (to pomeni, da je decimalni ulomek nekega števila**). Da pa bi olajšali branje, lahko s piko razdelimo dvo ali trištevilčne skupine. ~ O. N., Forestry commision, Library, Alice Holt Lodge, Farnham GULO 4 LH, Great Britain . R. SCH ., Eidg. Anstalt fOr das forstliche Versuchswesen, CH-8903 Birmensdorf. *+ Pika ima le konvencionalni značaj. 2 Primer razde/kov ODK: o 2 24 245 245.1 245.11 Gozdovi, gozdarstvo in uporaba gozdnih pridelkov Gojenje gozdov Nega sestojev in drevja Nega drevja Odstranjevanje vej, zdravljenje ran, konzerviranje drevesa Grobo kleščenje vej za olajšanje hoje po sestoju Včeraj V letu 1876 je Amerikanec Melvil Dewey izdelal klasifikacijski sistem za celotno znanje. Ob prelomu stoletja sta belgijska odvetnika Paul Otlet in Henry Lafontaine razvila klasifikacijo, univerzalna decimalna klasifikacija (UDK), ki je bila bolj naravna za potrebe evropske znanosti in tehnike. Tedaj je gozdarstvo že pripravljalo svojo lastno klasifikacijsko shemo. Med- narodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij (lUFRO) je privzela leta 1933 to decimalno klasifikacijo, ki se je imenovala »Fiuryjev sistem« po znanem švi- carskem gozdarju Philippu Fluryju (1). Sistem je dopolnjeval prek 30 let in ko je bil končno publiciran, je Flury z globokim prepričanjem dejal: »Nobena razdelitev ni idealna in trajna, univerzalno je le število.« (2) Fluryjev sistem je služil kot osnova za pripravo izboljšane klasifikacije, ki so jo izdelali leta 1953 pod pokroviteljstvom IUFRO in FAO. Predelavo so pripravljali v Commonwealth Forestry Bureau (CFB) v Oksfordu. Klasifikacija je postala znana kot Oksfordska decimalna klasifikacija za gozdarstvo, ODC. Prevedena je bila v 17 jezikov in bila uspešno razširjena po vsem svetu. (3). F. C. Ford-Robertson, tedanji direktor CFB je leta 1954 napisal : »Najpomembnejše ime v zgodovini gozdarske bibliografije je Philipp Flury. Ta švicarski gozdar je bil član Bibliograf- skega komiteja že od njegove ustanovitve in prav njemu pripada levji delež ustvarjalnega dela na tem področju.« (4). Izvirni okvir klasifikacije je bil zasnovan presenetljivo široko, vanj so bili vključeni že obstoječi decimalni sistemi. To je bil uspeh mednarodnega skupnega dela. Upoštevan je bil tudi nadaljnji razvoj določenih področij. Ta sistem in tudi drugi klasifikacijski sistemi imajo zelo važno zahtevo: nekdo >>mora misliti«, prečitati tekst, indentificirati pojme in jih prestaviti v ODK vrstilce. To ni vedno lahko, je zamudno, vendar se delo kasneje obrestuje, saj zagotavlja, da je literatura pravilno opredeljena. Sistem je zelo gibljiv in strukturen, tj. hierarhično zgrajen. Pojme lahko po potrebi informacijskega centra ali posameznika delimo dalje. Tako lahko majhna knjižnica ali informacijska služba z malo literature in omejenimi sredstvi upo- rablja za klasifikacijo svoje literature le malo kratkih števil (glavni pojmi) npr. 23 za pomlajevanje in snovanje sestojev, medtem ko raziskovalec, ki dela pri pro- jektu drevesnice, lahko te pojme porazdeli dalje na 232.329.6 za vzgojo v loncih in drugih posodah. ODK so vse do leta 1977 uporabljali za strokovno razvrščanje v Forestry Abstracts. Po vsem svetu še danes dajejo oksfordske vrstilce na gozdarske publi ·· kacije. Tudi dela gozdarskih raziskovalnih organizacij so označena z oksfordskimi vrstilci. Zahvaljujoč ODK lahko gozdarji, ki govore različne jezike, takoj spoznajo glavno temo nekega znanstvenega dela, ne da bi bilo nujno, da jezik, v katerem je tekst, v celoti razumejo. Leta 1978 se je Commonwealth Forestry Bureau odločil, da bo izdajal dva referenčna časopisa namesto enega, Forestry Abstracts in Forest Products Abstracts in v njih uporabljal dva nova numerična sistema. Ta sistema nimata 3 nobene povezave z ODK in nista nikdar bila mišljena kot nadomestilo. Razumljivo je, da so bile številne informacijske službe zbegane in negotove, ker je bil ODK opuščen ravno pri CFB in s tem domnevno tudi pri IUFRO, ki je leta 1973 povzel odgovornost za ODKod skupnega Komiteja za bibliografija IUFRO/FAO. Danes Moderna tehnologija je vplivala na obdelavo informacij na mnogih področjih dela. Računski stroji lahko danes prevzemajo naloge, ki se ponavljajo, vzamejo dosti časa in so skrajno dolgočasne, če jih je treba delati ročno. Računalniki so idealni za dela pri razvrščanju in izdelavi registrov, katalogov, bibliografij in zlasti referatnih časopisov. Razvrščanje pod stvarnimi gesli (strokovnimi pojmi) v re- feratnih časopisih je, zahvaljujoč računalniku, neizmerno (enormno) poenostav- ljeno: medtem ko dajemo v računalnik povzetke brez pravega reda, jih le ta spravlja na dan v pravilnem zapovrstju. Kot "postranski pridelek« lahko iste podatke z ustreznimi programi uporabljamo še za druge namene, npr. za iskanje informacij. Računalniki lahko z izredno hitrostjo iščejo podatke po kombinaciji znakov, to je po besedah ali delih besed. Poljuden del teksta (npr. avtor, naslov, povzetek) je lahko prilagojen dani besedi ali delu besede in celoten zapis je lahko natiskan v sekundah. Prihranek časa je velik. Povrh tega ni potrebno dodeliti klasifikacijske številke, tako se vsaj dozdeva. Zato mnogi mislijo, da hierarhično razčlenjeni klasifikacijski sistem, kot je ODK, ne bo več dolgo uporaben za gozdarstvo. Vse, kar naj bi iskalec storil, je, da se spomni prave besede. Avtomatsko obdelana informacija je vse bolj in bolj uporabljana za pripravo referatnih časopisov. Knjižnice so urejene tako, da jih lahko pokličemo po telefonu, njihova terminalna povezava pa omogoča takojšnji odgovor. To je izredno pri- vlačno za nekatere uporabnike informacij, ki menijo, da ne potrebujejo na primer kartotečnih napotil za literaturo, če pa lahko zelo hitro dobe odgovor iz terminala. Vendar obstaja nekaj tehničnih težav: 1. Zelo malo centrov ima direkten in trajen dostop do računalnika, kar ne velja za dežele v razvoju. 2. Tovrstna informacija ni poceni. Plačati je treba organizacijo, ki posreduje informacijo, organizacijo, ki podatke ima in jih je poslala in javno informacijsko transportno mrežo (PTT). 3. Osebje, ki rabi takšne pripomočke, mora biti izvežbano za rabo raču­ nalniškega sistema in rabo različnih baz podatkov v tem sistemu. 4. Vsaka baza podatkov ima lastni komandni jezik in pogosto tudi natančno preverjeni besednjak. 5. Računalniško se izplača obdelovati literaturo najmanj za 10-letno obdobje. Uporaba besed ali delov besed namesto številk bi izgledala mnogo enostav- nejša kot numerična klasifikacija. Ta videz pa je lahko često varljiv, saj so odgo- vori lahko nepopolni, izkrivljeni ali zmotni: a) Isti pojmi so lahko označeni v različnih časih (odvisno od jezikovne mode) z različnimi besedami {npr. umetni sestoj v preteklosti je danes lesna plantaža. Ste kdaj opazili, kako različno se uporabljajo besede bio . . . , ekologija, okolje, onesnaženje, krajina itd.?) b) Iste besede lahko imajo različen pomen, npr. prst lahko pomeni zemljo (tla) ali pa prst na roki ali nogi. c) če iščemo po pojmovni povezanosti, se lahko zgodi, da med dvema iz- razama ne najdemo nobene logične zveze. 4 d) Mnoge besede, ki jih pričakujemo, so opuscene, zato ker so v iskanem napotilu (referenci) za literaturo samoumevne. (Npr. v gozdarskih revijah zelo redko najdemo v naslovnih člankih besedi gozd ali drevo.) e) Znan problem je literatura v tujem jeziku, prav tako je problem literatura v dveh različnih oblikah istega jezika {npr. angleščina in amerikanščina). f) Razmerje med dvema besedama je lahko varljivo in poizvedba o vplivu drevja na tla lahko privede do literature o vplivu tal na drevo. Jutri Vsaka bodočnost ima svoje korenine v preteklosti in tako je tudi v našem primeru. Maja 1979 se je sestala v Hamburgu strokovna skupina IUFRO S 6.03 na posvetovanju Informacijski sistemi in strokovno izrazoslovje (Information Systems and Terminology). Tu so številni dokumentalisti in bibliotekarji iz mnogih dežel izražali zaskrbljenost, kaj potem, če bo opuščena ODK? Bili so mnenja, da se visoko razvita ODK ne da nadomestiti z nobeno drugo klasifikacijo. Zato so sklenili, da se ODK zadrži, ohrani njena kontinuiteta in ponudi onim, ki jo še želijo. Neglede na ugotovitve, da je ODK že zastarela, da v njej manjkajo številni novi pojmi in da je sistem zelo zapleten, je bila formirana delovna skupina, ki naj položaj natančno razišče . V letu 1980 se je ta delovna skupina lotila pregleda, kako je po svetu raz- širjena raba ODK. Zbirala je statistične podatke, predloge, pripombe in konkretne podrobnosti iz morebitne problematike sistema. Odziv je bil izvrsten, 50 °/o (npr. od 472 vprašanih posameznikov jih je odgovorilo 241). Od 94 anketiranih dežel, jih je odgovorilo 63. Pri tem se je izkazalo, da v 57 deželah vsaj ena gozdarska infor- macijska služba (INDOK) uporablja ODK. Znatno število lokalno opravljenih raz- ·širitev klasifikacije, ki služijo za domačo (lokalno) rabo in smo jih dobili od vsepovsod, nam dokazujejo, kako velik interes obstaja, da se sistem dalje razvija. Končna analiza rezultatov ankete je pokazala, da je bilo število resnično manjkajočih pojmov presenetljivo majhno. Glavni problem je bil, da predstavitev novih besed za obstoječe pojme ni bila vključena v sistem. ln ne glede na se- danjo neustreznost in zastarelost je pregled potrdil, da je ODK še močno v rabi, izpopolnjen pa bo dragocen pripomoček za organizacijo informacij. Ustanovitev projektne skupine (Project Group) P 6.01-00 je naknadno potrdil izvršni odbor IUFRO. Sedaj mora skupina določiti organizacijski in metodološki postopek za pregled klasifikacijskih problemov, proučiti mora domače razširitve klasifikacije, odločiti se mora za klasifikacijske številke, dobiti nasvete in pri- poročila primernih strokovnjakov in končno dobiti odobritev za publiciranje izpo- polnjenega sistema. Njena prva naloga pa bo, da dopolni kazalo izrazov in s tem olajša uporabnikom ugotavljanje pojmov. Skoraj 15 let je preteklo, odkar je bil sistem zadnjikrat izboljšan. Da bomo dohiteli zamujeno, bo potrebno dosti dela. Za uporabnike pa je bistveno, da vedo, da obstaja sedaj skupina, ki skrbi za njihove težave in h kateri se lahko zatečejo po pomoč. Povprašajo lahko v Farnham ali v Birmansdorf. ODK je stara skoraj 30 let, torej drevo z mnogo obetajoča prihodnostjo, le da bo pravilno usmerjeno. Prevedla Marja Zorn Literatura 1. Forest bibliography, with the index number 634.9 F.; an international decimal c/assi fication on the basis of Melvil Dewey's system: adopled on the recommendalion of the International Committee on forest bibliography; [ed .] : International Union of forest research Organizations ; English translation from the German prepared and issued by the lmperial forestry Institute: VIl, 100 p. Oxford 1936. 5 2. (Meyer, Karl A/fons.); Dr. h. c. Philipp Flury. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, Jg. 92, 3. The Oxford system of decimal classificalion for forestry . Farnham Royal: Commonwealth Agri- cultural Bureaux 1954 (ib. 76), 115 p. 4. (F[ord]-R[obertson, F . G.}) History of the international classificalion of forest literature. Forestry abslracts, vol. 15, 1954, nr. 2, p. 137-139. 5. B/atchford, 0[/iverj N[oel]. The value of ODC for information retrieval now and tomorrow. ln: Proc. lntern . Symp. IUFRO Subj. Group 6.03 lnform. systems and terminology ... Hamburg: Wiedebusch 1979. Milteilungen der Bundesforschungsanstalt fur Forst- und Hozwirtschaft, Nr. 127, S. 171-176. 6. Schenker, Regina . Advocaling the Oxford System of Decimal Classification for Forestry. Jn : Proc. lntern. Symp. IUFRO Subj. Group 6.03 . lntorm. systems and terminology ... Hamburg: Wiedebusch 1979. Mitteilungen der Bundeslorschungsanstalt fur Forst- und Holzwirtschaft, Nr. 127, S. 1n-183. 7. Schrader, S[ieg/ried] . lnhaltserschliessung forstwissenschaftlicher Literatur - mit der Dezimal~ klassifikation oder anderen Ordnungssystemen? Forstarchiv, Jg. 50, 1979, Nr. 3, S. 51-53. BOLJE - LEPšE - PRAVILNEJE sušenje jelke Nadaljevanje sestanka je bilo zopet terensko obarvano .. . pri odločitvah za kakšno obnovo se odločimo, prihaja ... gnojilo ali gnojivo sušenje jelke ... je kot samostojna oznaka pojava popolnoma na mestu. V stavčnih konstrukcijah pa se bomo takšni zvezi odrekli in uporabili bolj tekočo. Namesto: Sušenje jelke zavzema tisti del Evrope ... bomo rekli: Jelka se suši v tistih evropskih predelih .. . Razč!emba ni potrebna! Enostavno, lepo in pravilno pa bomo zapisali: Se- stanek smo nadaljevali v gozdu (na terenu) . . . . pri odločitvah o vrsti obnove . . . je enostavno in zelo razumljivo. Takšne konstrukcije niso redke in so posledica premajhne pazljivosti pa tudi premajhne strokov- nosti . Same po sebi ne dajejo dovolj izraznega pro- stora, so torej miselno in pojmovno omejene. Gnojilo je sredstvo za gnojenje, kadar ga umetno izdelamo (gnojilo NPK, tovarna gnojil , gnojilni po- skus itd.). Gnojivo je snov, ki povečuje rodovitnost, je le del gnojila in sicer tisti del, ki resnično pospešuje rodo- vitnost; recimo dušik (N) v dušičnih gnojilih ipd. To razločevanje je najnovejše in ga večina slovarjev ne pozna. če bomo uporabljali za umetna gnojila besedico gnojila, za naravna pa enostavno gnoj, bo dovolj prav. Vsi primeri so iz te številke Gozdarskega vestnika. 6 Oxf.: 305/306:362.7 ERGONOMSKE ZNAČILNOSTI NOVEJŠIH "TIPOV MOTORNIH ŽAG ZA POKLICNO RABO Marjan L i p o g 1 av š e k~ L i pog 1 av še k , M.: Ergonomske značilnosti novejših tipov motornih žag za poklicno rabo. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 1, str. 7-15. V slo- venščini s povzelkom v nemščini. Avtor, tako kol pred leti (1977), primerja na osnovi testov pretežno tujih nepristranskih inštitutov 42 tipov profesionalnih motornih žag. Primerja ergonomske značilnosti: maso, opremljenost, varno delo, ropot in tresenje. Raziskuje odvisnost mase, ropota in vib rac ij od moči motornih žag. Po zaostrenih ergonomskih zahtevah izbira za poklicno rabo v Sloveniji ugodnejše motorne žage. Ergonomske zahteve zadovoljuje 14 lahkih in srednje težkih motornih žag. Lip og 1 av še k, M.: Ergonomic characteristics of newerilypes of motor saws for professional use. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 1, pag . 7-15. ln Slovene with summary in German. Like some years ago (in 1977), the aulhor compares, on the basis of prevalently foreign impartial inslilutes, 42 types of professional motor saws . He compares lheir ergonomic characteristics : mass, safety equipment, noise, and vibrations . He investigates their dependance on the power of motor saws. According to intensified requirements , he selects the more suitable motor saws for the application in Slovenia. These requiremenls are met with by 14 light and middle-heavy types of motor saws . Pred leti smo proučili ergonomske značilnosti motornih žag na našem trgu. Tehnični razvoj proizvodnje žag, zlasti pa izboljšave varnostne opremljenosti žag, so med tem napredovale. Pojavili so se novi tipi motornih žag. Zahteve za sekaču bolj prilagojenimi motornimi žagami so se povečale, kajti spremembe tehnologije pridobivanja lesa povzročajo, da sekač vedno večji del dnevnega delovnega časa dela z motorko. Zaradi tega so neugodne motorke zdravju delavca vedno nevarnejše. Zato je potrebno znova primerjati motorke med seboj po njihovih ergonomskih značilnostih in med razpoložljivimi tipi žag izbrati tiste, ki so najbolje prilagojene delavcu in zato primerne za profesionalno rabo v slovenskem gozdarstvu. To smo skušali narediti za nekatere pri nas najbolj razširjene znamke motark na osnovi testov žag, ki so jih naredili v nekaterih tujih priznanih nepristranskih inštitutih. Zbrali smo 60 testov 42 tipov motornih žag. V primerjavo smo vključili le po en test za isti tip motorke; izbrali smo najnovejšega, ker menimo, da so tako upoštevane tudi že vse tehnične izboljšave motorke. Testi raznih inštitutov zaradi različnih metod testiranja med seboj tudi niso vedno primerljivi. Po navedbah testov prikazujemo v tabeli (kjer smo upoštevali nepreverjene tovarniške podatke smo postavili ?) tehnične podatke o motarkah (prostornino valja, moč motorja pri nominalnem številu obratov, porabo goriva, standardno dolžino letve, maso za delo pripravljene motorke s polnimi rezervoarji), podatke o ropotu ob ušesu delavca in podatke o vibracijah na obeh ročajih motorke. Moč motorja in maso motorke večina testnih inštitutov ugotavlja z lastnimi meritvami. Ropot ugotavljajo po mednarodni metodiki tako, da ga merijo ob ušesu sekača .. Doc. dr. M. L., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo na Biološki fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU . 7 med prostim tekom, pri prežagovanju in pri polnem plinu brez obremenitve motorke. Ker je obremenitev sekača med delom najbolj odvisna od ropota motorke med prežagovanjem, je ta vrednost najznačilnejša lastnost motorke. Velike pa so razlike med načini merjenja vibracij. V Skandinaviji merijo silo vibracij, ki se z ročajev prenaša na roke, drugod pa pospeške teh vibracij . Starejši testi navajajo maksimalne vrednosti pospeškov, ne glede na smer in frekvenco kjer se po- javljajo, novejši pa srednjo po ISO standardu občutljivosti rok tehtano vrednost pospeškov. Zato navajamo tri raznovrstne (označene} podatke. V primerjavah smo uporabili teste naslednjih inštitutov: KWF- Kuratorium fur Waldarbeit und Forsttechnik OLG - Deutsche Landwirtschafts - Gesellschaft - ZRN Statens makinprovningar- Uppsala - švedska VAKOLA - Finisch research institut of engineering in agriculture and forestry - Inštitut za medicinu rada medicinskog fakulteta NIŠ Ker motorne žage močno vplivajo na težavnost dela in so pomemben vir poškodb in raznih zdravstvenih okvar, moramo uporabljati tiste , ki so ergonomsko najugodnejše. Kriterije za izbiro postavljamo zaradi velikih škodljivosti relativno ostro, vendar tako, da še vedno nekateri tipi motornih žag izpolnjujejo postavljene kriterije. Izbrane motorne žage še vedno ogrožajo zdravje delavca, vendar v manjši meri kot druge. Za ergonomsko presojo prilagojenosti motorke človeku smo uporabili štiri kriterije: maso motorne žage, opremljenst z napravami za varno delo, jakost ropota ob ušesu sekača in jakost vibracij na ročajih. V skladu z novejšimi spoznanji fiziologije dela in standardi dopustnih obremenitev smo kriterije postavili ostreje koti pred nekaj leti. Masa motornih žag, ki jih profesionalno uporablja slovensko gozdarstvo naj ne bi presegala 8 kg, kadar so motorke opremljene s standardno letvijo in verigo; vendar prazne, brez goriva in maziva. To pomeni, da za delo pripravljena mo- torka, ne sme imeti večje mase kot približno 8,8 kg. V slovenskem gozdarstvu naj bi torej uporabljali le lažje in srednje težke motorke, ki imajo pri sedanjem stanju tehničnega razvoja (sedanja generacija motork} motorje s prostornino valja do okrog 70 cm 3 . Težje motorke bi lahko uporabljali le izjemoma, kadar je tudi debelina drevja izjemna. Tehnološko je pomembno tudi razmerje med maso in močjo motorne žage ali tudi specifična masa žage. Ergonomska vprašal na pola (FAO 1 ECE /ILO) pri- poroča naj bo to razmerje manjše od 3 ali vsaj manjše od 3,5. Zato smo vzeli kot drugi kriterij presoje mase motorke specifično maso, ki naj bo manjša od 3,5 kg/kW. Ta kriterij lahke motorke teže zadovoljijo , medtem ko pri težjih ni omejujoči dejavnik uporabe. Kadar pa je to razmerje izredno ugodno, lahko to pomeni, da kvaliteta uporabljenih materialov pri izdelavi motorke ne zadovoljuje ostrih zahtev poklicne rabe motork. Ta pomislek morda ne velja za najnovejšo generacijo motornih žag, ki so konstruirane po novih principih z majhnim številom sestavnih delov. Med varnostne naprave na motorni žagi štejemo zavoro verige, antivibracijske ogrevane ročaje, zaporo petelina za plin, ščitnike obeh rok, lovilce verige in drugo. Za oceno zadostne varnostne opremljenosti zahtevamo, da ima motorka vsaj zavoro verige, ki hkrati ščiti tudi roko na nosilnem ročaju, zaporo petelina za plin, ščitnik desne roke oziroma vodilni ročaj pa mora biti tako oblikovan, da ščiti roko . Tudi ta kriterij je ostrejši kot pred nekaj leti, vendar ga skoro vse motorke izpolnjujejo. Ropot motorne žage med prežagovanjem na testu naj bi bil čim manjši, ker to pomeni tudi manjšo obremenjenost sekača z ropotom med delom. Ker je v 8 Tabela 1. Primerjava rezultatov testiranja motork Q) Ropot Vibracije c oQ)c- 1 Testni inštitut ...: (ti (ti Q) o (ti 0.~ :::1 1 ·~ c . .o N CO c.~ o=- oro.;: oo oo ._ (lj o~Q) 2E 2E~ '-Q) ..... o ·c:.~ ;g.m- ;(3 c 0...> (/)_ O... Ol a._ Q.CJ) Q)(t!Q) 1 --------- =ro o c·;::-U kraj leto cm 3 1/h kW kg dB(A) 1 dB(A) oo oo ~+~ cm c .... >'- 1 HUSQVARNA 133 SE/SG KWF-DLG 1982 34 31 1,4 1,9 (5,8) 79 99 4,0 11,4 m/s2 sr. 2 HUSQVARNA 240 S/SG KWF-DLG 1977 40 33 1,4 2,0 6,4 82 107 12-16 24-66 mfs> max. 3 HUSQVARNA 340 SE/SG UPPSALA 1978 40 31 2,1 6,6/6,7 104-106 8-9 9---16 N 4 HUSQVARNA 344 FEJFG KWF-DLG 1982 44 31 1,6 2,2 (6,8) 79 103 4,9 10,0 m/s2 sr. 5 HUSQVARNA 444 SEJSG KWF-DLG 1982 44 31 1,6 2,2 (6,8) 79 103 4,9 10,0 m/s7 sr. 6 HUSQVARNA 162 SE/SG UPPSALA 1977 61,5 32 2,9--3,1 8,0/8,2 103-104 11-12 10-13 N 7 HUSQVARNA 266 SE/SG KWF-DLG 1962 66,7 36,5 1,7 3,1 (6,4) 78 102 4,3 12,0 m/s' sr. 8 HUSQVARNA 360 CD UPPSALA 1973 77 33" 2,1 3,3 9,2 71-75 103-104 20 25 N 9 HUSQVARNA 480 CD nepr. pod. 1977 45 3,3 (9,6) 105 30 36 m/s2 max. 10 HUSQVARNA 265 CD KWF-DLG 1982 85 51 2,9 4,8 (10,9) 87 108 9,0 10,1 m/s1 sr. 11 STIHL 015 AVQ UPPSALA 1978 32 28 1,3 5,6 102-103 10-11 13-17 N 12 STIHL 020 AVSEQ KWF-DLG 1961 35 30 1,5 1,7 (5,8) 81 103 7,6 10,2 m/s2 sr. 13 STIHL 028 AVEQ KWF-DLG 1980 43 33 1,2 1,95 (7,2) 82 102 5,3 10,1 m/s1 sr. 14 STIHL 031 AVO KWF-DLG 1980 46 40 1,7 2,45 8,2 84 103 5,6 8,4 m/s' sr. 15 STIHL 032 AVEQ KWF-DLG 1981 51 37 1,5 2.7 (7,8) 78 103 4,4 6,7 m/s' sr. 16 STIHL 038 AVEQ KWF-DLG 1981 61 45 1,9 2.9 (6,8) 84 102 6,3 12,0 m/s' sr. 17 STIHL 048 AVEQ KWF-DLG 1982 76 45 2,3 3,5 (10,2) 81 102 8 ,6 8,6 m/s7 sr. 18 STIHL 045 AVE KWF-DLG 1978 81 45 2,5 3,9 10,5 77 102 14-47 20-31 m/s~ max. 19 STIHL 051 AVEQ KWF-DLG 1981 89 53 2,7 4,0 (12.7) 85 107 6,2 13,8 m/s' sr. 20 STIHL 056 AVSEQ KWF-DLG 1981 87 45 2.9 4,7 (10,8) 81 105 8,9 11,9 m/s' sr. 21 STIHL 070 AV KWF-DLG 1976 106 53 :3,5 5,06 15,5 92 111 13-56 51--03 m/s2 max. 22 STIHL 076 AVEQ KWF-DLG 1981 111 53 3,5 4,8 (13,6) 86 108 5,7 13,5 m/s1 sr. 23 JONSEREDS M :361 AV UPPSALA 1978 34 28 1,1-1 ,2 4,5 101-102 19-22 34-36 N 24 JONSEREDS M 451 E/EV UPPSALA 1976 44 31 2,0-2,2 6,9/7,2 101-103 13-19 16--19 N 25 JONSEREDS M 452 UPPSALA 1978 :31 2,0 7,5 103-104 14-20 11-21 N 26 JONSEREDS M 510 nepr. podatki 49 2,3 (5,4~ 104 40 30 N 27 JONSEREDS M 520 UP PSA LA 1981 49 2,25 (5,9 100,5 13 18 N 28 JONSEREDS M 521 EV NIS 1975 49 :38 2,4 (7,7) 101 26 15 m/s2 max. 29 PARTNER P48 VA KOLA 1978 48 32 6,56 99 25 55 m/s' max. 30 PARTNER p 49 UPPSALA 197B 49 32 2,2 6,9 102-104 7--8 7--8 N 31 PARTNER A 55 UPPSALA 1978 55 34 2,2-2,6 7,8 105 23-25 32-34 N 32 PARTNER R 418 T KWF-DLG 1976 55 38 1,9 3,15 8,9 82 105 9-31 28-32 m/s2 max. 33 PARTNER R 421 T V AK OLA 1978 65 38 3,5? 8,52 102 50 65 m/s2 max. 34 PARTNER p 70 UPPSALA 1978 (70) 34 3,2-3,3 8,4 105--106 16--18 14-17 N 35 PARTNER 5000 nepr. podatki 49 2,2 (6,5) 101 10 16 N 36 SACHS-DOL MAR 108 UPPSALA 1981 35 1,4-1,5 5,8 93 107 27-36 34-35 N 37 SACHS-DOLMAR 112 KWF-DLG 1981 51 33 1,6 2,2 (7,5) 76 100 6,8 12,2 m/s' sr. 38 SACHS-DOLMAR 114 KWF-DLG 1961 51 33 1,6 2,2 (7,5) 76 100 6,8 12,2 m/s' sr. 39 SACHS-DOLMAR 119 KWF-DLG 1981 61 38 2,5 3,0 (8,1) 77 101 6,0 10,8 m/s1 sr. 40 SACHS-DOLMAR 122 SL KWF-DLG 1977 70 43 1,9 3,24 9,4 63 99 16-42 16-42 m/s' max. 41 SACHS-DOLMAR 123 KWF-DLG 1981 70 43 2,6 3.1 9,3 BO 102 5.6 7,7 m/s' sr. 42 SACHS-DOLMAR 133 KWF-DLG 1979 85 43 3,2 4,14 10,3 87 106 5,4 9,1 m/s' sr. vsakem primeru preobremenjen z ropotom, bi morali tudi ta kriterij ergonomske presoje zaostriti . Tako naj ne bi uporabljali več motornih žag, ki povzročajo med prežagovanjem ropot z jakostjo nad 104 db(A). Ta kriterij lahko zaostrimo tudi zato, ker že izdelujejo več motornih žag z ropotom okrog 100 db(A) med žaganjem. Izjemoma bi lahko še nekaj časa uporabljali tudi žage z ropotom do 105 db(A). Tresljaji na ročajih so pri sedanjih motorkah z antivibracijskimi ročaji bistveno manjši kot so bili nekdaj. S časom uporabe pa se lahko zaradi slabo vzdrževanih dušilcev močno povečajo. Ker testni inštituti ugotavljajo jakost vibracij na raz- lične načine, moramo uporabiti tudi različne kriterije presoje ergonomske ugod- nosti motork. Kriterije smo postavili tako, da izločijo zares le tiste motorke s posebno močnimi vibracijami. Običajno so vibracije na vodilnih ročajih močnejše od onih na nosilnih in zato odločujoče za izbiro. če merimo jakost vibracij s srednjo po ISO standardu tehtano vrednostjo pospeškov, naj ne bi presegale 12 m/s 2 pospeška. Maksimalne jakosti pospeškov vibracij naj ne bi presegale 50 m/s2. Kadar pa merimo jakost vibracij s silo prenosa na roke, ta ne sme biti večja od 20 N. k- () r.'..2.S2 15 13 12 ll lO ... >le OD)/C.S HED Mt dS(A) RO?OT ~:oTOAJJIII ŽI\G KEil PRE2AGOVANJE!~ 021 LO 108 •Ja 106 ··~ .31 ~20 104 k.riterij ergonomske ----- -og-e-026-- --oo-Ga----------- 30 ;:>resoje 24 6~.5 -~ 015 + 102 OlG 07.4\ 3.3017 018 100 3Be37 .40 98 moč k~/ VI13~i!C1JE NA ilO~AJIH 1-'0TORt/IH 2AG vi.bracl.j l~osi ln i ročaj X Vod1lni roč;;;j * • 60 s~~~~~e\r;;ks . J -- -- -- -- -- -- ;;:!· sila 50 L -- -- -- --6 kvi meč 11 kriteriji ergonomgke presoje Ti štirje kriteriji so postavljeni tako, da izločijo le ergonomsko najneugodnejše motorke. Pokazalo se je, da sta kriterija teže in ropota ostrejša in da izločita večje število tipov motornih žag. Preprečevanje vibracij pri novih motarkah je tehnično relativno laže izvedljivo. Zaradi neenotnega načina merjenja jakosti vibracij tudi kriterija ni mogoče bolj zaostriti, čeprav so vrednosti še vedno precej nad dopustnimi mednarodno standardiziranimi mejami obremenjenosti delavca s tresenjem. Profesionalne motorke večjih proizvajalcev so vse opremljene z minimalno varnostno opremo, ki jo zahteva delo. Motorke so s to opremo oprem- ljene že serijsko ali pa jo je mogoče posebej naročiti (zavore verige). Rezultate testov proučevanih tipov motornih žag (maso, ropot, tresenje) prikazujemo na grafikonih od 1 do 3. Hkrati so vrisani postavljeni kriteriji ergo- nomske presoje. Vidimo, da je teža zelo tesno odvisna od moči motork. Tudi pri ropotu bi lahko zasledili blago naraščanje ropota s povečevanjem moči motark. Tesnejša bi bila odvisnost ropota od nominalnega števila obratov, vendar je nismo proučevali. Pri vibracijah pa odvisnosti od moči motork ni mogoče zaslediti. V tabeli 2 smo združili vse štiri kriterije in ugotavljamo, ali jih posamezni tipi proučevanih motork izpolnjujejo. Motorne žage smo pri tem združili v štiri sku- pine po prostornini valja motorjev in sicer: Zelo lahke motorke Lahke motorke Srednje težke motorke Težke motorke do 40 cm 3 41-60 cm 3 61-70 cm 3 nad 70 cm3 Vidimo, da večje število motornih žag izpolnjuje vse štiri ergonomske zahteve. Pred leti so jih izpolnjevali le trije od vseh tedaj proučenih tipov motork. Zato menimo, da je v bodoče treba izbirati za uporabo v slovenskem gozdarstvu le med takimi motornimi žagami. Od proučenih tipov motornih žag izpolnjujejo vse štiri ergonomske zahteve naslednje motorke: Zelo lahke HUSQVARNA 133 SE/SG ST!HL 020 AVPSEQ Lahke HUSQVARNA 344 FE/FG HUSQVARNA 444 SE/SG STIHL 031 AVQ STIHL 032 AVQ JONSEREDS 451 E/EV JONSEREDS M 520 JONSEREDS 521 EV PARTNER P 49 PARTNER 5000 ? Srednje težke HUSQVARNA 162 HUSQVARNA 266 (STIHL 038 AVEQ) SACHS DOLMAR 119 Tehnični razvoj prinaša že nove tipe motornih žag, ki bodo izpolnjevale vse sedaj veljavne ergonomske zahteve. Vsaj tri od upoštevanih ergonomskih zahtev pa že sedaj izpolnjuje večina profesionalnih motornih žag, vendar s tem ne• moremo biti več zadovoljni. Pri izbiri motorne žage moramo upoštevati še druge vidike, kot so tehnološka uporabnost, tržne razmere, organizacija servisne službe in podobno, vendar postaja pri profesionalni rabi vedno pomembnejša ergonomska prilagojenost stroja človeku. Le pri občasni uporabi motork, kot je to često pri zasebnih lastnikih gozdov, so ergonomske značilnosti motork (razen opremljenosti za varno delo) morebiti nekaj manj pomembne. S pravilno izbiro delovnega sredstva oziroma s predhodnim varstvom skušamo obvarovati zdravje delavca in mu delo olajšati. 12 Tabela 2. Ocena motornih žag po ergonomskih lastnostlh "' UJ<'< -Ul E- Q) E -t ~~ o o :~-g-g ECS: -o -o g~ g ~ o.z Motorna žaga I.J)- Q) --~ et~ o ID ..... o. . o Ccr>OI .!:: c "O IDEa:lCO :e Ul g-C\1 o~.:.:: :=Glo EC!>-o-o >Oo-o 0.. co U") o:=c: Q) 0.0.0 E"'- o·c:~~ >(/) ui . o. Ul "O "O OQ)Cil a.Cilr-r- "2.:.:: -o Cll -o .... > 0~00 CQCil~= co oo co o. ro ~0.0. NON 0:: >N "O "O ~~U)(/) Zelo lahke motorke 1 HUSQVARNA 133 SE/SG + + + + 2 HUSQVARNA 240 S/SG + + 3 HUSQVARNA 340 SE/SG + + + 11 STIHL 015 AVO + + + 12 STIHL 020 AVPSEQ + + + + 23 JONSEREDS M 361 AV + Lahke motorke 4 HUSQVARNA 344 FE/FG + + + + 5 HUSQVARNA 444 SE/SG + + + + 13 STIHL 028 AVEQ + + + 14 STIHL 031 AVO + + + + 15 STIHL 032 AVO + + + + 24 JONSEREDS M 451 E/EV + + + + 25 JONSEREDS M 452 + + (-) 26 JONSEREDS M 510 + + +? -? 27 JONSEREDS M 520 + + + + 28 JONSEREDS M 521 EV + + + + 29 PARTNER p 48 ? + + 30 PARTNER p 49 + + + + 31 PARTNER A55 + ? (+) 32 PARTNER R 418 T + (+) + 35 PARTNER 5000 + + +? +? 36 SACHS-DOLMAR 108 +? 37 SACHS-DOLMAR 112 + + + {-) 38 SACHS-DOLMAR 114 + + + (-) Srednje težke motorke 6 HUSQVARNA 162 SE/SG + + + + 7 HUSQVARNA 266 SE/SG + + + (+) 16 STIHL 038 AVEQ (+) + + (+) 33 PARTNER R 421 T + + + 34 PARTNER p 70 + + + 39 SACHS-DOLMAR 119 + ? + + 40 SACHS-DOLMAR 122 SL ? + + 41 SACHS-DOLMAR 123 + + + Težke motorke 8 HUSQVARNA 380 CD + + 9 HUSQVARNA 480 CD + (+)? +? 10 HUSQVARNA 285 CD + + 17 STIHL 048 AVEQ + + + iB STIHL 045 AVE + + + 19 STIHL 051 AVEQ + 20 STIHL 056 AVSEQ + (+) + 21 STIHL 070AV 22 STIHL 076 AVEQ + 42 SACHS-DOLMAR 133 ? + 13 Literatura 1. Axe/sson , S.: Ergonomics Checklist for Chain Saws. Chain Saw Ergonomics Group (1977-80) FAO-ECE-ILO Joint comm ittee on forest working techniques and training of forest workers, Edinburgh 1980. 2. Krohn, B.: Beurteilung bei der Motorsagenprufung. Forsttechn ische lnformalionen i978/12. 3. Krohn, 8 .: Motorsagen, die in Schweden arbeilsschutztechnisch i.iberpruft wurden . Forsllechnische lnlormalionen i979/10. 4. Krohn, B . , Ruppert, D. in drugi: Aus der Arbeit des FPA. Forstlechnische lnformationen 1982/2, 1982/9, 1978/8, 1977/11 . 5. Lipoglavšek, M .: Ergonomske značilnosti motornih žag . Gozdarski vestnik 1977/7-8. 6. N . N. : Information on Chain Saws avai table in Finland. Test report No. 944 , 987 V AKO LA, Finn isch research institut of engineering in agriculture and fcrestry . 7. N. N.: Prufberichte . Kuratorium fUr Waldarbeit und Forsttechnik-Forsllechnischer PrOfungsans- schuss. Deutsche Landwi rtschafls-Gesellschaft. 8. N. N .: Primerjava motornih žag Husqvarna, Interna poročila. 9. N. N .: Typgodkanda motorkedjesagar. Statens mashinprovningar Uppsala Meddelande 2419, 2509, 2704. 10. N. N .: Buka i vibracije, motorna ručna testera Jonsereds M-521 EV. Inštitut za medicinu rada medicinskog fakulteta Niš 1975. ERGONOMISCHE EIGENSCHAFTEN DER NEUEREN PROFESSJONELLEN MOTORSAG E NTYPEN Zusammenfassung Die technische Entwicklung der Einmann-Motorsagen macht weitere Fortschritte besonders auf dem Gebiet der Arbeitssicherheit. Es gibt immer neue Typen der EMS. Die ergonomische Anforderungen fUr professionelle Motorsage sind bei der Anderungen der Holzerntechnologie immer grasser. Darum mUssen wir wieder beurteilen, welche Typen der EMS sind in slowenischen Verhaltnissen fUr den Walderbeiter gOnstiger. Die Kriterien der ergonomischen Beurteilung sind strenger geworden. Wir schatzen, dass bessere Motorsagen (leer mit Schiene und Kette) eine Masse unter 8 kg bzw. unter 3,5 kg/kW haben sollten . FUr den professionellen Gebrauch sind nur EMS, die wenigstens mit Kettenbremse, Gashebelsperre und Handschutz am hinteren Handgriff fUr sichere Arbeit ausgerUstet sind. GUnstigere EMS sollten am Ohr des MotorsagenfUhrers beim Holztrennen einen Ui.rmpegel unter 104 dB (A) verursachen. Die Kriterien fUr Vi brationen sind nach der Messmethodik verschieden . Die nach ISO Standard gewichtete Durchschnitts- beschleunigung sollte unter 12 m/s2 liegen, die maximale Beschleunigungen solten unter 50 m/s2 und die maxima! gemessene Kraft unter 20 N liegen. Die Anforderungen nach niedrigere Masse und kleineren Larmpegel ist schwerer auszutuhlen, darum schliessen diese zwei Kriterien mehr EMS Typen von Gebrauch aus. Man kann feststellen, dass die Masse eng von der Kraft der Motorsage abhangig .ist. Auch der Larmpegel ist bei sUirkeren Motorsagen meistens hoher, jedoch die Abhangigheit ist nicht so eng . Es wurde aber keine Abhangigheit der Schwingungs- intensitat am Gritfen von der Kraft der EMS gefunden. Von den 42 Typen der professionellen EMS in Jugoslawien verbreiteten Herstellern erfullen schon 14 Typen die oben vorgestellte ergonomische Anforderungen. Darum konnen wir in Zukunft nur zwischen diesen Typen die Motorsage fUr professionellen Gebrauch wahlen. Das ist eine leichte oder mittelschwere EMS, die dem Arbeiter am besten angepasst ist. Auch diese Motorsage kann namlich noch immer bei einzelnen Arbeitern in jetziger Arbeitstechnologie Gesundheitsschaden verursachen. Sie ist U rsache grosserer Beanspruchungen des Arbeiters, als mit internationalen Standarden erlaubt sind . Bei weiteren technischen Verbesserungen werden sich darum auch ergonomische Anforderungen fur EMS noch anderen. 14 Jonsereds 520 SP Husqvarna Oxt.: 174.7 Pinus nigra Arnold : 181 .36:(497.12 Kras) RAZISKAVE NA KORENINSKEM SISTEMU NARAVNIH ZASEJANCEV CRNEGA BORA NA SLOVENSKEM KRASU Asim Abdul Ha di* Ha di, A. A .: Raz iskave na koreninskem sistemu naravnih zasejancev črnega bora na Slovenskem Krasu, Gozdarski vestnik , 41, 1983, 1, pag . 16-26. V slovenščini s povzetkom v angleščini. V submediteranskem Krasu Slovenije so vzel i vzorce pr i 5 do 11-letnih naravnih zasejancih črnega bora na treh različnih rastiščih, od ekstremno suhega do razmeroma vlažnega. Na teh treh rastišči h so našl i zelo razi ič ne koreninske sisteme črnega bora. Crni bor kaže veliko prilagodljivost skeletnemu rastišču . Intenzivno razvejane, razmeroma močno razvile, dolge in tanke korenine so znak prilagoditve skeletnim in suhim tlem. Naredili so nekaj opažanj o rasli korenin črnega bora in zaključke za pogozdovanja suhih oz . aridnih rastišč . Ha d i , A . A. : Research on root-system of natural young-g rowth or Pinus nigra in Sloven ian Karst. Gozdarski vestnik, 41 , 1983, 1, 16-26. ln Slovene with summary in English. ln the submediterranean karst region in Sloven ia, samples for root research of 5-11 years old naturally grown Pinus nigra were gathered on three different siles, ranging from relatively moist to an extremely dry one. On these sites, very different root systems were found and Pinus nigra shows a high adaptability to dry skeletic soils. lntensively branched, relatively good developed, thin and long rools can be seen as an adaptation for skeletic and dry soil conditions . Some observations about root growth of Pinus nigra and some conclusions on alforestation praclice in dry or arid cond it ions were made. Uvod črni bor (Pinus nigra var. austriaca Arnold) ·ima na slovenskem Krasu edin- stven pomen. Od leta 1859, ko je uspel prvi nasad črnega bora pri Bazovici, je nastopila nova doba za pogozdovanje Krasa. Vendar je na Krasu še dosti težavnih rastišč in goljav, kjer je črni bor še vedno edina pomembna pionirska vrsta. če je ozelenitev slovenskega Krasa že dobro uspela, to ne velja za obširne goljave, ki so se razširile že po vsem aridnem ,;n semiaridnem pasu in ki hitro napreduje tudi v drugih vegetacijskih pasovih. Obnova gozda na vseh teh površinah je eno od najpomembnejših vprašanj današnjega človeštva. Tudi raziskovanje pionirske vrste suhih rastišč, kot je črni bor, je prispevek k reše- vanju teh težavnih problemov. Koreninski sistem zgodnih dreves je še zelo malo raziskovan, vsaj v primerjavi z njihovimi nadzemnimi deli. čim bolj je rastišče suho, tla skeletna in propustna za vodo, tem odločilnejši je koreninski sistem za preživetje in uspevanje rastline. Za širjenje neke drevesne vrste je odločilnega pomena, da se že mladi drevesni osebki znajo prilagoditi neugodnostim rastišča, da znajo premagati začetne težave. Naša raziskava si je zastavila cilj, da analizira morfološke značilnosti koreninskega sistema mladih črnih borov na različnih kraških rastiščih. Pri tem smo še skušali zajeti dinamiko rasti korenin, kar je zahtevalo poglobitev v * Mag. A. A. H., dipl. inž. gozd ., (Irak), VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška 1akulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 16 anatomske značilnosti korenin. Tako smo skušali dobiti potrditev o prilagajanju koreninskega sistema črnega bora težavnemu rastišču ·in iz tega potegniti za- ključke za pogozdovanje teh rastišč. Material in metode Naše delo se je omejilo le na eno drevesne vrsto , na črni bor (Pinus nigra var. austriaca Arnold). črni bor se je pred približno 125 leti pokazal kot odlična pionirska vrsta za pogozdovanje kamnitih kraških goličav. V srednji in južni Evropi najdemo manjša naravna nahajališča črnega bora. Omembe vredno je večje nahajališče v bližini Dunaja, od koder verjetno izvira provenienca črnega bora na Krasu. Drugo veliko nahajališče in optimum za črni bor je v vzhodni Bosni. Za naše raziskave smo si izbrali rastišče v bližini vasi Kopriva na Komenskem krasu, približno na 270 metrih nadmorske višine .jn 12 km zračne črte od morja. Ekološka karakteristika tega področja je apnena kameninska podlaga z vsemi značilnostmi kraškega reliefa, z več ali manj skeletnim in propustnim tlom, s submediteranskim podnebjem z vročimi, suhimi poletji in z izsušujočo burje. V teh razmerah smo izbrali tri mikrorastišča, ki se med seboj jasno razlikujejo: A - dno manjše vrtače, koluvialna glinasto-ilovnata tla, skoraj brez ske!eta, zelo globoka, močno travnata, B - rob vrtače, rendzina na apnencu, precej skeletna in plitva in propustna, intenzivno prekoreninjena in nekoliko zaščitena z redkim drevjem in grmovjem, travnata, C - podobno kot pri B, vendar zelo skeletna, plitva, prepustna, izpostavljena vetru in zato izredno suha; med površinskim skalovjem travnata. Na teh rastiščih smo ·izbrali skupno 52 mladih naravnih zasejancev črnega bora, in sicer na rastišču »Acc 12 zasejancev v starosti 7-11 let in z višino 36-58 cm, na rastišču »B« 20 zasejancev v starosti 5-10 let in z višino 36-57 cm, na rastišču >>C« 20 zasejancev v starosti 4-8 let in z višino 21-40 cm. Pri tem smo si prizadevali, da bi bili ti vzorci med seboj čim bolj izenačeni v vsakem pogledu. Jemali smo samo prostorastoča drevesca s čim manj poškodbami in deformacijami. Tako izbrana drevesca smo v celoti izkopali skupaj z najdrob- nejšimi koreninicami. V nekaj primerih se nam je nekaj drobnih koreninic odtrgalo ·in ostalo v tleh, kar smo upoštevali pri obdelavi podatkov. Izkop drevesc iz kamnitih kraških tal je pa zahteval veliko časa in potrpežljivosti . Nato smo korenine drevesca skrbno očistili in jih do analize spravili na hladnem in vlažnem mestu. V laboratoriju smo opravil·i naslednje analize: določitev koreninskega vratu , prirastno analizo glavne korenine na prečnih prerezih na vsaka 2 cm, enako analizo za nekaj najvažnejših stranskih korenin, prirastno analizo nadzemnega dela drevesc, meritve dolžin in debelin korenin, suho težo korenin, nadzemnega dela brez iglic in iglic posameznih drevesc. Pri analizi prečnih prerezov korenin ni mogoče enostavno šteti letnice, kot smo navajeni za nadzemne dele dreves. Najprej, letnice so slabo vidne ali pa sploh niso vidne. Po~eg tega korenine ne priraščajo enakomerno po vsem svojem obodu, pač pa zelo nepravilno, tako da imamo navidezne branike in prekinjene branike. Prekinjene branike so razvite samo po delu oboda korenine. Mikro- skopske preparate prerezov korenin smo delali z ročnim mikrotonom, jih obarvali v 1 °/o raztopini safranina in jih nadalje analizirali pod stereomikroskopom (bin- i'l okularjem). Kjer je bila določitev navideznih branik in prekinjenih branik preveč težavna, so nam mikroskopski preparat naredili v odseku za tehnologijo lesa pri lesarskem oddelku Biotehniške fakultete po svojem običajnem postopku. Rezultati splošne morfološke značilnosti korenin na treh izbranih rastiščih Rastišče »A<< (globoka tla v dnu vrtače). Koreninski sistem ima simetrično in precej pravilno obliko. Tipični primer je predstavljen na grafikonu 1. številke na prerezih pomenijo ugotovljeno število branik oziroma starost. Koreninski sistem ni veliko razvejan na korenine tretjega in četrtega reda. RASTIŠČE 'A.' Graf. Rastišče »B« (skeletne tlo na robu vratače). Koreninski sistem je sicer dobro razvit, toda je močno nepravilne in nesi- metrične oblike in se očitno zelo dobro prilagaja skeletnosti tar. Korenine prodirajo tudi skozi drobne odprtine in špranje v skeletnem tlu, da najdejo nekaj rodovitnih tal. Tipični primer takega koreninskega sistema je predstavljen na grafikonu 2. ~tevilke ob prerezih korenin spet pomenijo ugotovljeno število branik na teh mestih oz. njihovo starost. Koreninski sistem je močneje razvejan na korenine tretjega reda. Rastišče »C« (skrajno skeletne ,jn suho tlo). Koreninski sistem ima podobne značilnosti kot pri skeletnem rastišču >>B«, vendar še bolj nepravilne in nes.imetrične oblike, korenine iščejo rodovitno zemljo po razpokah v ta!nem skeletu. Značilna je zelo močna razvejanost na korenine tretjega in četrtega reda (grafikon 3). Statistična analiza suhe teže iglic, stebla in korenin je pokazala najbolj bujno razvitost mladih drevesc na rastišču »B« in ne na globokih in brezskeletnih tleh rastišča "A'', kot smo to pričakovali. Znatno skromnejša je bila razvitost 18 RASTIŠČE 'B". \ Graf. 2 RASTIŠČE "C Graf. 3 drevesc na zelo suhem rasNšču >•C«. Različno starost drevesc smo upoštevali tako, da smo dobljene rezultate o suhi teži vedno delili s starostjo drevesca. Na enak način smo delali pri vseh ostalih statističnih računih. Tako smo dobili poprečni letni prirastek suhe teže. Rezultate naj prikažem v naslednjem kratkem pregledu: 19 Rastišča ))A•< ))8(( >>C« Poprečni letni prirastek celotne suhe teže g 5,346 8,592 2,811 suhe teže korenin g 0,619 0,815 0,338 Razmerje suhe teže nadzemni del korenine 8,231 9,677 7,894 Primerjava vrednosti med rastiščem B in C je vedno pokazala signifikantno različnost, sicer pa signifikantnih razlik ni bilo. Zanimivo je tudi razmerje nad- zemni del/korenine, ki kaže razmeroma močno razvitost korenin na suhem rastišču »C«. Srednji letni dolžinski prirastek glavne korenine je znašal na posameznih rastiščih: rastišče )>A« rastišče »B« rastišče »C<< 2,75 cm 4,2 cm 4,2 cm Razlika med rastiščem »A« in ostalima dvema rastiščema je signifikantna, sicer pa to ni. Rast glavne korenine kaže velike neenakomernosti in je le težko p~imerljiva za posamezna rastišča. Vsekakor je pa rast glavne korenine živahnejša na skeletnem rastišču. Glede priraščanja stranskih korenin na teh različnih rastiščih nismo ugotovili nobenih posebnih razlik, vendar stranskih korenin nismo v celoti merili; to je bilo izredno težko izvedljivo. korenine cm 1 1 1 r 1 101 i 9~ i 8;' ! 7~ 6! - /' st 8 ____ ,/- -, , . / l --,- , _~---~.:_: - ._/,/ 4 ·, A~:r 1 1t steblo ,' 1 /i"-- 5!/ ,' i '-,; ,-··~ ~-- ~- ' " "" . -~~.___,~-t----+-+ ----.---~---- leta 6 s 4 3 2 o 2 3 4 s 6 leta Graf. 4 20 Poprečna dolžina glavne korenine in stebla v prvih šestih letih starosti dre- vesc za vsa tri rastišča je predstavljena na grafikonu 4. Na rastišču »A« (dno vrtače) je rast glavne korenine najmočnejša, rast stebla se pa polagoma po- večuje. Na rastišču »8« (rob vrtače) je rast glavne korenine precej enakomerna, dobro napreduje rast stebla. Na rastišču »C" (izredno skeletne in suho tlo), glavna korenina zelo živahno raste, steblo pa ne. To kaže na strategijo rastline na suhem rastišču, rastlina investira svoje sile predvsem v rast korenin. V i t k o s t g 1 a v n e k o r e n i n e. To smo izračunali iz debeline na začetku in na koncu korenine in iz dolžine korenine. Tako smo dobili koeficient vitkosti, podobno kot imamo koeficient vitkosti za drevesna debla oziroma razmerje višina/premer v prsni višini. Ta znaša za naša rastišča: Rastišče )) A(( ))B(' >>C<< Vitkost 9,755 19,068 48,547 1 Ustrezna poprečna debelina glavne korenine 2,82 mm 2,20 mm 0,86 mm Te vrednosti so si vse med seboj razločno različne . Ta različnost je tudi statistično signifikantna. čim bolj je rastišče skeletne in suho, tem bolj so korenine vitke oziroma tanke. Ta rezultat potrjujejo tudi meritve na stranskih koreninah, od katerih smo merili pri vsakem drevescu le nekaj najbolj razvitih. Poprečna debelina stranskih korenin v mm znaša: Rastišče »A« 1,78 Rastišče ,,g« 1,34 Rastišče "C" 0,90 Tudi to kaže na strategijo rastline na suhem rastišču, ki skuša s svojo omejeno koreninsko biomaso prekoreniniti čimveč taJnega prostora. P o p r e č n i 1 e t n i p r i r a s t e k s t e b ·1 a v v i š i n o in vitkost stebla Rezultati so predstavljeni v naslednji preglednici: Rastišče Poprečni letni prirastek stebla v višino, cm 5,25 6,60 4,45 Vitkost stebla 33,12 44,80 107,62 Vitkost debla tudi pomeni razmerje višina stebla/debelina debla na spodnjem delu. Signifikantne statistične različnosti obstajajo v obeh primerih le med največjo in najmanjšo vrednostjo. Iz rezultatov vidimo, da je priraščanje spet največja na rastišču »8« in manjše, kot je pričakovati, na rastišču >>C«, kjer je stebelce približno trikrat vitkejše kot pri ostalih dveh rastiščih. Kaže, da si drevesce na najslabšem rastišču ne more privoščiti kakšnega luksuza pri investiranju v svojo biomaso, kar se pozna tako v tankih koreninah kot v tankem steblu. 21 Razprava Naša raziskava se je omejila samo na črni bor, vendar imajo rezultati najbrž tudi nekaj splošne veljavnosti. Za črni bor je znano, da njegov koreninski sistem zelo dobro prodira v skalnata in skeletna tla. Naše raziskave so pokazale izredno prilagodljivost in intenzivnost prekoreninjenja na težavnih skeletnih tleh. Zato je razumljivo, da je črni bor odlična vrsta za pogozdovanje kamnitih sušnih goljav v Jugoslaviji. Pri naši raziskavi smo hoteli zajeti razločno stopnjevanje od zelo suhega in skeletnega rastišča pa do razmeroma vlažnega in brezskeletnega. Na treh izbranih rastiščih nam je to neverjetno uspelo. Toda proti pričakovanju pa uspe- vanje mladega črnega bora ni bilo čisto v skladu s tem stopnjevanjem rastiščnih neugodnosti. Najboljše uspevanje črnega bora smo našli na robu vrtače, na precej suhih in skeletnih tleh, ne pa na globokih in brezskeletnih tleh na dnu vrtače. Kaže, da so bile neugodne fizikalne lastnosti tal (zbitost, manjša zračnost) v vrtači bolj odločilne, kot smo pričakovali. Svoj pomen ima lahko tudi gosta trava v vrtači. rast išče ''A" Graf. 5 Ponazoritev teh naših rezultatov je prikazana na grafu 5, kjer »C(( pomeni izredno suho in skeletne rastišče, >•B« precej suho in skeletne rastišče na robu vrtače in »A« rastišče na dnu vrtače. Vendar se je tudi v našem primeru razločno pokazalo, da je oblikovanost koreninskega sistema na suhem in skeletnem rastišču zelo različna od obliko- vanosti na razmeroma svežih in brezskeletnih tleh . Na suhem in skeletnem rastišču ne opažamo kakšne pravilne oblikovanosti koreninskega sistema, pač pa se korenine prilagajajo talnemu skeletu in dosegljivosti rodovitnih tal. Kore- nine so dolge, tanke in močno razvejane, tako preprežejo razmeroma velik kore- ninski prostor. Suha teža korenin v primerjavi s suho težo nadzemnega dela drevesca je razmeroma velika. Po drugi strani je na globokih, brezskeletnih in razmeroma svežih tleh v vrtači koreninski sistem razvit precej pravilno in somerno, korenine so debelejše, toda manj dolge in manj razvejane. Med tema dvema 22 koreninskima tipoma so pa seveda možni različni prehodi. To je shematično predstavljeno na graf. 6, kjer je na levi strani zabeležena oblikovanost korenin in stebla mladih borov na suhih in skeletnih tleh, na desni strani pa oblikovanost na manj skeletnih in bolj vlažnih tleh in vmes so seveda različni prehodi. Te zaključke potrjujejo naše različne analize, kot npr. analiza razmerja suhe teže nadzemnih in podzemnih delov drevesc, analiza dolžin in debelin korenin in stebla ter njihovega poprečnega dolžinskega prirastka. suho in skeletne tla Graf. 6 sveža tla brez sKeleto Skušali smo analizirati tudi dinamiko priraščanja korenin. Izredno težavno je bilo ugotavljanje števila letnic na presekih korenin. Za debelinsko priraščanje korenin veljajo čisto drugačni zakoni kot za debelinsko priraščanje debla. Poleg tega so razlike v gostoti koreninskega lesa izredno majhne, kar seveda zelo otežuje razpoznava in štetje letnic . Zaradi močne razvejanosti koreninskega sistema pa je bilo kakršnokoli določanje priraščanja korenin skoraj nemogoče . Prikaz priraščanja korenin, kolikor smo ga mogli narediti, imamo na graf. 1, 2 in 3, kjer je označena starost oziroma število branik na posameznih presekih. Zaljučki za prakso Pri pogozdovanjih često ugotavljamo, da koreninski sistem drevesničarskih sadik ne ustreza tistemu, ki bi ga sadika na terenu potrebovala. Koreninski sistem, ki si ga nekajletni naravni zasejanec črnega bora izoblikuje na izredno suhem in težavnem rastišču, je čisto drugačen od koreninskega sistema enako starih drevesničarskih sadik . Običajne drevesničarske sadike bi v našem primeru bile primerne za pogozdovanje samo na globokih tleh brez skeleta na dnu vrtače. Rezultati raziskav nas spet opominjajo na to, da mora biti kvaliteta sadike čim bolj prilagojena rastišču, ki mu je namenjena. V praksi imamo enotno kvaliteto sadik za zelo različna rastišča, kar je tudi eden od razlogov za slabo uspela pogozdovanja. Množična proizvodnja sadik z enotnimi kvalitetnimi kriteriji vsaj za težavnejša rastišča ni primerna. Za lokalne in manjše drevesnice utegnejo biti še kako rentabilne, če želimo doseči kvaliteto in uspeh pogozdovanj. Dobljeni rezultati nas nadalje še spominjajo, da je poleg primerne kvalitete sadike odločilna 23 še kvaliteta sadnje. Koreninski sistem drevesničarske sadike nikoli ne more biti že prilagojen rastišču na terenu, pač pa mora imeti možnost, da to prilagojenost razvije. Sadilna jamica mora biti zato dovolj velika, da nam ni treba tlačiti sadiko na silo vanjo. če si ne moremo izkopati dovolj velikih sadilnih jamic. potem moramo poskušati z manjšimi sadikami in primerno skrbeti zanje, da jih ne uniči pritalna flora, divjad itd. Za prakso pogozdovanj v izrazito aridnih deželah je kvaliteta sadilnega ma- teriala in kvaliteta saditve še mnogo bolj odločilna. V močno aridnih razmerah uspemo le s kontejnerskimi sadikami . Kontejnerji morajo biti zelo veliki, imeti morajo najmanj 30 cm v širino in dolžino in 15 cm v višino, da dajejo sadiki dovolj ugodnega taJnega substrata in ji omogočijo postopno privajanje na razmere na terenu. Nadalje pa je treba biti zelo previden pri namakanju in gnojenju dreves- ničarskih sadik, da s tem ne vzgojimo preveč neutrjene sadike, ki bi na terenu odpovedale. Drevesničarski talni substrat naj bo tak, da stimulira kar se da razvejan koreninski sistem, kakršnega rabi sadika na terenu. Povzetek 1. Na slovenskem submediteranskem Krasu so raziskovali korenine 5 do 11 let starih naravnih zasejancev črnega bora. Za zbiranje vzorcev so izbrali tri očitno zelo različna rastišča: A razmeroma sveže rastišče z globokimi tlemi v vrtači B - skeletna tla, kot jih navadno najdemo na Krasu C - zelo skeletna in propustna tla, rastišče je močno izpostavljeno vetru . Vsa tri rastišča predstavljajo kraške ekološke pogoje, kjer je pomanjkanje vlage v času vegetacije glavni faktor, ki omejuje rast. 2. Na teh treh rastiščih smo našli tri različne vrste koreninskih sistemov. Na rastišču »A<< je koreninski sistem razvit precej pravilno v obliki stožca. Na rastišču l>B<< je koreninski sistem razvit zelo nesimetrično in nepravilno in se zelo prilagodi skeletnosti tal in razpoložljivemu rodovitnemu tlu med taJnim skeletom . Na rastišču >>C<< je koreninski sistem precej podoben tistemu na rastišču "B«, toda je še bolj razvejan, nepravilen in prilagojen talnemu skeletu . To rastišče kaže na veliko prilagodljivost črnega bora težavnim in skeletnim taJnim razmeram. 3. Razmerje suhe teže med nadzemnim delom sadike in med koreninami kaže na razmeroma dobro razvitost korenin na zelo težavnem in suhem rastišču »C« in na razmeroma skromno razvitost korenin na globokih in razmeroma svežih tleh v vrtači. Razmeroma dobro razvit koreninski sistem je tako pogoj za uspe- vanje na suhih rastiščih. 4. čim bolj so tla skeletna in suha , tem bolj intenzivno razvejan je koreninski sistem . Korenine so tanjše , celotna dolžina korenin je daljša in delež korenin v celotni biomasi je višji kot na manj skeletnih in suhih tleh. V tem lahko vidimo prilagoditev rastline težavnim in sušnim razmeram. 5. Raziskava omogoča narediti nekaj zaključkov za pogozdovanje v aridnih in semiaridnih razmerah. Pri tem je treba zelo upoštevati kvaliteto sadik in njihovo prilagojenost rastišču , kjer pogozdujemo. Velik pomen ima tudi kvaliteta sad nje. 24 RESEARCH ON ROOD-SVSTEM OF NATURAL YOUNG-GROWTH OF PINUS N!GRA IN SLOVENIAN KARST Summary 1. ln the Slovene submediterranean karst root research on 5-11 years old naturally grown Pinus nigra was carried out. Three obviously quite different sites for gathering samples were chosen. A. relatively moist site with deep soil in a karst-depression, B. skeletic soil as commonly found in the karst region, C. extremely skeletic dry and permeable, soil on a wind-exposed site. All the th ree sit es are representing karst ecological conditions, where the la ck of moisture during the vegetation period is the main growth-limiting factor. 2. On these three sites we also found three different root systems. On site A the root system is rather regularly developed in form of a cone. On the site B the root system is very asymetrical and irregularly developed and it is quite adapted to the microsite, this is to the fertile soil, which can be found between the rocks and stones. On the site C the root system shows similar features as on site B, but much more pronounced. It shows the high adaptability of Pinus nigra to different soil conditions. 3. Root/shoot ration of dry weight of roots and shoots was very high on the poor, skeletic and dry site C, lower in the less skeletic and less dry site B, and the lowest in the relatively moist and skeletless site A. So it is confirmed that relative!y good developed root system is necessary for growing on dry sites. 4. Concluding from our research, we can state that on drier and more skeletic soit the root system is more intensively branched . The roots are thinner and the total root length is longer, the percentage of roots per total biomass is higher than on less dry and skeletic soil. This may be seen as an adaptation for more skeletic and more dry soil. 5. Some conclusions are made for afforestation in arid and semi-arid zones. The conclusions are confirmed by the practices in the afforestation of arid zones. Kind and quality of root system, methods of nursery and afforestation practices are also being discussed . Literatura 1. Andrae, V. F. and Krapfenbauer: Die Verteitung der Feinwurzetn von Steineibe (Podocapus lambertii) und schmalbalblattriger Araucaria (Araucaria angustifolia). Centralblatt fur das gesamte Forstwesen. Wien (i978) P. 79---86. 2. Boggie, R.: Water table depth and oxygen content of deep-pent in relation to root growth or Pinus contorta. Aberdeen (1977). 3. Bold, H. C.: Morphology or plants (third edition) New York, Evanston, San F;ancisco, London (1957). . 4. Donahue, R. L.: Soils: An introduction to soils and plant growth. New Jersey (1965), 5. Eams, J. A. and Mac Daniels, L. H. : An introduction to plant anatomy. New York and London (1925). 6. Esau, K.: Plant anatomy (second edition). New York, London, Sydney (1964). 7. Fayle, D. C. F.: Distribution of radia! growth during the develo;:lment of red pine root systems. (Canadian journal of forest research) . Ontario (1975) Volume 5, Number 4, P. 608--625. 8. Fayle, D. C. F. : The case of the thickening root. Ontario (1978) »xerox". 9. Fay/e, D. C. F. : Can we manipulate tree root development through genetics? Ontario (1978) 10. Fayle, D. C. F.: Patterns of anual xylem incremen!. Integrated by contour presentation . (Canadian journal or forest research) Ontario (1973) Volume 3, Number 1, P. 105-111 . 11. Fayle, D. C. F .: lnterpreting performance of recently out ptanted Pine seedlings. Ontario 12. Gams, 1.: Kras. Ljubljana, 1974. 13. Jurher, F . vnd Miklavžič, J. and Sevnik, F. and tagar, 8.: Gozd na krasu Slovenskega primorja. Publikacije tehniškega muzeja Slovenije 12. Ljubljana (1963). 14. Kozlowski, T. T.: Grovvth and developmerlt of trees (Volume 11) New York and Londor\ (1971). iS. Melik, A.: Slovensko Primorje, Ljubljana. 25 16. Mirov N . T. : The genus pinus. New York (1967). 17, Rubner, K.: Die pflanzengeographischen Grundlagen des Waldbaes . Berlin (1960). 18. Shou/ders, E. : Poor aeration curtails slash pine root growth and nutrient uptake. New Orleans (1976) . 19. Snedecor, G. W. and Cochran, W. C. : Statistical method (sixth edition) lowa (1967) . 20. Youngberg, C. H. T. and Davey, C. H. B.: Tree growth and forest soi ls. Oregon State (1970). 21 . L.ga}nar, A .: Naravno širjenje črnega bora (Pinus nigra var. austri aca Arnold) na slovenskem Krasu. Zbornik gozdarstva in tesarstva, Ljubljana, 1973. Vol. 11, št . 2, 199-234. PROGRAM GOZDARSKIH RADIJSKIH ODDAJ V prvih dveh mesecih leta 1983 bodo v oddaji Kmetijski nasveti, ki so vsak dan ob 12.30 uri na l. programu naslednje gozdarske teme: Januar 1983 Pomen gozdnih ostankov za kurjavo Sekamo manj lesa kot znaša prirastek Prebiralno gospodarjenje v dolenjskih gozdovih Izkoriščanje zemljišč za pridelovanje lesa ob vodotokih Februar 1983 Prve macesnove sadike iz semenske plantaže v Markovcih Normativi v gozdni proizvodnji Nevarnost i požarov v kraških gozdovih Združeni kmetje v gozdni proizvodnji 26 Prof. Zd ravko Turk, dipl. inž. gozd., c . XVII/21, Rožna dolina, Ljubljana Dr. L:ivko Košir, dipl. inž. gozd., Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana Tone Hočevar, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Novo mesto Vlado Jenko, dipl. inž. gozd ., Trdinova 6, Brežice fvlatl fol,rihlllll i t' .\t(~lllbt)o!;, lt'l1~ llHf ~n: @rL-tNt lir \~l·t ,· mt~ m\1n 1H'-ec bt~ St'nit .~ ·Hft\i ·i~ lll~ll bi'Ccl)Clt r\11111 1 qra- tis \1-b) tll\ '' )men ~l'ltl\ bil1i~J CL[a.ubc t iit., fo {) ,n ~Nb aal1) oie @rftil)Tclll)dt 3dt (h'l"l\ c .. \f;~ Mlt>id~it 1 b-tlil Uoll _ b~t> uldJh'lt ·1 .. • 0 {}tr~l~Jlr~ll fd)r \Hd~IJ on'lile~, 1! iJ nod) in ('cftrn ~l3M1) ~ ~ , t·f)ttUl udi.il)lict)CO ~)O{l (tb~~fto cf ~ t-, unb tlCl'lll l.i rrct \l.)Ctbe 1 boJ) ero. Un-iec Dt::; te s:: Dl' ri t; rdtcn ~ic GClHUte ~1ad):: fid)'t 1 unb ~bfo~·ne G~tr<'\gcn roec~c·~ foUe 1 b~11 111 ~ f.ctn arunc6 1 un·b tn== fcl)~~ ~oJ :j (dnuet~agcn, aud) vo t~ tcr!ct) S:c ul·.)cn ~cutc ;tun .. ~o{)Hh\:: eben ~i ~n i i L~)~ m3nf~ ci~1 c ~ ctn·au cbct mcrvcn, 1 ,l1[ctt bcncnjdb~n in 2~~ tratt.lhl~f~rtt ba~ .por .~, unb bcr meri== 0dl' ab-~llild)ll1Cll, auct) fit mit Arrell, t:n·b l'Cflt)\l ifCUCit tl2}\it~htbc.n nad) cm== p~n.bf\ct) \lbs·u~ran-en fcvn \lJctben. fšn ~[dl1)c n 39 · Defravno je prav, de fe v' ne kterih krajih revni1n lju clciH pcr- P' i1i po gojsdih fuhe dreva s;J.ltojr p·.)birad' k tere po tle·h lcshc in r:: n:1 kolenu dajo prelomiti, je v enJ~.~. 1 :urhnja· uzh.!la, de talci ber;;Lhi ve~ 1i i ~ o sqleniga, shivig:t lefa polion ;:h:1- jo , sato je N afhe milo. po \'cl.ie, <~ C! ;J .. ) shupanJe in gofpofke v' iolcGoit f'~ ·~ rbe , de tald revni ljudJe gel('ni ... g:; ali rallezhiga ] Čf.:i ne bodo :-;;-~ii ­ l::: ii ' in de ne budo ure va eo~ irJj "' f' fekirami v' gpjsd hodili, Xl. er n.i] ji1 ~ dreva s' orodjem vred vs.1 n·.> jo, naj jih v' je ~ho sapr0 in f~ct tudi fhe po okoljfh.inah ob:·:hutUv ···. l~:~snjjo ali fbtrafJjo. Pripravi l B. Anko 39 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskhi zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahte- vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja . Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija . Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravita (korektura), ker s tem zagotavljata izrazno enotnost revije. Tehnični pogoji Vsi rokopisi naj bodo tipkani po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso) . Razmik med vrsticami mora biti dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani) . Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 20 tipkanih strani . Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. število fotografij, skic, grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno . Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršene izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju. Tabele in skice, gra- fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večji, vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. Štirikratne povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno fotografijo v reviji pa rab imo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni dia- pozitiv; najbolje 6 X 6 cm, lahko pa je tudi lei ca format . Dobro je, če je zaradi tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporabljajte slabih filmov. Iz slabih diapozitivov ne more nastati dobra barvna si ika . Urednik da lahko grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne, na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 20. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega 10. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč prej, torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšel. AMER KRIVEC, IN MEMORIAM Po težki bolezni je 28. oktobra 1982 umrl dr. Amer Krivec, univerzitetni učitelj, raziskovalec in družbeni delavec. Rodil se je 22. aprila 1928 v Velem lžu, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, gozdarsko fakulteto pa v Za- grebu, kjer je leta 1953 diplomiral. Po diplomi je bil zaposlen v gozdnogospodarski operativi, na Gozdnih gospodarstvih Celje in Postojna. Leta 1964 je začel predavati na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je bil /eta 1966 izvoljen za docenta, leta 1972 za izrednega profesorja in leta 1977 za red- nega profesorja za predmeta transport lesa in organi- - zacijo dela v gozdni proizvodnji. Vmes je leta 1966 doktoriral na Gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil na daljših specializacijah na gozdarskih fakultetah in inštitutih v Avstriji in ZR Nemčiji. Temeljna raziskovalna usmeritev prof. Krivca je bila proučevanje sodobne tehnologije gozdne proizvodnje ter njenih vplivov na gozd kot biotop. V okviru te usmeritve je obdelal vrsto raziskovalnih tem iz raziskovalnega programa Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniške fakultete. Rezultat tega dela je tudi 6 samostojnih publikacij in nad 40 strokovnih in znanstvenih študij, člankov in referatov. Med njimi izstopajo knjige Proučevanje mehanizacije trans- porta lesa, Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa (nagrada Sklada Boris Kidrič, 1973) in Proučevanje traktorskega spravila lesa, v katerih celovito prika- zuje rezultate večletnega raziskovanja spravila lesa s traktorji in nakladanja lesa. Krivčevo raziskovalno in strokovno delo označujeta dve temeljni značilnosti: usmerjeno je bilo h ključnim tehnološkim problemom sodobnega gozdarstva, pri raziskovanju pa je uveljavil sodobno in originalno metodike. Ob tem je kot visokošolski učitelj in raziskovalec svojo vlogo videl tudi v prenašanju sodobnih raziskovalnih izsledkov v prakso, v posredovanju tujih raziskovalnih dosežkov našim strokovnjakom, v posredovanju domačih raziskovalnih dosežkov v tujino in v oblikovanju domačih tehnoloških rešitev. Zato je organiziral tudi okoli 100 seminarjev, na katerih je posredoval strokovnjakom iz prakse rezultate razisko- valnega dela in jih usmerjal v praktično akcijo. Gozdarski operativi je tekoče posredoval tudi sodobna tehnološka gibanja v gozdarstvu drugih dežel, vendar je hkrati kritično usmerjal uvajanje teh dosežkov v našo prakso. Rezultate proučevanja sodobne tehnologije gozdne proizvodnje je predstavil tudi na šte- vilnih mednarodnih srečanjih strokovnjakov s področja izkoriščanja gozdov. Za uspešno strokovno in znanstveno delo je dobil priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije (1976), odlikovan pa je bil z redom dela z zlatim vencem (1 980). Posebno pozornost je posvetil pedagoškemu delu na dodiplomski in po- diplomski stopnji; vsebinskemu oblikovanju predmetov, sproti vnašal v študijski program sodobne dosežke lastnega in drugega raziskovalnega dela in ga prilagajal potrebam gozdnogospodarske prakse. Njegova predavanja, seminarji in terenski pouk so bili metodično in vsebinsko na visoki ravni, popestreni tudi z ilustrativnim gradivom: diapozitivi in filmi. Za te potrebe je oblikoval bogato diateko in filmoteko. študente je usmerjal tudi v raziskovalno delo in mnoga diplomska dela ki so bila izdelana pod njegovim mentorstvom so prava raziskovalna dela ter so diplomanti zanje dobili tudi Prešernove nagrade za študente Ljubljanske univerze. 41 Na fakulteti in izven nje je opravljal tudi številne družbenopolitične in samo- upravne funkcije . Tako je bil prvi predsednik skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, večkrat predstojnik gozdarskega oddelka oziroma VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete, član univerzitetnega sveta, sekretar osnovne organizacije ZK itd . Profesor Krivec je kot pedagog, raziskovalec in komunist živel in izgoreval ter prerano izgorel za ideale svoje mladosti. že svoja mladostna leta je prestajal v najglobljih preizkušnjah, pa naj je šlo za prva simpatiziranja z OF, prve aktivnosti v gimnaziji in mladinski organizaciji, ali za študij na gozdarski fakulteti v Za- grebu, ki ga je povezoval s trdim fizičnim delom in bogato aktivnostjo. Te preizkušnje so pustile globoke sledove v njegovi nravi, oblikovale so mu resen odnos do življenja in dela. V prekratkem življenju je napravil mnogo več kot je bila njegova dolžnost. Bil je človek izjemnih osebnih lastnosti, enostaven, skromen in neposreden, tovariški in pripravljen vsakomur pomagati. Bil je pomirjujoč in strpen pa tudi trmasto dosleden kadar je šlo za uresničevanje dogovorjenih nalog. Zato ni čudno, da ga ves čas zglednega dela na fakulteti najdemo povsod tam, kjer so se začele korenite spremembe starega, preživelega. Pri opravljanju družbenopolitičnih in samoupravnih dolžnosti na fakulteti se je zavedal, da se morata izobraževanje in znanost povezati s proizvodnjo. Mnogokrat spregledamo globino in vse razsežnosti aktivnosti naših kolegov misleč, da je taka aktivnost povsem naravna in normalna. Najbolj pogosto jim tudi ne znamo ali ne utegnemo izreči potrebne zahvale za njihovo delo. Tako se tudi šele sedaj, ko nas je zapustil, ko je podlegel bolezni, ki se ji je tako vztrajno in pogumno upiral, zavedamo kaj pomeni izguba prof. Krivca za bioteh- niške fakulteto, univerzo in slovensko gozdarstvo in kakšna težko nadomestljiva praznina je nastala v prvih vrstah graditeljev novih odnosov v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti pri nas. Pogrešali ga bomo v preizkušnjah, ki nas čakajo, pogrešali ga bodo njegovi sodelavci in mladi rodovi študentov. Njegovo delo in njegova osebnost pa ostajata z nami. Vsem nam je zapustil bogato zakladnico vzgledov, misli in spoznanj, izkušenj in smernic za delo . Tudi za naše vsakdanje življenje nam je pustil vzgled neomajnega in vztrajnega skromnega in preprostega človeka-delavca. Za vse mu velja naša trajna zahvala in spomin. Iztok Winkler 42 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE POSPEŠEVANJE RAZVOJA DOMAČE GOZDNE MEHANIZACIJE V okviru raziskovalnega in pospeševal- nega dela smo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, z namenom pospeševanja razvoja domače gozdne me- hanizacije, v letu 1982 komisijsko ocenili tehnološko uporabnost in izpopolnjevanje varnostnih zahtev nekaterih naših novih pro- izvodov za mehanizacijo del v gozdarstvu. Komisija, ki so jo sestavljali dr. M. Lipo- glavšek, P. Kumer, F. Vrbnjak in M. Kuder, si je na terenu ogledala delovanje naprav in ugotovila njihovo tehnološko funkcionalnost. V zapisniku so bile predlagane morebitne izboljšave in dopolnitev dokumentacije, ki je potrebna za izdajo strokovne ocene o upo- števanju varnostnih predpisov. Vse te na- prave je obravnavala ista komisija, kar je zagotavljalo enaka merila za vse primere. Po upoštevanju dopolnitev je na osnovi predloga komisije proizvajalcem oziroma uvoznikom inštitut izdal strokovno oceno o upoštevanju varstvenih predpisov in norma- tivov v smislu 5. člena zakona o varstvu pri delu SRS. Tako oceno so doslej prejeli: Za gozdarsko varnostno kabino na trak- torju IMT-560, SGG Tolmin, TOZD Gozdne gradnje in mehanizacija. Za enobobenski gozdarski vitel Tajfun, tip EGV 4, OZD, Tajfun industrija kmetijskih strojev in hidravlike, Planina pri Sevnici. Za enobobenski gozdarski vitel KIT -1, Ljubljanske mlekarne, TOZD Strojni obrat Kozarje. Za adaptacijo kmetijskega traktorja IMT 560 za dela v gozdarstvu je strokovno oceno prejelo Gozdno gospodarstvo Postojna, TOZD Transport. Pozitivno ocenjena do- datna oprema traktorja IMT-560 tega pro- izvajalca ima naslednje sestavne dele: ogrodje za pritrditev vitla, - prednja odrivna deska in - zadnja zaščitna deska. Za podobne adaptacije traktorja IMT-560 za dela v gozdarstvu so prejeli strokovne ocene še: Lesna Slovenj Gradec, TOZD Transport in servis, ZKGP Kočevje, TOZD Agroservis - mehanična delavnica in Gozd- no gospodarstvo Maribor, TOZD za gradnje in mehanizacijo. Na osnovi dosedanjih izkušenj pri adap- tacijah kmetijskih traktorjev IMT-560 za dela v gozdarstvu pripravljamo enotno dokumen- 43 PREIZKUŠENO VARNO Kakovostni znak Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana PREIZKUŠENO VARNO. lacija, ki bo omogočala vsem interesentom adaptiranje traktorja z varnostno kabino in drugimi priključki brez iskanja novih rešitev in ocen. Po enakih načelih je inštitut izdal stro- kovno oceno za naprave, ki jih je uvozila Agrotehnika - Gruda, TOZD Mehanizacija in sicer za lupilni stroj Nicholson 35 A-2 in za gozdarski večbobenski vitel Mini-U rus, tip 300- 1,2 in tip 350- 1 ,0. V postopku je še dvobobenski vitel s stolpom lgland. Vse naprave, ki jih je in jim bo inštitut še izdal strokovno oceno imajo pravico nositi kakovostni znak inštituta - PREIZKUŠENO VARNO. Milan Kuder SESTANEK SEKCIJE ZA PRIDOBIVANJE GOZDNIH PROIZVODOV Letos je bil sestanek Sekcije za izkori- štavanje šuma pri Zajednici šumarskih fa- kulteta i instituta za šumarstvo i drvnu .in- dustriju SFRJ, med 22. in 24. septembrom v Sarajevu. Udeležili so se ga predstavni ki vseh gozdarskih inštitutov in fakultet, ki se ukvarjajo s problematiko pridobivanja lesa. Iz Slovenije smo se sestanka udeležili: prof. dr. Marjan Lipoglavšek, mag. Andrej Dobre in asist. Boštjan Košir. Prvi dan je bil posvečen ogledu delovišča na pobočjih Jahorine, kjer so spravljali les s češkimi zgibniki LKT-80. Drugi dan so se udeleženci srečanja zbrali na posvetovanju, kjer je bila glavna tema klasifikacija gozdnih terenov z vidika uporabnosti razi ičnih teh- nologij in tehničnih sredstev. Zaradi slabega razvoja in uporabe posameznih tehnologij v različnih republikah, so nekateri razpravljalci opozorili na slabo medsebojno izmenjavo informacij. Nekaj udeležencev je prebralo zanimive referate s temo klasifikacije gozdnih te- renov, ki so bili osnova za razpravo . Na koncu so predstavniki posameznih institucij informirali drug drugega o raziskavah, ki so v teku. S sestankom smo nadaljevali na terenu. Pot je vodila iz Sarajeva prek Konjica v Jablanica, kjer smo si ogledali spomenik znameniti bitki na Neretvi . Zadnji dan pa smo krenili prek Prenja v strma pobočja Bjelašnice. Ogled delovišča, kjer so na višini 1300 m sekali debelo bukovino, je bil zelo zanimiv. Posebno nas je presenetila smelost gradnje gozdnih cest na izredno težkih nedostopnih terenih. Brez izjeme smo bili tudi tokrat enotni v misli, da so takšna srečanja za razvoj stroke potrebna in koristna. Boštjan Košir SUŠENJE JELKE V EVROPI KRAMER, W.: Sušenje jelke (Das Tannen- sterben), Forstarchiv, 1982, 4. Vzroki in posledice sušenja jelke v raz- ličnih predelih Evrope, so v strokovni lite- raturi predstavljeni že iz najrazličnejših zornih kotov. W. Kramer, ki je na večkratnih študijskih potovanjih spoznal pretežni del področja naravne razširjenosti jelke, pa predstavlja preglednica in intenziteto sušenja jelke v Evropi. Na ta način nam je prostorsko na- zorno dopolnil predstave o ogroženosti te drevesne vrste v Evropi. Bistveni zaključki avtorja so naslednji: - Sušenje jelke se na obravnavanih pod- ročjih pojavlja v vseh višinskih legah, na vseh ekspozicijah, v raznih intenzitetah; vsekakor pa je sušenje jel ke močnejše na ",\br ::;l...holl . Gu~P\'S t ',~...L."' o vmaone vradnosti - močno sušenje jP-LkP. Slika razširjenosti sušenja jelke v Evropi 44 zapadnih legah, planotah in grebenih, kot na vzhodnih. - časovno in prostorsko se sušenje jelke vedno bolj širi. - v zahodnem in jugovzhodnem delu naravne razširjenosti jelke (izjema je Nor- mandija) se jelka ne suši, medtem ko se na Slovaškem, kjer se je že zgodaj pojavilo sušenje, le-to nezadržno napreduje. To velja tudi za nasade jelke izven območja naravne razširjenosti. - Sušenje jelke se pojavlja tako v osred- njem delu (npr. Schwarzwald, Bavarski gozd, Slovaška, Slovenija). v obrobju (npr. Buko- vina, Poljska) kot tudi izven področja na- ravne razširjenosti jelke (severozahodni del Nemčije). - Jelka se suši tudi na področjih z in- tenzivnim gospodarjenjem. Suši se v čistih in mešanih sestojih, pri vertika/nem in hori- zontalnem sklepu krošenj, ne glede na bolj ali manj ugodne ekološke pogoje. - Sušenje jelke zajema tisti del Evrope, ki je najmočneje industrializiran. Težišča so pod roč ja z zgod nej šo industrializacija, ki je povezana z rudarstvom, kot je to primer na Saškem in Slovaškem. - Z ozirom na dosedanje ugotovitve v evropskem prostoru, se vsiljuje misel, da se sušenje jelke pojavlja kot posledica indu- strializacije v Srednji Evropi, in da se bo jelki, ki je izredno občutljiva na izpušne pline, pridružila tudi smreka. Sonja Horvat-Marolt KNJižEVNOST NARAVNO POMLAJEVANJE Leibundgut, H.: Die natOrliche Waldver- jiJngung (Naravna obnova gozda), Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart 1982, 107 strani. V drobni knjižici obravnava Leibundgut obnovo gozda z naravnim pomlajevanjem. V strnjeni obliki so opisana izhodišča, načrto­ vanje obnove, tehnika obnove, izbira obno- vitvenega postopka in delokrog pri obnovi gozda. Da bi lažje dojeli obnovo gozda, je naj- prej prikazan naravni razvoj gozda in na- ravni procesi, ki spremljajo razvoj gozda vse do pomladitve. Za boljšo ponazoritev si avtor pomaga s prikazom razvoja v pra- gozdu. Avtor nato preskoči na posebno poglavje: Načrtovanje obnove, ki jo zelo temeljito obdela, opredeli pojme in razmeji posa- mezne faze dela. Posebno pozornost po- sveča gozdnogojitvenim ciljem in osnovam, ki so za opredelitev končnih ciljev obnove nepogrešljivi. Osrednji del knjige je name- njen opisu različnih postopkov obnove. Opi- sanih je dvanajst takšnih postopkov, le-ti pa so prikazani na različen način . Medtem ko prikazuje avtor golosek z očmi kritika, brez opisovanja tehnike, se poglobi v so- dobnejša sonaravno obnovo gozda, kot so obnova gozda pri prebiranju in obnova goz- da pri skupinskopostopnem gospodarjenju. Posebni poglavji sta posvečeni obnovi gor- skega gozda in obnovi rastiščno neprimer- nih gozdov. 45 Pri izbiri obnovitvenih postopkov in pri odločitvah o vrsti obnove, avtor razkriva svoje dolgoletne praktične izkušnje, pod- krepljene s teoretskim razmišljanjem. Res- nost obnove gozda, kot odločilnega posega v življenje gozda je razvidna iz avtorjevega razmišljanja in napotkov o tem kdo je do- volj usposobljen, da opravlja to pomembno nalogo. Avtor apelira na gozdarje in opo- zarja, da spada obnova gozda v delovno področje vrhunskih strokovnjakov gozdarjev s široko razgledanostjo, z veliko znanja in z veliko odgovornostjo. Vsebina knjige nam ni nova. Njena velika vrednost je v prikazu obnove gozda v jedrnati in nazorni obliki, kot opozori Ini k gozdarju, kadar premalo raz- mišljena odloča o usodi starega gozda. Dušan Mlinšek ZGODOVINA SREDOZEMLJA - OPOMIN ZA VSE CLOVESTVO Thirgood, J . V.: Man and the Mediterra- nean Forest. A History of Resource Depletion (Ciovek in sredozemski gozd . Zgodovina iz- črpanja naravnega bogastva). Academic Press, 1987, strani 194. Beseda Sredozemlje za marsikoga po- meni plavo morje, hotele, jahte itd . Toda v resnici je Sredozemlje vse nekaj drugega, med ostalim je trdo življenje v ogolelem svetu Balkana, Anatolije, Palestine. Sredo- zemlje v širšem smislu obsega velik del južne Evrope in tako tudi Balkan, potem Malo Azijo, Bližnji vzhod vključno z velikim delom današnjega 1 raka, severno Afriko. Sredozemlje tako meji na gozdnato srednjo Evropo, na stepsko vzhodno Evropo, na polpuščavski in puščavski svet Azije in Afrike. Sredozemlje obsega različne podneb- ne tipe na prehodu od subhumidnosti do aridnosti. Za vse sredozemske dežele pa je značilno, da so na tleh starih kultur, ki segajo daleč v antični čas. Kljub današnji revščini je bilo Sredozemlje nekdaj odličen naselitveni prostor, ki se ni omejil samo na ozek obalni pas. O tem nam govore ostanki veličastnih zgradb, ogromno arheoloških najdb, ki so tudi neprecenljive umetnine. Sredozemlje je bilo nekdaj gozdnato, po- sebno v gorovjih. O tem imamo dovolj zgo- dovinskih virov. Tod je raslo drevje velikih dimenzij, brez katerega gradnja ladij, monu- mentalnih stavb itd . ne bi bila mogoča. Sredozemsko gorovje in hribovje je bilo pokrito z obilno plastjo rodovitnih tal in še ni bilo erodirano. Danes puščavska severna Afrika in goli Bližnji vzhod sta bili žitnica Rimskega cesarstva. Avtor je podrobno obdelal socialno in politično zgodovino Sredozemlja in njen vpliv na usodo gozda. Največ pozornosti posveti vzhodnemu Sredozemlju . Ne smemo pozabiti, da je antična grška in rimska kul- tura temelj za vso današnjo zapadno civili- zacijo. Sredozemlje je domovina Judov, pa tudi domovina islama z vsem njegovim ogromnim vplivom na preteklo in sedanjo zgodovino človeštva. Največi kulturni in go- spodarski razcvet je doseglo Sredozemlje v času, ko je bilo rimsko cesarstvo na svo- jem višku, Intenzivna obdelava tal, razmero- ma obzirna izraba naravnih bogastev ter raz- meroma gosta naseljenost je bila značilnost takratnega časa. Ko je rimsko cesarstvo oslabelo, so začeli vdirati vanj nomadski narodi, kar je pomenilo propad takratne cvetoče kulture. Nomadi niso imeli smisla za kultiviranje občutljivega sredozemskega sveta, njihove črede so rušile skrbno zgra- jene terase, z vinogradi in vrtovi. Pojav -islama v 7. stoletju in njegova kas- neJsa ekspanzija je pomenil dokončno razrušenje nekdanje visoke rimske kulture v večjem delu Sredozemlja. Namesto inten- zivne obdelave tal je prevladalo pašništvo in nomadstvo. Usoden pomen za vse vzhod- no Sredozemlje in Balkan je imelo otoman- sko turško cesarstvo, ki je uničilo vzhodno rimsko cesarstvo (pa tudi visoko kulturo srednjeveške Srbije) . Brezobzirna otomanska 46 vladavina je povzročila huda pustošenja gozdov, kar je v naši državi in na našem Krasu danes še dobro vidno. Na sploh v Sredozemlju ni manjkalo vojnih viharjev in osvajalskih pohodov v vsej njegovi zgo- dovini . Vojske so gozd zažigale in izseka- vale. Dobro vemo, kako sredozemski gozd hitro zagori (npr. turško bombardiranje Cipra poleti 1974, ki je povzročilo hude gozdne požare). Glavni vzrok za ogolitev Sredozemlja je stihijska paša. živinoreja je bila prisotna že v pradavnini. S poselitvijo rodovitnejšega sveta v antični dobi je nomadstvo prešlo v stalno naseljeno poljedelstvo, kjer je živino- reja še vedno Imela pomembno vlogo. Toda v sosednjem po/puščavskem svetu Azije in Afrike se je nomadstvo ohranilo do danes. Nomad ne pozna zemljiške lastnine, in se zato ne zanima za nego pašnika. Veliko število živine je za nomada znak blago- stanja in tako hoče imeti čim večjo čredo. Zato mu kmalu zmanjka pašnikov in sili s svojo živino na obdelana kmetijska tla. Kon- flikti med nomadskimi živinorejci in med stalno naseljenimi poljedelci so se začeli že v pradavnini. Rimsko cesarstvo ni spustilo nomadov preko svojih meja. Kasneje je pašništvo prevladalo nad poljedelstvom, kar je imelo hudo neugodne posledice . Današ- nja civilizacija vedno bolj zožuje nomadski življenjski prostor, toda nomadske črede se zaradi tega ne zmanjšujejo. Danes npr. v dolini Jordana v Palestini morajo kmetje hitro vzgojiti in pospraviti svoje njivske kulture, še preden pridejo oboroženi beduini s svojimi čredami in šotori. Kmetijstvo se mora podrediti nomadstvu. To je eden od vzrokov dezertifikacije. Beduini se ponosno imenujejo »sinovi puščave« . Toda bolje bi se imenovali »očetje puščave «, ker so s svojimi kozami sami krivi za nastanek pu- ščave. (Nomadske probleme poznamo tudi pri nas, npr. bosanske ovce v vrtovih in vinogradih Slovenskega primorja ali v ze- lenih žitnih poljih Slavonije.) Toda niso samo nomadi krivi za nastanek puščave, že polnomadska ali čisto navadna kmetijska živinoreja utegne pomeniti brez- upno pogrezanje v revščino. Pri preobreme- njenosti pašnikov postane njihova zmoglji- vost vedno bolj malenkostna. Npr. na Bliž- njem vzhodu je potrebno desetine hektarov pašnika za preživetje ene same ovce . Iz svoje revščine si ljudje skušajo pomagati tako, da povečujejo število živine. Posledica tega je, da je živina še bolj prestradana. še bolj mora poteptati ves pašnik, da najde nekaj hrane in pri iskanju hrane na pustih pašnikih porabi vso svojo energijo. Na po- teptanih in oguljenih tleh erozija hitro uni- čuje ostanek rodovitnih tal. Večje število živine ne pomeni večjega gospodarskega donosa, ampak le še hujše uničenje paš- nika. Vso nerazumnost svojega početja pa ljudje nikakor ne morejo spoznati in se odločiti za manjše število bolje prehranjene živine. Pretresljiva je gledati, kako pastirji v libanonskem gorovju podirajo še zadnje cedre, bore, jelke, da nahranijo svoje pre- stradane koze. Ko drevo z zeleno krošnjo pade na tla, plane po njem čreda lačnih koz in ga hitro oguli do golega. Pastir pusti les ležati in gre iskat novo zeleno drevo. Na ta način zmanjka tudi lesa in ljudje se morajo navaditi, da živijo brez njega. V revnih vaseh npr. v Iraku ljudje v svojih kamnitih hišah sploh nimajo pohištva, na- mesto oken imajo samo majhne odprtine, namesto z drvmi kurijo z živalskimi iztrebki. Faktorji, ki so tisočletja uničevali Sredo- zemlje, so še vedno na delu. Vendar neka- tere sredozemske države že uspešno rešu- jejo probleme. Problem koz so energično rešili tudi na Cipru, v Tuniziji, v Siriji. Koze M še vedno Brkini Brkini še zlepa ne bodo šli v pozabo. Kaže, da so močno zarezali v marsikakšne navade in pravila, s katerimi sicer nismo prihajali navzkriž, v Brkinih pa so bila mahoma zasukana in so tako povzročila številne razprave o stvareh, ki so veljale za konstante v tehnologiji, organizaciji, eko- 47 praktično niso več problem v Italiji in Fran- ciji. Kljub tisočletnem uničevanju ima sredo- zemsko rastlinje še presenetljivo sposobnost naravne obnovitve. Ozelenitev Sredozemlja je v prvi vrsti socialni in politični problem ter problem hitre rasti prebivalstva, ne pa toliko tehnični problem. Kot nujen pogoj za napredek avtor smatra jasno izdelano gospodarsko politiko, razmejitev gozda in pašnika, predvsem pa primerno avtoriteto oblasti, ki mora omogočiti red in zakoni- tost. Nemočnost in korumpiranost ljudi na odgovornih položajih pomeni pospešeno propadanje gozda in rodovitnih tal. Avtor je napisal knjigo z namenom, da bi· izkušnje iz tisočletne zgodovine pomenile nauk za današnji čas. Gospodarske, so- cialne, politične in dru ge krize nam verjetno ne bodo prizanašale. Paša in posek lesna- tega rastlinja se vedno ponuja kot izhod iz stiske v težavnih časih. Avtor dobro prikaže, kako strahovito usoden pomen ima ravno paša, posebno kozja. Naša država ima toliko sredozemskih značilnosti, da knjigo lahko priporočim vsem kmetijcem, gozdarjem, pro- storskim načrtovalcem in še posebno novi- narjem, ki naivno hočejo s pašništvom ali celo kozarstvom reševati naše kmetijstvo. Marjan Zupančič nomiki itd. Tudi zadnja odločitev, sprejeta na osnovi spremenjenih gospodarskih raz- mer, ki začasno umika sekače z delovišč v brkinskih gozdovih, ni prekinila razprav o nekaterih zanimivih vprašanjih. Eno izmed njih predstavljamo . Ugotovljeno je bilo, da so se sekači, ki so delali v Brkinih, pojavili na vrhu lestvic OD v svojih temeljnih organizacijah kakor tudi delovnih organizacijah. Pri izdelavi drv niso bile redke prekoračitve norm tudi za 100 odstotkov in več. Ta pojav je seveda neko- liko zamajal plačne sheme v gozdnih gospo- darstvih, zato so se začele živahne razprave med tistimi, ki so to razliko zagovarjali in tistimi, ki so ji upravičenost oporekali. Opravljene so bile tudi analize in ankete (Bled), ki pa odgovora še niso dale. že sedaj pa je jasno, da so visoki osebni do- hodki lahko rezultat ohlapnih norm ali po- daljšanega delavnika. če so rezultat dalj- šega dela je vse O. K. če pa so rezultat ohlapnih norm, tedaj bi morali vedeti, zakaj so bile norme ohlapne. Dohodkovna motiva- cija za "zdomce" je bila v Brkinih vsekakor potrebna, vprašanje analiz in poslovne ocene pa je, če je bil motiv dovolj utemeljen za takšne razlike. Brez strahu Znano je, da so kobilice v nekaterih deželah usodna nadlega; tudi pri nas se pojavljajo od časa do časa. Gozdarje ne vznemirjajo zelo pogosto. Ponekod pa se časovno in prostorsko stalno pojavljajo, vendar so tudi tu, čeprav se pojavljajo v gradacijskih oblikah nenevarne. Takšno mesto je na primer na levem bregu Savinje med Celjem in Laškim; pa še več jih je, vendar ne vzbujajo skrbi niti pozornosti. Gozdarska strokovna literatura tudi ne pozna zapisov na to temo. Le tu in tam zasledimo vest, ki nekatere preplaši, iz- kušene gozdarje-ekologe pa ne vznemirja. V Saškem gozdarju (interno glasilo SGG Tolmin 2/82), je nekoliko temeljitejša infor- macija o kobilicah v gozdovih tega območja. V Rebernici na pobočjih Nanosa na primer so se letos spomladi razpasle na površini 100 ha kobilice rodu Podisma alpina, ki so ogolele okoli 40 ha slabega varovalnega gozda; dišale so jim predvsem termofilne drevesne vrste. Ekološka vloga kobilic v naših gozdovih še ni raziskana, vsekakor pa ni razlogov za paniko, tudi kadar jih je nekoliko več. Ni tehnologije in ni orodja Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri SZG že nekaj časa opozarja na zelo aktualno racionalizacijo gojitvenih del. Gre za standardizacijo tehnologije gojitvenih del, kar bi morali čim prej proučiti in spre- jeti. Naslednji korak je standardizacija me- hanizacije in orodja za ta dela. Nekaj so- dobnega orodja smo do sedaj uvažali (sku- paj s tehnologijo}, kar pa že dolgo ne ustreza več potrebam niti koncepciji go- spodarjenja z našimi gozdovi. Z zavrtim uvozom tudi orodja in mehanizacije nima- mo, domači izdelovalci pa so pred leti (zaradi nezanimanja gozdarstva za njihove izdelke) opustili izdelovanje takšnega oro- dja. Sedaj jih spet iščemo in komajda, da se še kdo spominja Dornikov, Križajev in drugih, ki so bili veliki specialisti za vse vrste ročnega orodja. Zelja odbora je, da bi posebna skupina strokovnjakov (v okviru Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani) prevzela pobudo in organ1z1rano zbirala vse izdelovalce takšnega orodja, jih usmerjala in preizkušala njihcve izdelke. Vendar tudi priznanje Medobčinski koordinacijski odbor za sa- nacijo škode zaradi žledu v Brkinih, ki pred- stavlja občine Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna, je junija lani izrekel Silviju Blaju dipl. inž. gozd . vodju TOZD Gozdarstvo Idri- ja priznanje za njegove napore kot pred- sedniku štaba za sanacijo škode v brkin- skih gozdovih. Priznanje sta mu izrekla predsednik Skupščine občine Sežana to- variš Debevc in direktor Zavoda za melio- racijo in pogozdovanje Krasa tovariš Prelec. Pri tem je bilo rečeno: Tovarišu Silviju Blaju, ki ima velike za- sluge za realizacijo programa sanacije v prvem letu po žledu (1981), izrekamo vse priznanje in zahvalo za njegovo uspešno in nadvse angažirano delo v štabu za odpravo posledic brkinske katastrofe. Istočasno pa gre zahvala tudi njegovi delovni organiza- ciji, ki je omogočila tovarišu Blaju tako široko angažiranje izven matične delovne organizacije. Odposlanca sta še pristavila prošnjo, da tudi v nadaljevanju sanacije enako zavzeto sodeluje. Prav je, da se čestitkam pridružimo tudi kolegi gozdarji, saj vsi vemo, kako nehva- ležno delo je opravljal S. Blaj. Brez globoke vere v lastno in gozdarsko delo in seveda brez debele kože, bi težko uspel. Kar pra- vega smo izbrali. Stisnimo mu roko! X. bienale uiilc groli o ~ Q) E Ol Q) o "O Cl) c -o -o o Ol,t) ~ ~ ~ '-- (j) (j) 1 3 1 2 1 1 1 3 1 1 4 1 10 5 2 14 10 5 2 15 14,7 7,4 2,9 22,1 izkušnje Do 5 let Nad 5 let 2 2 2 4 2 2 9 3 5 1 1 2 2 1 1 4 4 7 4 2 5 22 43 2 22 46 -ci ~ Cl) ·- :§ ti (f) o o 1 1 2 4 i 3 2 4 3 6 18 5 18 8,8 26,5% delo zamenjalo 26 delavcev ali 38 °/o. Od tega je bilo 10 vodij služb za račur\al­ ništvo ali 38 °/o vseh fluktuiranih delavcev. Na dvanajstih gozdnih gospodarstvih je delo zamenjalo 10 vodij služb za računalništvo oziroma 83 °/o. Podroben pregled delavcev po delovnih izkušnjah je razviden iz tabele 4. 3.4. Dopolnilno Izobraževanje Poleg tečajev, ki so navedeni v tabeli 5, imajo delavci v računalništvu opravljen tečaj Uvod v računalništvo oziroma računalniške osnove. Ta tečaj je pri vseh organizatorjih dodatnega izobraževanja v računalništvu pogoj za nada- ljevanje usposabljanja. Razen delavcev Gozdnega gospodarstva Maribor, smo vsi tečaje opravili na Republiškem računskem centru. Vsak vodja službe mora poleg tečaja o organizaciji računalniške obdelave imeti opravljen tudi tečaj iz . enega od programskih jezikov. Poleg tečajev navedenih v tabeli 5, delavci v računalništvu obiskujemo različne dopolnilne tečaje ali tečaje za uporabo pro- gramskih paketov, operacijskih sistemov in druge različne tečaje, ki jih orga- nizira Republiški računski center. Tabela 5. Dopolnilno izobraževanje Organizacija Računalniški jeziki Delovna organizacija rač. obdelav in sistem. analiza co bol fortran pascal SGG Tolmin 2 3 GG Bled 2 s GG Kranj 1 4 GG Ljubljana 1 5 GG Postojna 1 5 GG Kočevje 1 GG Novo mesto 1 3 GG Brežice 1 3 GG Celje 1 3 GG Nazarje 2 7 2 Lesna Slovenij Gradec 1 3 GG Maribor 2 s GG Murska Sobota Zavod za pogozdovanje Krasa, Sežana Skupaj GG 1S 47 6 2 Inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Biotehniška fakulteta, gozdarski oddelek 2 SKUPAJ 17 49 9 4 3.5. Kadrovski načrti Tudi v bodoče načrtujemo samostojno skupine delavcev za računalništvo v gozdnih gospodarstvih, ki bodo organizirane kot samostojni sektorji, kjer bodo dela in naloge vodij računalniških sektorjev uvrščene med dela in naloge s po- sebnimi pooblastili. Poleg nalog s področja računalništva bodo ti sektorji prevzeli tudi organizacijo poslovanja. 55 Delavci v računalništvu bodo morali imeti opravljeno najmanj srednjo šolo, saj bomo zajemanje podatkov prenesli k uporabnikom . Sektorje za računalništvo bo treba okrepiti s kadri z višjo in visoko izobrazbo s področja organizacije poslovanja in računalništva. S tem pa se število delavcev v računalništvu ne bo bistveno povečalo, spremenila se bo le struktura delavcev po izobrazbi. 4. Računalniška oprema Računalniško in knjigovodsko strojno opremo smo gozdarji nabavljali na osnovi potreb posameznega gozdnega gospodarstva. Zaradi tega tudi takšna pestrost opreme za knjigovodstvo, saj 13 delovnih organizacij uporablja opremo kar 7 različnih proizvajalcev (tabela 6). Ascote so bile nabavljene v obdobju Tabela 6. Knjigovodski stroji v gozdarstvu Oprema število GG 1. Dar o 1840 (O aro) 2. Philips P 356 in 8000 4 4 7 1 2 1 1 3. Ascota 4. Kienzle 5. Robotron 6. Logabax 7. Packard 1965 do 1968, na enotnost nabave so vplivale tržne razmere. še danes v gozdar- stvu uporabljamo 7 Ascot, vendar je njih uporaba močno zmanJsana; mesečno so· v uporabi le po nekaj dni. Drugačne pa so razmere pri Philipsih in Darah. Nabavljeni so bili v obdobju od leta 1975 do 1980 in jih delovne organizacije uporabljajo stalno po več ur dnevno. Uporabljajo jih v glavnem za zelo pomembne Tabela 7. Knjigovodski stroji in manjši računalniki za računovodska in knjigovodska dela Delovna organizacija SGG Tolmin GG Bled GG Kranj GG Ljubljana GG Postojna GG Kočevje GG Novo mesto GG Brežice GG Celje GG Nazarje Lesna Slovenj Gradec GG Maribor GG Murska Sobota Zavod za pogozdovanje Krasa, Sežana Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo Knjigovodski stroji in manjši računalniki DARO 1840 Philips P 356 z izhodom na luknjane kartice in ASCOTA ASCOTA (dve) DARO 1840 in KIENZLE Philips P 356 z izhodom na luknjane kartice ASCOTA DARO 1840, ASCOTA in ROBOTRON ASCOTA in dva ROBOTRONA Philips P 359 z izhodom na luknjane kartice dva Philips 8000 DARO, dve ASCOTI Logalax, tri ASCOTE ASCOTA PACf Q) (i) o ~ ~ o o o d:i 1- CD CL ~ z (.) 1. Obračun prirastka G G G G G 2. Polna premerba G G G G G G G 3. Bitterlich G G G G G 4. Stalne vzorčne ploskve G 5. Bilančna metoda G 6. Cenitev G G G G G 7. Fondi G G G G+ G G 8. Indeks in seznam gozd. posestnikov G+ G G G 9. Norme G G G G G 1 O. Gojenje gozdov G R R 11. Evidenca poseka G G G G G 12. Projektiranje cest G 13. Kalkulacija strojnega dela G 14. Analiza nesreč G 15. Osebni dohodki G G G G 16. Fakturiranje G G G 17. Komercialna statistika R+ G R R G R R G 18. ~UM-22 G G G G G G G G 19. Prevzem lesa od lastnikov gozdov G G G 20. Proizvodno poročilo -G - G G -G 21. Obračun prevozov G G G 22. Saldakonti dobaviteljev R R 23. Saldakonti kupcev G R R R R 24. Osnovna sredstva G+ R G G G G G 25. Materialno knjigovodstvo G G G G G 26. Obračun stroškov G G G 27. Glavna knjiga G 28. Vloge in dvigi HKS G G G 4. Zaključek Računalniški programi so sistemi, s pomočjo katerih lahko iz zbranih po- datkov ustrezne kvalitete oblikujemo informacije, ki jih uporabljamo pri spreje- manju odločitev v poslovnem procesu. število programov, ki jih uporabljajo gozdna gospodarstva je veliko. S pomočjo teh programov obdelujemo podatke vseh najpomembnejših področij. V preteklosti smo vložili mnogo sredstev v izdelavo, vzdrževanje in dopolnjevanje programov. Strokovnjaki so si edini v presoji, da bodo stroški za programsko opremo v naslednjih letih rastli hitreje kot stroški za strojno opremo. Stanje in prognoze stroškov za programsko opremo, izraženo v odstotnem deležu do skupnih stro- škov programske in strojne opreme, naj bi bil sledeč {3) : Leto 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 Programska oprema 18 25 38 55 82 70 72 64 Ker je delež stroškov za izdelavo, vzdrževanje, dopolnjevanje programske opreme zelo velik, moramo v bodoče tem aktivnostim posvetiti posebno pozornost. S pristopom k izdelavi modularne programske opreme, bi znižali stroške izdelave in vzdrževanja ustrezne programske opreme za vsa gozdna gospodarstva, medtem ko bi se stroški za strojno opremo nekoliko povečali. Da pa bi lahko takšno programsko opremo izdelali, moramo predhodno opre- deliti proces odločanj tj. izdelati je potrebno model konkretnega procesa odlo- čanja, s pričakovanimi izhodi in ustreznimi vhodi. V prihodnjih letih bo potrebno mnogo dela in naporov za izdelavo konkret- nega modela odločanja in standardov pri računalniškem programlranju. Do večje povezave med posameznimi področji obdelave podatkov bomo prišli postopoma, kajti predelava oziroma izdelava novih programov za obdelavo bo zahtevala od programerja dodaten napor, saj je to delo zahtevno in naporno. Literatura 1. Bratko, 1., Raikovic, V.: Uvod v računalništvo Ljubljana 1979. 2. Clemente, M.: Zgradba in delovanje elektronskega računalnika, Ljubljana 1971. 3. Tosit, 2 .. Djordjevič, S .: Tendencija razvoja tehnologije i programiranja računara, Praksa Beograd 1976. 4. Wirth, N.: Računalniško programiranje, Ljubljana 1979. 5. Popis programske opreme, marec 1982, anketa. V Gozdarskem vestniku št. 1/1983 smo že takoj v začetku napravili napako. Ne bomo se izgovarja!i na tiskarskega škrata, bolj priročen je tisti izgovor: motiti se, je človeško; in nadaljevanje: kdor prizna, se mu polovico oprosti. V članku Oksfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo na strani 2 smo napak zapisali soavtorja, ki ni le Oliver Noel (to sta imeni); pravo in polno ime je: Oliver Noel Blatchford . 65 Oxf.: 945.3 »1982« :903. »1955« GOZDARSKI STROKOVNI KADRI V SLOVENIJI V LETU 1982 IN OCENA POTREB DO LETA 1995 Franjo Urleb* 1. Uvod V času, ko zaključujemo revizijo območnih gozdnogospodarskih načrtov, ko smo in še bomo v okviru revidiranih določil teh načrtov prav gotovo intenzivirali gospodarjenje z gozdovi, se kadrovska komponenta tega razvoja izpostavlja kot bistveni in edini miselni element proizvajalnih sil. če izhajamo iz predpostavke, da ima načrtovanje potrebnih kadrov vse osnovne značilnosti načrtovanja proiz- vodnih aktivnosti, mora postati le-to obvezni integralni del razvojne strategije gozdnogospodarske organizacije oziroma gozdnogospodarskega območja in ce- lotnega gozdarstva oziroma družbe. Razlogi za to so naslednji: a) Smotri gospodarjenja in razvojni načrti gozdnogospodarske organizacije in celotnega gozdarstva v Sloveniji odrejajo naloge, ki jih moramo opraviti. b) Smotri in naloge odrejajo tehnologijo, organizacijo, kategorizacija delovnih nalog in opravil ter s tem povezano potrebno število in strukturo kadrov. c) Kategorizacija delovnih nalog in opravil, organizacijsko izražena s smotrno zaokroženimi skupki delovnih nalog in opravil (delovnimi mesti), zahteva tako kadrovsko zasedbo, ki ustreza ravni zahtevnosti posameznih skupkov delovnih nalog in opravil. č) Kadrovske potrebe se na temelju planskih podatkov TOZD, TOK, delovnih skupnosti skupnih služb in celotnih gozdnogospodarskih organizacij ter v skladu z njihovimi in splošnimi razvojnimi programi družbe kot celote, načrtujejo v okviru panoge za področje celotne Slovenije. Načrt kadrovskih potreb, kot dolgoročni dokument organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter njihove povezovalne asociacije (Splošno združenje gozdarstva Slovenije), mora biti sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega razvojnega načrta organizacije združenega dela oziroma dejavnosti (panoge). Stalne spremembe v družbenih zahtevah, tehnologiji in z njo povezane orga- nizacije dela, zahtevajo tudi stalno uvajanje pravočasnih in načrtnih korekcij planskih dokumentov organizacij združenega dela ter v njih vgrajenih načrtovanih potreb po različnih poklicnih profilih in njihovega izobraževanja in usposabljanja (načelo sočasnega in kontinuiranega planiranja). 1.2. Načrtno spremljanje stanja, gibanja in potreb po strokovnih kadrih v gozdarstvu je v Sloveniji postalo že redna naloga. Tako si stroka omogoča pregled nad stanjem ter zagotavlja usklajeno načrtovanje potrebnih strokovnih kadrov z načrtovanjem razvoja celotnega gozdarstva . Takšen pristop omogoča tudi načrtovanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, prostorskih in učnih kapacitet ter za to dejavnost potrebnih materialnih oziroma finančnih sredstev. To delo v gozdarstvu Slovenije opravimo vsake 2-3 leta že od 1969. leta dalje. Tudi v letu 1982 smo opravili analizo stanja vseh strokovnih kadrov, zapo- * Mag. F. U., dipl. inž. gozd ., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva ul. 38, 61000 Ljubljana, YU. 66 slenih v gozdarstvu ter oceno potreb do leta 1995. Analiza stanja in ocena potreb naj omogočita gozdarski strokovni javnosti, da v primerjavi podatkov med posameznimi gozdnogospodarskimi organizacijami in ustanovami ugotavlja ustreznost svojih planskih predvidevan] ter jih usklajuje z novimi spoznanji. V tem prispevku se bomo omejili samo na najpomembnejše gozdarske strokovne kadre, kljub temu da bodo v kadrovski študiji, ki bo gozdarski javnosti predstavljena posebej, obdelani vsi strokovni kadri, zaposleni v gozdarstvu . 2. Gozdarji-gozdni delavci Gozdarji-gozdni delavci, kot osnovni in neposredni proizvajalci v gozdarski dejavnosti, predstavljajo z 42,3 °/o (v letu 1979 46,1 °/o) vseh zaposlenih, oziroma v kadrovski študiji obravnavanih, strokovnih kadrov v gozdarstvu v letu 1982, najpomembnejši proizvodni dejavnik v gozdni proizvodnji. Glede na nadaljnji razvoj gozdarstva in smotre, ki si jih postavlja gozdarstvo Slovenije z dolgoročnim in srednjeročnim načrtom razvoja gozdarstva bo vloga gozdarjev-gozdnih delavcev še bolj poudarjena. Zaradi tega bo potrebno v bodoče temu poklicnemu profilu posvečati še več pozornosti kot doslej. Seveda ne gre pri tem samo za obravnavanje njihove izobrazbene in starostne strukture ter potreb po poglobljenem izobraževanju in usposabljanju, ampak za celoten splet materialnih, socialnih in kulturnih potreb, katerih razreševanje bo pripomoglo k večjemu vključevanju novih, mladih delavcev v gozdno proizvodnjo. S prikazom nekaj statističnih podatkov želimo opozoriti gozdarsko in ostalo javnost na sedanje stanje in predvideno ukrepanje do leta 1995 z željo, da se ti podatki kritično obravnavajo. Tabela 1. lzobrazbena struktura gozdarjev-gozdnih delavcev v letu 1982. Redno Sezonsko lzobrazbena Osnovna izobrazba zaposleni zaposleni Skupaj struktura v delavci delavci % Delavci z 1-3 razredi osemletke 337 9 346 10,3 Delavci s 4-5 razredi osemletke 1 376 37 1 413 42,3 Delavci s 6 razredi osemfetke 475 8 483 14,4 Delavci s 7 razredi osemletke 295 2 297 8,9 Delavci z 8 razredi osem le tke 776 30 806 24,1 Skupaj 3 259 86 3 345 100,0 Razmerje 97.3% 2,7% 100,0% Opomba : Med sezonske delavce štejemo samo tiste delavce, ki se pojavljajo pri gozdno- gospodarskih organizacijah samo občasno. Pri opredelitvi delavcev na redne in sezonske se ne upošteva narodnost! 2.1. Primerjava s stanjem v preteklih letih nam omogoča zasledovati razvojne trende oziroma nam pove, kako se je izobrazbena struktura gozdarjev-gozdnih delavcev tekom posameznih let spreminjala : 67 · '1 Tabela 2. Skupno število vseh gozdnih delavcev Gozdni delavci, ki so imeli manj kot 6 razredov osemletke Leto 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1982 število 4 420 4 571 4 333 4073 3924 3 721 3345 indeks 100 103 98 92 89 84 75 število 2 988 3 139 2 791 2 608 2 486 2 232 1 759 % od skupnega števila delavcev 67,6 68,7 64,6 64,6 63,4 60,0 52,6 Iz tabele 2 je sicer mogoče razbrati tendenco zmanjšanja (posebno od leta 1979 dalje) števila tistih gozdnih delavcev, ki imajo manj kot 6 razredov osem- letke, vendar moramo upoštevati tudi splošni trend gibanja skupnega števila gozdnih delavcev v posameznih letih, od leta 1969 dalje. Vsekakor je pa razvese- ljivo, da pada število tistih delavcev, ki imajo manj kot 6 razredov osemletke hitreje, kot pa skupno število delavcev. 2.2. Pomemben element načrtovanja enostavne in razširjene kadrovske re- produkcije je tudi starostna struktura kadrov. Zaradi tega bomo prikazali tudi starostno strukturo gozdarjev-gozdnih delavcev v letu 1982. Tabela 3. Starostna struktura gozdarjev-gozdnih delavcev v letu 1982. Starostna struktura Redni delavci _l Sezonski Skupaj 1 Delež v starost delavci strukturi v % do 20 let 97 14 111 3,3 21 do 30 let 693 39 732 21,9 31 do 40 let 632 13 635 19,3 41 do 50 let 1 170 16 1 186 35,4 nad 51 let 667 4 671 20,1 Skupaj 3 259 86 3 345 100,0 Iz prikazanih podatkov vidimo, da je število vseh gozdnih delavcev, starejših od 41 let 1957 ali 55,5 °/o od celotnega števila delavcev. Tako, kot smo to storili že pri prikazu izobrazbene strukture gozdarjev-gozdnih delavcev, bomo v naslednji tabeli prikazali tudi gibanje starostne strukture tega poklicnega profila. Tabela 4. Redno zaposleni gozdarji-gozdni delavci (brez sezoncev), starejši od 41 let v obdobju od leta 1969 do leta 1982. Leto 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1982 število delavcev nad 41 let 1 737 1 542 1 721 1 728 1 909 1 980 1 837 %od skupnega števila delavcev 39,6 °/c 39,9% 47,1% 45,9% 50,5% 55,1% 56,3% 68 Iz podatkov v tabeli 4 se vidi, da se je v skupnem številu redno zaposlenih gozdarjev-gozdnih delavcev zvišal odstotek delavcev, starejših od 41 let od leta 1969 pa do leta 1982 kar za 16,7 °/o ne glede na napore, ki jih vlagajo gozdno- gospodarske organizacije v izobraževanje in usposabljanje mladine in že za- poslenih mlajših delavcev. Po vsej verjetnosti bo potrebno na področju urejanja materialnega in socialnega statusa gozdarja-gozdnega delavca več storiti kot doslej in to pri vseh gozdnogospodarskih organizacijah! 2.3. Zaradi naraščajoče pomembnosti intezivnejšega gospodarjenja v zasebnih gozdovih, prikazujemo v naslednji tabeli tudi podatke o tem, kako se je razvijala zasedenost z gozdarji-gozdnimi delavci v zasebnem sektorju gozdarstva (v TOK gozdarstva) od leta 1975 dalje, ko so se v okviru gozdnogospodarskih organizacij začele ustanavljati temeljne organizacije kooperantov. Tabela s. Zasedenost TOK gozdarstva z gozdarji-gozdnimi delavcr v letih 1975, 1977, 1979 in 1982 v gozdnogospodarskih organizacijah Slovenije in predvidena zasedenost v letu 1995. Skupaj vsi TOK 1975 1977 1979 1982 1 Predvidena zased. gozdarstva v letu 1995 število gozdarjev- gozdnih delavcev 16 267 472 485 637 2.4. Splošna ugotovitev: a} L:e vrsto let, odkar sistematično spremljamo kadrovsko in izobraževalno problematiko v gozdarstvu ugotavljamo, da je s pomanjkljivo izobraženimi ozi- roma usposobljenimi gozdnimi delavci težko slediti hitremu družbenemu in tehno- loškemu razvoju. še posebej izstopa zahteva po večji izobraženosti in usposob- ljenosti gozdarjev-gozdnih delavcev v zadnjih letih, ko se proizvodni plani gozdno- gospodarskih organizacij povečujejo. Zato je potrebno vsaj mlajše, že zaposlene delavce, stare do 40 let vključiti v dopolnilno oziroma kompenzacijsko osnovno izobraževanje pri področnih osemletkah. Z izdelanimi programi usposabljanja za ozke profile poklicev v gozdarstvu, ki so namenjeni usposabljanju že zaposlenih gozdnih delavcev (in gozdnih posestnikov), je prav tako mogoče začeti proces odpravljanja pomanjkljive osnovnošolske izobrazbe. Ti programi imajo namreč vključena splošnoizobraževalna znanja manjkajočih razredov osemletke. Zal moramo na tem mestu ugotoviti, da večina gozdnogospodarskih organi- zacij {doslej samo pet) še ni pristopila k izvedbeni organizaciji usposabljanja že zaposlenih gozdnih delavcev ob delu na osnovi izdelanih programov usposab- ljanja. b} Izredno pomemben vir novih, izobraženih in usposobljenih gozdarjev- gozdnih delavcev bo v bodoče sredješolska proizvodnotehnična smer »A-gozdar« v srednješolskem programu »gozdar«. Iz tega vira naj bi po predvidevanjih po- krivali približno polovico potreb po gozdarjih-gozdnih delavcih, drugo polovico pa s programi usposabljanja v delovnih organizacijah; ker nam zaenkrat prostor- ske in učiteljske kapacitete ne omogočajo povečevati redni obseg izobraževanja. c} Povečana tehnizacija dela zahteva stalno delovno silo, zato bo potrebno pomlajevanju starostne strukture z domačimi gozdarji-gozdnimi delavci posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej. To bo mogoče z načrtnejšim pristopom in krepitvijo kadrovsko izobraževalne funkcije v gozdnogospodarskih organizaci- jah, z večjo navzočnostjo pri poklicnem usmerjanju v zadnjih razredih osem- 69 letke ter z izboljšanjem materialnih, delovnih, socialnih in kulturnih življenjskih pogojev gozdarjev-gozdnih delavcev. č) Ocena potreb po tem poklicnem profilu bomo obdelali skupaj z ostalimi poklicnim[ profili v posebnem poglavju. 3. Gozdarski tehniki 3.1. številčno in starostno strukturo gozdarskih tehnikov ter ocenjevanje po- treb po tem poklicnem profilu, spremljajo v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah sistematično že od leta 1973 (v gozdnogospodarskih organizacijah od leta 1971 dalje). Tabela 6. Stanje in gibanje števila gozdarskih tehn:kov v obdobju od leta 1971 do leta 1982. Leto število Indeks tehnikov leto 1971 = 100 1971 - brez ustanov 564 100 1973 - brez ustanov 579 103 z ustanovami 595 1975 - brez ustanov 555 98 z ustanovami 572 1977 - brez ustanov 620 11 o z ustanovami 634 1979 - brez ustanov 661 118 z ustanovami 679 1982 - brez ustanov 749 133 z ustanovami 765 Tabela 7. Starostna struktura gozdarskih tehnikov v letih 1973, 1975, 1977, 1979 in 1982. število tehnikov Leto Struktura v% v starostni skupini 1973 19751 1977 11979 1982 1973 ' 1975 1 1977 1 1979 1982 do 30 let 109 113 121 145 220 18,3 19,8 19,1 21 ,4 28,8 31 do 40 let 180 165 145 146 142 30,3 28,8 22,9 21,4 18,5 41 do 50 let 245 249 275 271 230 41,2 43,5 43,4 40,4 30,1 nad 51 let 61 45 93 117 173 10,2 7,9 14,6 17,2 22,6 Skupaj 595 572 634 679 765 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Indeks leto 1973= 100 100 96 106 115 129 Ob upoštevanju starostne strukture kot pomembnega elementa načrtovanja enostavne kadrovske reprodukcije, bomo v naslednji tabeli prikazali tudi starostno strukturo gozdarskih tehnikov v preteklih letih in seveda tudi v letu 1982. Iz tabelarnih podatkov lahko razberemo, da je bila v letu 1973 starostna struktura gozdarskih tehnikov 48,6 °/o :51,4 °/o v korist tehnikov starejših od 41 let. Taka gibanja so ob rednem dotoku gozdarskih tehnikov v zadnjih nekaj letih (zastoj je bil v letu 1975) normalna. Predvidevamo, da bomo dosegli kolikor toliko redno starostno krivuljo čez 10 do 15 let. 70 3.2. Iz enakih razlogov, kot smo jih navedli že tudi pri gozdarjih-gozdnih delavcih , bomo v naslednji tabeli prikazali gibanje zaposlenosti gozdarskih tehnikov v zasebnih gozdovih tj. v TOK gozdarstva. Tabela 8. Število gozdarskih tehnikov, zaposlenih v zasebnih gozdovih (v TOK gozdarstva) v letih 1975, 1977, 1979 in 1982 ter predvidena številčn~ zasedenost v letu 1995. 1 Leto Predvidena zase-Gozdnogospodar-~ ske organizacije denost v 1 etu 1995 1975 1977 1979 1982 Skupaj GGO 25 169 260 314 357 Indeks leto 1975=100 100 676 1 040 1 256 1 428 Ker je glede na vse večje strokovne in družbeno ekonomske zahteve gospo- darjenje v zasebnih gozdovih, predvideno določeno izobrazbeno prestrukturiranje, so v TOK gozdarstva predvideli, poleg že prikazanega povečanja števila gozdar- skih tehnikov od 314 v letu 1982 na 357 v letu 1995 še 44 gozdarskih inženirjev (obratnih, ki naj bi se izšolali deloma v procesu izobraževanja ob delu oziroma iz dela, deloma pa že v rednem sistemu usmerjenega izobraževanja). Ako izhajamo iz predpostavke, da bo večina obratnih gozdarskih inženirjev zaposlena v ustrezno organiziranih gozdnih revirjih, lahko dvignemo število, v letu 1995 predvidenih gozdarskih tehnikov, še za 44 obratnih gozdarskfh inženirjev. Tako bi se dvignilo skupno število gozdarskih tehnikov in obratnih gozdarskih inženirjev v zasebnem sektorju gozdarstva od 314 v letu 1982 na skupno število 401, kar daje novi indeks v primerjavi z letom 1975 in sicer 1604 (brez obratnih inženirjev indeks 1428). 3.3. Ker je bilo v nekaj poslednjih letih mnogo razprav o tem, kakšna je zasedenost s strokovnim kadrom v družbenih in kakšna v zasebnih gozdovih , smo pripravili tudi ta pregled (ob upoštevanju delitve dela skupnih strokovnih služb v razmerju 50 :50 med oba sektorja lastništva gozdov). Pri predvidevanjih zasedenosti po ha v letu 1995 smo združili gozdarske tehnike in obratne goz- darske inženirje skupaj. Tabela 9. Površina družbenih in zasebnih gozdov v Sloveniji, ki odpade na enega gozdar- skega tehnika v letu 1982 ter predvidevanJa za leto 1995. Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi skupaj na 1 gozd. tehnika ha na 1 gozd. tehnika ha na 1. gozd. tehnika ha leto leto leto leto leto leto 1982 1995 1982 1995 1982 1995 915 728 1 825 1 459 1 344 1 072 Kriterij delitve števila gozdarskih tehnikov, zaposlenih v skupnih službah na družbeni in na zasebni sektor v razmerju 50 :50, mogoče ni najprimernejši , saj je razmerje lastništva gozdov v posameznih gozdnogospodarskih organiza- cijah različno . Uporabili bi lahko različne kriterije (npr. obseg sečnje, obseg gojitvenih del ipd.) , vendar menimo, da daje uporabljeni kriterij vsaj približno sliko. Pri predvidevanjih zasedenosti v letu i995 smo številu tehnikov prišteli tudi obratne gozdarske inženirje, saj bodo le-ti v pretežni meri zaposleni v gozd- nih revirjih. 71 3.4. Splošna ugotovitev: a) število gozdarskih tehnikov se je po rahli stagnaciji v letu 1975 začelo dvigati s tem, da je ta dvig v času od leta 1979 dalje močnejši. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da se je proces zamenjave gozdnih delovodij z gozdarskimi tehniki, ki v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah še zmeraj zasedajo delovna mesta revirnih gozdarjev, zelo pospešil. b) Starostna struktura gozdarskih tehnikov se je z močnejšim dotokom mladih tehnikov v zadnjih treh letih začela popravljati. c) Predvidevanja o povečanju delovnih mest za gozdarske tehnike do leta 1995 nakazujejo izboljšanje kadrovske strukture. To tem bolj, ker poleg znatnega povečanja števila gozdarskih tehnikov do leta 1995 predvidevamo tudi zaposli- tev 105 obratnih gozdarskih inženirjev (od tega 44 v zasebnih gozdovih). č) Zasedenost z gozdarskimi tehniki v družbenih in zasebnih gozdovih je v letu 1982 v razmerju 915 ha proti 1825 ha na enega gozdarskega tehnika v korist družbenih gozdov ali 1 : 1,91. Po planskih predvidevanjih gozdnogospodarskih organizacij se to razmerje tudi do leta 1995 ne bo bistveno izboljšalo (1 : 2,00). Vendar pa je potrebno upoštevati, da so v povečanem številu zajeti tudi obratni gozdarski inženirji, od katerih se pričakuje kakovostno boljše in intenzivnejše delo. d) Glede na planska predvidevanja gozdnogospodarskih organizacij, da do- leta 1995 občutneje zmanjšajo gozdno površino družbenih gozdov, ki naj bi jo obvladoval 1 gozdarski tehnik, bi bilo umestno opozoriti odgovorne organe v gozdnogospodarskih organizacijah na ustreznejše kadrovsko razporeditev. Za- sebni gozdovi prevzemajo večje obveznosti, zato bi morali predvsem v tem .sektorju izboljševati kadrovski sestav. Seveda je potrebno pri vseh teh raz- mišljanjih upoštevati stvarne materialne možnosti. 4. Diplomirani gozdarski inženirji 4.1. številčno stanje in potrebe po diplomiranih gozdarskih inženirjih ugo- tavljamo že od leta 1954 dalje. Starostno strukturo, ki daje oprijemljiva izhodišča za načrtovanje enostavne kadrovske reprodukcije v skladu s proizvodnimi in drugimi potrebami, pa ugotavljamo šele od leta 1971 (za ustanove od leta 1973) dalje. Tabela 1 O. Starostna struktura in število diplomiranih gozdarskih Inženirjev v letih 1973, 1975, 1977, 1979 in 1982. ~tevilo inženirjev Leto Struktura v% v starostni skupini 1973 11975 11977 11979 ' 1982 1973 1 1975 1 1977 11979 11982 do 30 let 20 25 33 41 66 5,8 7,5 9,1 11.0 16,5 31 do 40 let 152 130 107 97 76 43,9 38,9 29,7 26,0 18,9 41 do 50 let 128 129 162 155 154 40,0 38,6 44,9 41,5 38,4 nad 51 let 46 50 59 80 105 13,3 15,0 16,3 21,6 25,5 Skupaj 346 334 361 373 401 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Indeks leto 1973= 100 100 96 104 108 116 72 Iz tabelarnih podatkov lahko razberemo, da je bila v letu 1973 starostna struktura diplomi ranih gozdarskih inženirjev 49,7 °/o: 50,3 °/o v korist diplomiranih inženirjev, starejših od 41 let, medtem, ko se je v letu 1982 ta struktura po- slabšala že na razmerje 35,4 °/o : 64,6 °/o v korist diplomi ranih inženirjev, starejših od 41 let. Taka gibanja so (ob rednem dotoku diplomiranih gozdarskih inženirjev) tako kot pri gozdarskih tehnikih, rezultat načrtnih pristopov pri usmerjanju učencev in študentov v tehniško šolo oziroma gozdarsko fakulteto ter se čedalje bolj približujejo normalni kadrovski krivulji. Predvidevamo, da bo le-ta dosežena po približno 10. letih. 4.2. V naslednji tabeli bomo prikazali gibanje zaposlenosti diplomiranih goz- darskih inženirjev v zasebnih gozdovih oziroma v TOK gozdarstva gozdnogospo- darskih organizacij. Tabela 11. $tevilo diplomiranih gozdarskih inženirjev v zasebnih gozdovih (v TOK gozdar- stva) v letih 1975, 1977, 1979 in 1982 ter predvidena številčna zasedenost v letu 1995. Gozd negospodar- Leto 1 Predvidena zase- ske organizacije 1975 1977 1979 1982 denost v letu 1995 Skupaj GGO 7 36 54 59 94 Indeks leto 1975=100 100 514 771 843 1 343 Iz podatkov v tabeli 11 lahko razberemo trend porasta števila diplomiranih gozdarskih inženirjev. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da so v prvi fazi ustvarjanja TOK gozdarstva skoraj vsa dela v le-teh opravljali strokovni kadri iz TOZD. Močnejša kadrovska krepitev v TOK gozdarstva je nastopila šele leta 1977 zaradi različnih vplivov, v zadnjem času pa gotovo kot rezultat lastnih spoznanj o potrebi boljših kadrov v zasebnih gozdovih. Tako kot pri diplomiranih gozdar- skih inženirjih, smo lahko zelo slične trende opazili pri gozdarjih-gozdnih delavcih in gozdarskih tehnikih, ki smo jih obravnavali v prejšnjih poglavjih. 4.3. že pri gozdarskih tehnikih smo omenili razne številčne ocene o zasede- nosti zasebnih gozdov. Seveda se je istočasno obravnavalo, na podlagi bolj ali manj nepreverjenih podatkov, tudi številčno zasedenost z diplomiranimi gozdarskimi inženirji. V javnosti so se prvikrat pojavili uradni podatki o zase- denosti zasebnega sektorja z diplomiranimi gozdarskimi inženirji na seminarju v Tolminu leta 1980, nato pa v Novem mestu, v okviru študijskih dni VTOZD gozdarstva BF. Takratni podatki so se nanašali na stanje v letu 1979 ter niso upoštevali inženirskega kadra, zaposlenega v skupnih službah gozdnogospodar- skih organizacij. Tako je prišla v javnost nekoliko izkrivljena kadrovska slika, čeprav drži, da težišče operativnega dela nosi terensko osebje. Tudi pri diplo- miranih gozdarskih inženirjih smo upoštevali kriterij delitve 50 :50 tj. polovico Tabela 12. Površina družbenih in zasebnih gozdov v SloveniJi, ki odpade na enega diplo· mlranega gozdarskega inženirja v letu 1982 ter predvidevanja za leto 1995. Družbeni gozdovi na 1 dipl. gozd. inž. ha leta 1982 leta 1995 1 876 1 539 Zasebni gozdovi na 1 dipl. gozd. inž. ha leta 1982 leta 1995 4 928 3 750 73 Vsi gozdovi skupaj na 1 dipl. gozd. inž. ha leta 1982 leta 1995 3108 2 473 mzen1qev smo dodelili terenskemu osebju zaposlenemu v družbenih gozdov~:., polovico pa terenskemu osebju zaposlenemu v zasebnih gozdovih (TOK goz- darstva). Ponovno ponavljamo, da se zavedamo pomanjkljivosti uporabljenega kriterija, katerega bomo v naslednjih letih, pri podrobnejšem obravnavanju ka- drovskih problemov, skušali objektivizirati. 4.4. Splošna ugotovitev: a) število diplomiranih gozdarskih inženirjev se je po rahli stagnaciji (enako kot pri gozdarskih tehnikih) v letu 1975, začelo dvigati vendar tako, da je ta dvig po letu 1979 občutnejši. b) Starostna struktura diplomiranih gozdarskih inženirjev se počasi izboljšuje, kljub temu, da število inženirjev, starejših od 51 let občutno narašča. c) Zasedenost z diplomiranimi gozdarskimi inženirji v družbenih in zasebnih gozdovih je v letu 1982 v razmerju 1876:4928 ha v korist družbenih gozdov ali 1 : 2,62. To razmerje naj bi se do leta 1995 izboljšalo na 1 : 2,43. Iz prikazanih podatkov lahko razberemo, da je stanje sedanje zasedenosti z diplomiranim] gozdarskimi inženirji še slabše kot pri gozdarskih tehnikih, vendar naj bi se po planskih predvidevanjih izboljšalo. že pri opisu stanja zasedenosti zasebnih gozdov z gozdarskimi tehniki, smo opozorili na prenašanje težišča dejavnosti v prihodnjem obdobju na zasebne gozdove. Obseg dejavnosti bi mo- rala spremljati, poleg ustreznejše organizacije TOK gozdarstva, tudi ustreznejša kadrovska zasedba . 5. Stanje in potrebe po osnovnih gozdarskih strokovnih kadrih Splošen pregled o številčnem stanju diplomiranih gozdarskih inženirjev, gozdarskih inženirjev, gozdarskih tehnikov, gozdarskih delovodij in gozdarjev- gozdnih delavcev po gozdnogospodarskih organizacijah ter ocena potreb do leta 1995 (v tem pregledu so vključeni tudi gozdni delovodje, ki jih v prejšnjem delu tega referata nismo obravnavali): Tabela 13. c: :.;2 :s<: ro ~:s<: ~ 1 (/) ~ (/)'~ ·- C/) ~ -= ._-o ro ·c·u E ~-= TI-o> a. NQ) NC NO NN«< ::J .9- ~>N Q>N o..c: OQ) Oo'ID ~ o Q').~ (!) -~ C!J2 ~TI ~ rn-n (f} številčna zasedba gozdarskega kadra v letu '1982 401 765 464 3 345 4 975 V letu 1995 predvideno oz. načrtovano število gozdarskih kadrov 511 105 877 295 3 281 5 069 Potrebne nove namestitve v času od leta 1982 do 1995 246 105 407 115 1 426 2 290 Pri načrtovanju oziroma oceni potreb posameznih profilov gozdarskih po- klicev, izstopajo zlasti naslednji podatki: 5.1. Diplomirani in obratni gozdarski inženirji: število diplomiranih gozdarskih inženirjev naj bi se v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah od 401 v letu 1982 dvignilo na 511 v letu 1995. 74 število diplomiranih inženirjev, ki se bodo do leta i995 predvidoma upokojili, je okoli 140 (upoštevana je četrtina diplomiranih inženirjev iz starostne skupine od 41-50 let ter vsi diplomirani inženirji, ki so bili v letu 1982 starejši od 51 let). Do leta 1995 moramo za pokrivanje enostavne in razširjene reprodukcije izobraziti okoli 250 diplomiranih gozdarskih inženirjev ali poprečno 19 na leto. število delovnih mest, ki naj bi jih do leta 1995 zasedli gozdarski inženirji (obratni) je 105. Večina teh kadrov se bo izšolala v procesu dopolnilnega izo- braževanja iz sedanjih gozdarskih tehnikov. Do leta 1995 moramo izobraziti, po sedaj izkazanih potrebah, poprečno 8 gozdarskih inženirjev (obratnih) na leto. 5.2. Gozdarski tehniki: število delovnih mest, ki jih bodo predvidoma zasedali gozdarski tehniki se naj bi od 765 v letu 1982, dvignilo na 877 v letu 1995. število gozdarskih tehnikov, ki se bodo do leta 1995 upokojili je okoli 280. Pri tem številu je zaradi precejšnjega števila absolventov dveletne in dopisne gozdarske tehniške šole v starostni skupini od 41-50 let zajeta polovica tehnikov iz te starostne skupine in vsi tehniki, ki so bili v letu i 982 starejši od 51 let. Ker se bo število delovnih mest gozdarskih tehnikov dvignilo od sedanjih 765 na 877 v letu 1995 (za 112) je potrebno, ob upoštevanju 280 tehnikov, ki se bodo upokojili in okoli 80 tehnikov, ki se bodo v procesu dopolnilnega izobraževanja iz dela izobrazili za obratne gozdarske inženirje, izobraziti in usposobiti še okoli 470 tehnikov. Temu številu moramo dodati še okoli 300 gozdarskih tehnikov, ki bodo v rednem procesu usmerjenega izobraževanja od leta 1985 naprej, nadaljevali redni višji in visokošolski študij gozdarstva. Iz tega sledi, da moramo do leta 1995 izobraziti okoli 770 gozdarskih tehnikov ali poprečno 59 na leto . 5.3. Gozdarski delovodje število delovnih mest, ki jih bodo predvidoma zasedali gozdarski delovodje, naj bi se od 464 v letu 1982, zmanjšalo na 295 v letu 1995 (del gozdnogospodar- skih organizacij bo v obdobju do leta 1995 zamenjal dosedanje gozdarske de- lovodje z gozdarskimi tehniki). Ne glede na absolutno zmanjšanje delovnih mest ,,gozdarski delovodja<<, bo potrebno do leta 1995 usposobiti 115 gozdarskih delovodij (enostavna repro- dukcija) ali poprečno 9 na leto. 5.4. Gozdarji-gozdni delavci število delovnih mest gozdarjev-gozdnih delavcev, naj bi se od 3345 v letu 1982, zmanjšalo na 3281 v letu 1995 (v zasebnem sektorju gozdarstva pa v istem obdobju zvišalo od sedanjih 485 na 637 v letu 1995). število gozdarjev-gozdnih delavcev, ki bodo do leta 1995 predvidoma upo- kojeni, je okoli 1510. V tem številu je zaradi uvedbe beneficiranega delovnega staža zajetih okoli 70 °/o delavcev iz starostne skupine od 41-50 let in vsi gozdarji-gozdni delavci, ki so bili v letu 1982 starejši od 51 let. S predpostavka, da naj bi upokojene gozdne delavce nadomeščali samo z redno šolanimi ali po programih usposabljanja v delovnih organizacijah usposob- ljenimi gozdnimi delavci ter da v starostnih skupinah do 40 let ne bo fluktua- cije, bomo morali do leta 1995 izobraziti in usposobiti ter vključiti v proizvodnjo po naših izračunih okoli 1420 gozdarjev-gozdnih delavcev ali poprečno 110 na leto. 5.5. Zaradi boljšega pregleda potreb po gozdarskih strokovnih kadrih, prika- zujemo v povzetku rezultate načrtovanja v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah oziroma številčne potrebe po posameznih profilih poklicev do leta 1995: 75 Tabela 14. Ocena potreb po gozdarskih strokovnih kadrih do leta 1995. Profil poklica Diplomirani gozdarski inženir Gozdarski inženir Gozdarski tehnik Gozdarski delovodja Gozdar-gozdni delavec Potrebno v po- Skupne potrebe prečju izšolati do leta 1995 oz. usposobiti letno 250 19 105 8 770 59 115 9 1 420 110 Ocena potreb do leta 1995 ima orientacijsko vrednost v primeru, da se bodo vsi izšolani oziroma usposobljeni profili poklicev po končanem šolanju oziroma usposabljanju zares vključili v delo. V navedene številke ni vključena fluktuacija, niti trajnejše bolezni in smrtni slučaji v starostnih skupinah do 40 let. Prav tako, po našem mišljenju niso v zadostni meri upoštevane kadrovske potrebe v zaseb- nem sektorju gozdarstva. Le-te bodo po vsej verjetnosti zaradi permanentnih migracij kmečkega prebivalstva večje, od sedanjih. Iz tabele 13 je mogoče razbrati, kakšno je sedanje in kakšno naj bi bilo bodoče razmerje med posameznimi profili poklicev. Po sedanji zasedbi oziroma številčni zastopanosti posameznih profilov po- klicev izgleda to razmerje, kot sledi: Tabela 15. Razmerje med posameznimi profili gozdarskih poklicev v letu 1982. Diplomirani gozdarski inženirji Gozdarski tehniki 1,91 Gozdarski Gozdarji-gozdni delovodje delavci 0,61 7,21 Opomba: na 1 diplomiranega gozdarskega inženirja pride 1,91 tehnika, na 1 tehnika 0,61 delovodje, na 1 delovodje 7,21 gozdarja-gozdnega delavca. Ta podatek velja za vse diplomirane gozdarske inženirje in tehnike v celotnem gozdarstvu Slovenije. V neposredni proizvodnji tj. pri gozdnogospodarskih organizacijah pa je bilo v letu 1982 razmerje med diplomiranimi gozdarskimi inženirji in tehniki 1 : 2,29. Za ugotavljanje razvojnega trenda številčnega razmerja med posameznimi gozdarskimi poklicnimi profili v gozdarstvu, navajamo tudi podatke za nekaj let nazaj: Tabela 16. Diplomirani Gozdarski Gozdarski Gozdarji-gozdni Leto gozdarski inženirji tehniki delovodje delavci 1971 2,2 1 7,5 1973 1,7 0,8 9 1975 1,7 0,8 8,2 1977 1,7 0,7 8,6 1979 1,8 0,7 7,9 1982 1,9 0,6 7,2 76 Po predvidevanjih, navedenih v seštevku tabele 13, pa naj bi v letu 1995 izgle- dalo to razmerje takole: Tabela 17. Diplomirani gozdarski inženirji Gozdarski tehniki plus obratni gozd. inženirji i ,9 Gozdarski delovodje 0,3 Gozdarji-gozdni delavci 11 '1 6. Stanje in potrebe po drugih strokovnih kadrih v gozdarstvu Nagel razvoj mehaniziranega dela v gozdarstvu zahteva, da se poleg izo- braževanja in usposabljanja gozdarjev-gozdnih delavcev in ostalih gozdarskih poklicnih profilov, posveti ustrezna pozornost tudi izobraževanju in usposabljanju gozdnih traktoristov, šoferjev, mehanikov in žičničarjev. V ta namen smo v programsko zasnovo gozdarske usmeritve vgradili kot obliko dopolnilnega izo- braževanja in usposabljanja za poklice: gozdar-gozdni traktorist, gozdar-žičničar in gozdar-drevesničar. Šoferji, mehaniki in ključavničarji se izobražujejo sicer v šolah izven gozdar- stva, vendar je tudi za njih potrebno poznati stanje in številčne potrebe. Tabela 18. Stevilčno stanje gozdnih traktoristov, šoferjev, mehanikov (ključavničarjev) in žičničarjev pri gozdnogospodarskih organizacijah v letu 1982 ter ocena potreb do leta 1995. Gozdni šote rji 1 Mehaniki 1 L:ičničarji traktoristi (ključavničarji) številčna zasedba v letu 1982 418 418 262 81 V letu 1995 predvideno oz. načrtovano štev. delavcev 536 443 295 123 Potrebne nove namestitve od leta 1982 do leta 1995 211 142 82 66 Pri načrtovanju potreb po posameznih, v tabeli 18 obravnavanih poklicih profilih, opažamo: število delovnih mest, ki naj bi jih v letu 1995 predvidoma zasedli gozdni traktoristi, bo od 418 v letu 1982 narastlo na 536 v letu 1995. Ob upoštevanju predvidenih upokojitev, fluktuacija in potreb ter razširjene kadrovske reprodukcije , bo potrebno do leta 1995 izobraziti okoli 200 gozdnih traktoristov ali poprečno 15 na leto. število delovnih mest, ki naj bi jih do leta 1995 zasedli šoferji, se naj bi od 418 v letu 1982 povečalo na 443 v letu 1995. Relativno majhno povečanje števila delovnih mest pripisujemo uvajanju novih, po kapacitetah in tehničnih lastnostih, zmogljivejših tovornjakov. Ob upoštevanju predvidenih upokojitev_. fluktuacija in potreb iz razs1qene kadrovske reprodukcije bomo morali do leta 1995 izobraziti in usposobiti okoli 135 šoferjev ali poprečno 11 na leto. število delovnih mest mehanikov in ključavničarjev naj bi se od 262 v letu 1982 dvignilo na 295 v letu 1995. 77 Ob upoštevanju predvidenih upokojitev, fluktuacije in potreb iz razsrqene kad rovske reprodukcije, bo potrebno do leta 1995 za potrebe gozdarstva po- stopno usposobiti okoli 70 mehanikov in ključavničarjev ali poprečno 6 na leto. število delovnih mest žičničarjev naj bi se od 81 v letu 1982 dvignilo na 123 v letu 1995. Ob upoštevanju dejstev, da bo do leta 1995 v procesu enostavne in raz- širjene kadrovske reprodukcije potrebno namestiti okoli 66 žičničarjev, pomeni, da moramo poprečno letno usposobiti okoli 5 žičničarjev. 7. Zaključek V uvodu smo že zapisali, da želimo širšo strokovno javnost seznaniti s ka- drovsko izobraževalno problematiko, ki je odraz sedanjega stanja v gozdarstvu Slovenije. Prav tako je pomembno, da strokovna javnost razpravlja o kadrovski komponenti razvoja celotnega gozdarstva do leta 1995 ali morda še dlje. Naloge, ki čakajo celotno gozdarstvo, še posebej pa kadrovsko-izobraževalno področje, so izredno velike in zahtevne. Moramo se zavedati, da jih bomo razrešili in izvajali samo s skrajnimi napori vseh zainteresiranih. Literatura Urleb F: Anketa o gibanju gozdarskih strokovnih kadrov. Izobraževalna skupnost za gozdarstvo, Ljubljana, '1973 (ciklostil za interno uporabo). Urleb F: Stanje in gibanje gozdarskih strokovnih kadrov v Sloveniji. Izobraževalna skupnost za gozdarstvo, Ljubljana. 1975. Urleb F: Stanje, gibanje in potrebe po strokovn ih kadrih v gozdarstvu Slovenije . Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije, Ljubljana 1977. Urleb F: Analiza stanja in potrebe po strokovnih kadrih v gozdarstvu Slovenije, Ljubljana 1982. Naročnike naše revije želimo opozoriti na neljub a vendar nujen ukrep, povečano naročnino v letu 1983. Sprejel jo je plenum Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije dne 4. 12. 1982. Nove naročnine so razvidne na ovitku. Hvala za razumevanje! 78 Uredništvo GV Oxf.: 945.14 RAZVOJ GOZDARSKE KNJIŽNICE OD· USTANOVITVE DO DANES Povzetek* Marija Dolores Kerec-Kovačh Leta 1947 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo. Pojavila se je potreba po raziskovalni ustanovi za področje gozdarstva, zato je Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo ustanovilo Gozdarski inštitut Slo- venije. V ustanovni listini inštituta je bilo zapisano, da mora imeti inštitut cen- tralno znanstveno knjižnico gozdarske in lesnoindustrijske stroke . · Takoj leta 1948, 2. februarja , so zaposlili bibliotekarja prof. Staneta Severja, ki je začel urejati knjižnico. Knjižni fond je bil takrat majhen, zbrali pa so ga iz naslednjih virov: a) Knjižni fond gozdarskega odseka nekdanje banske uprave v Ljubljani; b) knjige nekdanje Kmetijske zbornice, ki jih je odstopilo Ministrstvo za kmetijstvo; c) del knjižnice nekdanjega Slovenskega gozdarskega društva, ustanovljenega leta 1875. Knjižnica tega društva je bila med vojno shranjena v prostorih Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki je po vojni večino knjig obdržala, ostali del, približno 200 knjig, pa je dobil Gozdarski inštitut; d) knjižni fond nekdanje Gozdne direkcije, ustanovljene leta 1919; e) knjige Začasne državne uprave razlaščenih gozdov, ki je bila ustanovljena leta 1934; f) knjižni fond Gozdarskega referata okrajnega glavarstva mesta Ljubljane, ki je po ukinitvi referata, ravno tako prešel v last inštituta; g} končno velja omeniti mnoge manjše zasebne zbirke gozdarjev, ki so svoje knjige radi podarjali knjižnici Gozdarskega inštituta. Po prvem letu obstajanja knjižnice je bilo 2474 knjig, danes ima knjižnica 14 010 knjižnih zvezkov. Prvi bibliotekar nove knjižnice je bil profesor zgodovine in glasbe Stane Sever. Z velikim veseljem je uredil to skromno knjižnico v majhni sobi stavbe inštituta na Poljanski cesti 2, v drugem nadstropju. Knjižnica je imela takrat inventarno knjigo , abecedni imenski katalog (listovni katalog), stvarni predmetni katalog, urejen po Fluryjevi decimalni klasifikaciji in katalog za revije in časopise. Knjižnica je imela takrat že tudi 37 različnih revij . Leta 1950 se je knjižnica preselila v stavbo na Prešernovi 1, kamor se je takrat preselil tudi inštitut. Tu je imela knjižnica že dva prostora. Eden je rabil kot knjižnica s policami, drugi pa kot čitalnica z dvema sedežema za raziskovalce. Leta 1951 se je Gozdarski inštitut ponovno preselil. že leta 1948 je začel z gradnjo nove stavbe, vendar pa se je gradnja zaradi finančnih težav podaljšala. V novi zgradbi, ki so jo takrat gradili na Večni poti, je bila po vseh tedanjih pravilih in standardih načrtovana tudi knjižnica, vendar je morala od leta 1951 do maja 1955 še ostati v najeti stavbi Gozdarskega inštituta na Parmovi 33. Knjižnični prostor je obsegal 80m 2 , v to kvadraturo je bila všteta čitalnica s * Povzetek diplomske naloge na Pedagoški akademiji v Ljubljani . ** M. D. K. K., višja knjižničarka, Gozdarska knjižnica, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 79 4 sedeži. Prostori so bili skrajno neprimerni, knjige so bile zložene po tleh, ker ni bilo dovolj knjižnih polic, knjižni fond pa je nenehno naraščal. Leta 1954 je delo bibliotekarja prevzela Olga Makarevič in je to delo oprav- ljala do leta 1960. Sredi maja 1955 se je Gozdarski inštitut Slovenije, leta 1954 preimenovan v Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, končno preselil v nove prostore, ki jih ima še danes. Glavna soba, veliki prostor knjižnice ima 99,57 m2 , mala soba pa ima površino 10,28 m2• Knjižnica je takrat dobila 17 novih omar s 120 knjižnimi policami. Po poročilih iz leta 1955 je bila to velika pridobitev, saj so bili prejšnji prostori skrajno neprimerni. Knjižnica je takrat poslovala sedem ur dnevno. Dostop v knjižnico so imeli člani in delavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, gozdarsko strokovno osebje pri Upravi za gozdarstvo LRS, gozdarski strokovnjaki, profesorji in študentje tedanje gozdarske fakultete, kakor tudi drugi, z dovoljenjem direktorja. Danes pa je knjižnica dostopna vsem uporabnikom, ne da bi za to potrebovali posebno dovoljenje . Knjige so izposojali proti obveznemu reverzu za en mesec, periodične publi- kacije pa za 14 dni. Daljši posojilni rok je bil možen samo s posebnim dovo- ljenjem direktorja inštituta. Izven Ljubljane so knjige sposojali samo takrat, ko je res služila gospodarstvu vse Slovenije. Poleg prej naštetih katalogov je knjižnica dobila še nova kataloga, in sicer: a} kartoteke mikrofilmov, b} katalog prevodov iz tujih revij". V knjižnici je bilo 60 mikrofilmov, imela je tudi mikročitalnik. Knjige so bile razvrščene po decimalni Fluryjevi klasifikaciji, katalogizirali pa so knjige še vedno tako kot leta 1948. Takrat so že pošiljali sezname tujih knjig in revij tedanjemu Bibliografskemu inštitutu v Beograd, seznam strokovnih revij pa Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani (CTK}. Redno so tudi pošiljali statistične podatke Zavodu za statistiko in evidenco LRS v Ljubljani. Ker je knjižni fond v letu 1956 že precej narastel, je knjižnica nabavila še 6 knjižnih omar, kar je pomenilo pridobitev 42 metrov knjižnih polic. To je bila zadnja pridobitev knjižnice pred letom 1971. Finančna sredstva so bila od leta 1956 za knjižnico zamrznjena in še taki napori bibliotekarjev so bili zaman, denarja za opremo knjižnice ni bilo več. Leta 1960 je bibliotekarko Olgo Makarevič zamenjal bibliotekar Maks Avgu- štin, ki je v knjižnici ostal do leta 1968. Knjižnica je bila za hiter razvoj gozdarstva preveč zastarela. Predvsem ni ustrezala klasifikacija, saj je gozdarska stroka vedno bolj širila svoje veje, Flu- ryjeva klasifikacija pa je preozko obravnavala gozdarsko stroko. Nujna je bila popolna preureditev knjižnice in seveda tudi izbira novega klasifikacijskega sistema. Prof. dr. Dušan Mlinšek je bil takrat pobudnik nove ureditve in razširitve knjižnice. Vsi takratni asistenti so vneto delali v knjižnici. Vsak je knjige svojega področja klasificiral, M. Pavle pa je knjige opremila, napisala nove katalogne listke na mednarodni format in uredila katalog. Vse to je terjalo ogromno časa in dela. Bibliotekar M. Avguštin je zaradi nesporazumov kmalu pustil delo v knjižnici, Marjanca Pavle pa je nato 2 leti poleg rednega dela v odseku za plantažiranje in melioracijo gozdov opravljala tudi delo bibliotekarja v knjižnici. Vse knjige so preklasificirali iz Fluryjevega vsebinskega decimalnega si~ sterna na oxfordski vsebinski decimalni sistem. Knjige so uvrstili tudi v knjižnih 80 Gozdarska knjižnica omarah po oxfordskem sistemu. Knjige, ki jih niso mogli klasificirati po oxford- skem sistemu, so razvili po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Leta 1970 je bila knjižnica končno urejena in sposobna za novo življenje. Preimenovala se je v Gozdarsko in lesarsko knjižnico, ker je bila odslej skupna knjižnica Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti in Gozdarsko-lesarskega oddelka Biotehniške fakultete. Knjižnica je imela nove kataloge: a) abecedni imenski katalog (AlK), b) stvarni sistematski katalog, urejen po oxfordskem sistemu, c) stvarni katalog urejen po UDK in d) INDOK kartoteka Zeleni bilten dokumentacija, skupine A 31. V knjižnici so takrat ponovno začeli urejati Zeleni bilten, ker je uvrščanje vanj zaradi neurejenosti knjižnice v letih od 1960 do 1970 zamrlo. Zeleni bilten so urejali študentje, ki so bili honorarno zaposleni v knjižnici. Leta 1971 je delo prevzela višja knjižničarka Silva Nagode. Delo v knjižnici je teklo normalno naprej, izposoja je bila številna, knjige so bile sproti obdelane, zamenjava z drugimi knjižnicami doma in po svetu je narasla. Začelo se je tudi delo s Terenskimi knjižnicami. Vse to pa je preveč obreme- njevala knjižničarko, tako da kmalu ni bila več kos nalogam, ki so jo čakale . Leta 1973 je S. Nagode zapustila delo v knjižnici. Nekaj časa je potem delala v knižnici knjižničarka Jasmina Rajkovic, a tudi ona je kmalu prenehala z delom. Knjižnica je bila pol leta zaprta. Revije so se zbirale, knjige prihajale, nihče pa jih ni strokovno urejeval. Treba je bilo najti novo moč. Prevzel ga je inštitutski delavec Viktor Preželj, višji gozdarski tehnik. Sposobno se je lotil obdelave knjig ter revij in kmalu spet spravil v tek delo v knjižnici. Knjižnica pa je potrebovala gozdarskega strokovnjaka, ki bi usmerjal klasifi- kacijo in vodil razvoj dokumentalistike. 81 . . Leta 1975 je prišla v knjižnico Marja Zorn, dipl. inž. gozd. Prevzela je vodstvo knjižnice in dokumentacijo. Od takrat je knjižnica redno poslovala, razen majhne prekinitve štirih mesecev leta 1978 zaradi bolezni delavcev. Za knjižnico in za uporabnike je dragoceno, da je za vodjo dobila gozdarskega strokovnjaka z bogato prakso na terenu. Leta 1977 je prišlo še do ene spremembe. Prejšnji gozdarsko-lesarski oddelek. Biotehniške fakultete se je ločil in nastala sta dva VTOZD, VTOZD za lesarstvo in VTOZD za gozdarstvo. Ker se je VTOZD za lesarstvo osamosvojil , je ustanovil samostojno knjižnico in INDOK za lesarstvo. Od tega leta naprej se je knjižnica Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete imenovala Gozdarska knjižnica. Postala je tudi področna knjižnica Centralne biotehniške knjižnice pri BF. Gozdarska knjižnica je naročala knjige in revije zgolj za gozdarsko področje. Ker je hranila tudi posebno strokovno gradivo lesarske stroke (diplomske naloge), je po sklepu knjižničnega odbora to gradivo (102 diplomski nalogi) odstopila INDOK za lesarstvo. Julija 1978 je prišla v knjižnico knjižničarka Dolores Kerec, absolventka Pe- dagoške akademije v Ljubljani, smeri knjižničarstvo, nemščina. Naroča, vpisuje novosti v inventarni katalog, katalogizira jih za Al katalog in opremlja knjige, razen tega pa izposoja in vodi statistiko obiska in izposoje. Leta 1979 so v knjižnici naredili veliko sprememb. Dokupili so 10 omar za revije, prostorsko uredili knjižnico, tako da je zdaj poseben prostor za revije in poseben prostor za knjige. Knjižnica je dobila tudi 30 sedežev, zato lahko brez težav potekajo predavanja in vaje s študenti gozdarstva. Pri tem pouku se štu- dentje podrobno spoznajo s knjižnico , z uporabo katalogov in INDOK dejav- nostjo. Knjižnica je konec leta 1979 odprla novo delovno mesto knjižničnega admi- nistratorja, zasedla ga je Vesna Rajh. V knjižnici so torej zaposleni štirje delavci: Marja Zorn, dipl. ing. gozdarstva, - vodja knjižnice in dokumentalist (polni delovni čas), Dolores Kerec, - višja knjižničarka (polni delovni čas), Viktor Preželj, višji gozdarski tehnik - knjižničar (polovični delovni čas), Vesna Rajh, - knjižnični administrator (polni delovni čas). Knjižnica je kulturni in informacijski center inštituta in gozdarske fakultete . Izposoja in nabavlja vse potrebno gradivo v dogovoru s knjižničnim odborom, izdaja Obvestila, pripravlja razstave (leta 1980 razstava stare gozdarske literature), obvešča delavce in študente o novostih v knjižnici in jim pomaga z nasveti. Dobro deluje tudi INDOK služba. Knjižnica deluje že 32 let. V tem obdobju je prišlo do mnogih sprememb ; selitve v najrazličnejše prostore, menjave osebja, preurejanje gradiva, novi kata- logi in mnogo drugega. Knjižnica se je končno prebila prek vseh težav in zaživela v vlogi specialne univerzitetne in področne knjižnice . Njena vloga v razvoju gozdarske znanosti in prakse postaja vse večja, saj ni le osrednja gozdarska knjižnica v Sloveniji, ampak tudi središče , od koder prihajajo pobude za razvoj in pospeševanje knjižni- čarstva in informatike v vsem gozdarskem združenem delu. 82 p Oxf. : 971 :237.4:462:425 PREHRANA GOZDNEGA DREVJA, POMEMBNA DISCIPLfNA GOZDARSKE ZNANOSTI Marjan Zupančič in Janko Kalan" V začetku oktobra 1982 je bilo v vinorodnem kraju St. Martin v nemški deželi Pfalz srečanje gozdarskih raziskovalcev s področja prehrane gozdnega drevja. Srečanje je organizirala sekcija Waldernahrung (prehrana gozda) pri Zvezi nemških gozdarskih raziskovalnih organizacij. Udeležili so se ga številni razisko- valci iz ZR Nemčije , pa tudi iz Avstrije, Nizozemske, švice ter J. Kalan in M. Zupančič z Gozdarskega inštituta v Ljubljani. Veda o prehrani gozdnega drevja se je razvila iz poskusov in prizadevanj pri gnojenju gozda. Gnojenje gozda res ni izpolnilo vseh pričakovanj glede povečanja donosa gozda, toda odprlo je novo področje gozdarskih raziskav. še mnogo premalo se zavedamo, kako pomembno je pametno gospodarjenje s kapitalom biogenih kemičnih elementov v tleh . Komunalni odpadki kot gnojilo Osrednja tema srečanja je bila možnost uporabe organskih gnojil, ki jih pridobivajo iz komunalnih odpadkov. Pri tem so mišljeni hišni odpadki, ki jih zajame odvoz smeti ; potem gošča iz čistilnih naprav, ki predelujejo kanalizacijske odpadke; pa tudi gnojevka kot odpadek velikih živinorejskih farm. Takoj na začetku smo si ogledali obrat (Mullverarbeitungsanlage), ki predeluje gospodinjske oziroma hišne odpadke, kot jih zajame redni odvoz smeti. V teh odpadkih je veliko organskih snovi (kuhinjski odpadki , papir itn.). Vanje ne zaidejo strupeni industrijski odpadki. Tudi zbiranje sekundarnih surovin prestreže veliko kovinskih, steklenih in papirnatih odpadkov, ki bi sicer prišli med hišne odpadke. Kljub temu se v kompostu , ki ga naredijo iz hišnih odpadkov, znajdejo gotove količine težkih kovin . Te težke kovine sicer niso neposredno toksične za rastline , pač pa se poveča njihova količina v rastlinskem tkivu in s kmetijskimi pridelki prehajajo v človeka, in tako predstavljajo nevarnost za človeško zdravje. Predelovanje hišnih odpadkov ni ravno poceni zadeva. Delovno okolje v tej tovarni je močno obremenjeno s smradom, prahom in neizogibno nesnago , kar vsaj deloma čutijo še bližnji stanovalci. Hišne odpadke je treba zmleti, rešetati, sortirati , deloma požigati. Naprave se večkrat kvarijo , ker se med odpadki znaj- dejo tud i npr. avtomobilske osi, ki se ne dajo kar tako zdrobiti. Obrat ne more poslovati po gospodarskem načelu , pa ga vzdržuje deželna vlada. Recikliranje odpadkov dobiva vedno večji pomen. Kompost (Hausmullkompost), ki ga ta obrat izdela, zaradi vsebnosti težkih kovin v vrtnarstvu ni uporaben pač pa v vinogradništvu , ker ni nevarnosti , da bi težke kovine prešle iz grozdja v vino . Pri vinarski tehnologiji se iz vinskega mošta marsikaj izloči, med ostalim prestrežemo tudi težke kovine. Poleg tega * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. J. K., dipl. inž. gozd ., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 83 • 1 intenzivno obdelovana vinogradniška tla naravnost kličejo po organskem, hu- musnem gnojilu. Ta kompost uporabljajo še pri ozelenjevanju brežin, pri rekultiviranju gra- moznic in podobnega, pa tudi za melioracijo zelo siromašnih gozdnih tal nekda- njih stelnikov. Tak gnojilni poskus, star štiri leta, smo si ogledali tudi na terenu. Gnojenje s tem kompostom je pokazalo nedvomno dobre učinke. Toda pri tem ne smemo gozda preveč zasuti s tem kompostom, ker bi to pomenilo prevelik šok za gozdno drevje. 8 cm debela plast tega komposta je za enkratno gnojenje že dovolj. To pomeni 800m 3 tega komposta na hektar. Kakšni problemi nastanejo pri transportu in trosenju komposta, posebno če so gozdovi v hribo- vitem svetu, si lahko mislimo. Odlaganje tega komposta v gozdu v večjem obsegu zaenkrat ne pride v poštev. Ne smemo pozabiti na nevarnost onesnaženja talne vode, kar pa velja posebno za gošče iz komunalnih čistilnih naprav (Kiarschlamm) in za gnojevko iz velikih živinsk·ih farm. Več referatov je prikazalo uporabnost gošče ·iz komunalnih čistilnih naprav za gnojenje v gozdu. Ta gošča vsebuje veliko dušika, pa žal tudi težke kovine, kar ne dovoljuje njene uporabe v kmetijstvu . V gozdu mora biti doziranje te gošče zelo previdno, zaradi nevarnosti onesnaženja okolja. Transport te gošče do gozda in njeno tresenje predstavlja spet težke probleme. Kljub obilnosti biogenih elementov v tej gošči, si z njo žal ne moremo dosti pomagati. Nekaj podobnega velja za gnojevko iz velikih živinskih farm. Zaradi velikih transportnih stroškov je treba gnojevko odlagati v velikih količinah blizu farme. Običajni srednjeevropski gozd pa takega načina gnojenja ne prenese. Le sestoji topolov in vrb na peščenih tleh to prenesejo in po takem gnojenju tudi vsaj nekoliko bolje priraščajo. Seveda ne smemo pozabiti na nevarnost onesnaženja talne vode. Pri vsem pomanjkanju mineralnih in še bolj organskih gnojil, je prav tragično, da so take težave pri recikliranju odpadkov. Ti odpadki kljub vsemu bogastvu, ki ga vsebujejo, predstavljajo hudo obremenitev našega življenjskega prostora. Verjetno bo treba v bodoče spremeniti naše civilizacijske navade in razvade. Ogledali smo si tudi gnojilni poskus z uporabo običajnih mineralnih gnojil, kombiniran z zelenim gnojenjem (lupina), uporabo herbicidov in obdelavo tal. Poskus so izvedli v gozdu, ki je bil s steljarjenjem močno degradiran in mu tla prekriva gost pletež jesenske rese in drugega nizkega grmičevja. Namen poskusa je bil predvsem najti najbolj primeren način za obnovo degradiranill sestojev, ki se ne pomlajajo. Težka mehanizacija v gozdu in prehrana gozda Nadaljnja skupina referatov nas je opozorila, kako pomembna je veda o prehrani gozda za varovanje okolja. Ni ogroženo samo kemično ravnotežje v gozdnih tleh, pač pa tudi fizikalne lastnosti tal. Težki stroji, ki so se uveljavili pri eksploataciji gozda, tlačijo gozdna tla, povzročajo zbitost talnih slojev, rušijo strukturo por, zmanjšujejo sprejemljivost tal za vodo in seveda zmanjšujejo zračnost tal. Posledica tega je za dolga desetletja močno zmanjšana rodovitnost gozdnih tal, da o nevarnosti erozije sploh ne govorimo. Slišali smo prav dramatične pozive gozdarjem, naj ne vozijo s težkimi stroji po mehkih in mokrih gozdnih tleh. Stroj naj ne vozi do vsakega kosa lesa posebej, ampak naj ostane čim bolj na gozdni vlaki in naj od tam z žično vrvjo privlači les k sebi. Za vsak talni tip bi morali ugotoviti in predpisati dopustne obremenitve z vožnjo težkih strojev, pri tem pa upoštevati tudi razmočenost tal po dežju. 84 Temu problemu se je pridružil kratek referat z zelo zgovornimi diapozitivi iz tropskega in subtropskega gozda, kjer je nevarnost za uničenje rodovitnosti tal še posebno velika. Pri vsej eksploatacijski in plantažni megalomaniji s težkimi stroji najprej pospravijo ostanke naravnega gozda in pripravijo tla za plantažo. Pri tem gigantski stroji temeljito stlačijo tla. Na velike gole površine pripeka tropsko sonce, udarjajo nalivi. Preostali talni humus se hitro mineralizira, mi- neralna hranila se izperejo, tla postanejo siromašna. Pri saditvi drevja za plantažo je treba krepko trositi mineralna gnojila, da saditev sploh lahko uspe. Usodnosti takega početja se danes niti prav ne zavedamo. Sušenje smreke Kot nenajavljen prispevek smo poslušali referat o sušenju smreke (Prof. dr. K. Rehfuess). Sušenju občutljive jelke se je torej pridružilo še sušenje robustne smreke; to opažajo v zadnjih letih v sredogorjih ZR Nemčije (Bavarski gozd, Harz). Začne se z rumenenjem, iglic. Nato porumenele iglice polagoma odpa- dajo, najprej v spodnjem in notranjem delu krošnje, nato tudi v zunanjih delih in na vrhu. Novi pomladanski poganjki so še zeleni, toda kasneje tudi poru- menijo . Zanimivo je, da najdemo obolela drevesa tik poleg zdravih dreves. Naredili so številne raziskave, ki so dale sledeče rezultate: vsebnost hranilnih elementov v iglicah, predvsem kalija in mikroelementov, je nekoliko slabša pri obolelih drevesih. Ponekod imajo obolela drevesa tudi nekaj manj kalcija in magnezija. Pač pa vsebujejo obolela drevesa nekaj več aluminija kot zdrava. Analize z elektronskim mikroskopom so pokazale nabiranje kristalov sadre (CaS04) na listnih režah (stomata) zdravih dreves, na obolelih drevesih pa tega niso opazili. Podobno kot sušenje jelke je tudi sušenje smreke še nekaj skrivnost- nega in nepojasnjenega. Izgleda, da je gotovo le to, da je obolelost povezana z vplivi onesnaženja okolja. Posebno neugoden utegne biti vpliv kislih padavin, ki ogroža že skoraj ves evropski kontinent. Posledica tega je manjša odpornost proti sušam in pozebam, ki verjetno sprožijo obolelost. Zaključek Kot udeleženca sva imela pr-iliko, da se neposredno seznaniva z rezultati obširnih in dragih raziskav, ki si jih pri nas ne moremo privoščiti. V neposred- nem razgovoru se človek seznani še z marsikaterimi praktičnimi prijemi v raziskovalnem delu. Tudi osebnih stikov ne gre podcenjevati. Hudo nesmiselno bi bilo, da bi se sami spuščali v raziskovanja, pri katerih so tujci dosegli že velike uspehe. Svojo pamet moramo uporabiti tako, da poberemo od tujcev vse, kar je uporabnega za nas in da na tem gradimo naprej. Edino na ta način imamo izglede za uspeh. Zato je treba pustiti našim raziskovalcem nekaj možnosti za udeležbo na mednarodnih znanstvenih srečanjih. še bolj kot to, pa je pomembno, da mladi raziskovalci v najbolj dojemljivih letih odidejo za nekaj časa v svet, da dobijo razgled, ki sega tudi prek domačega plotu. 85 Oxf.: 331:831.1 AKCIJA POBIR,ANJA LESA V GOZDU Marko Kmecl* Zima gre sicer že h koncu, toda še vedno je pred nami živa slika mrzličnega iskanja dodatne oskrbe z gorivi katerekoli vrste v jesenskem in zgodnjem zimskem času . Sedaj zimi že po malem fige kažemo - tokrat smo jo dobro odnesli! Zima je bila glede na lansko (1981/82) zelo mila. Toda čas je, da že razmišljamo o prihodnji in s tem v zvezi tudi o kurjavi, ki si jo moramo pravočasno oskrbeti. Ob tem pa bo zelo koristno, če bomo vlogo lesa v premagovanju energijskih težav čim bolj realno ocenili, da bi lahko porabo nekaterih vrst lesa pravilno usmerjali. še vedno velja osnovno načelo, da je les, če so cene vsaj osnovnih surovin in energije usklajene, predrag za kurjavo. Nacionalno koristneje je les prede- lovati v proizvode, v katerih je veliko znanja in dela. Uporaba lesa za kurjavo je v gospodarsko razvitem svetu gospodarski greh brez primere. Toda pri nas cene niso usklajene, razmerja med cenami različnih surovin in energijo niso usklajene, zato to načelo za nas ne velja (čeprav ostaja poraba lesa za kurjavo v vseh ekonomskih sistemih prej kot slej nespametna). Medtem, ko so cene v gospodarstvih s svobodnim tržnim mehanizmom regulator oblike porabe lesa, pa moramo v naših razmerah ugotavljati ekonomsko (ne pa pametno!) porabo lesa predvsem s poslovno empiriko in upoštevanjem administrativnih ekonomskih regulatorjev. V pridobivanju podatkov in ocen nam bo lahko pomagala tudi izkušnja z lansko akcijo pobiranja lesa v gozdovih. Slovensko gozdarstvo se je lani pozno v jeseni vključilo v vsedružbeno iskanje izhoda v stiski za kurjavo tako, da je obvestilo vse občane, naj se lotijo pobiranja ostalega lesa v gozdu, da bi si tako še v zadnjem času zagotovili nekaj cenenega gretja. Takšen način oskrbovanja s kurjavo ni nov in ga uporablja precejšnje šte- vilo občanov zlasti na podeželju. Gre za ljudi, ki imajo že kar tradicionalen stik z gozdarji in so v gozdovih takorekoč ,,abonirani«. Ni odveč, če poudarimo, da so za takšno delo vendarle potrebne izkušnje, volja in nekaj veselja, kajti delo ni enostavno in lahko. Slovenska gozdna gospodarstva so prek svojega Splošnega združenja goz- darstva Slovenije v sredini novembra 1982 po vseh sredstvih javnega obveščanja opozorila na možnost dodatnega vira oskrbe s kurjavo: lesne ostanke v gozdu. Ljudje naj bi pohiteli (bilo je lepo vreme) in si za praznike (29. november) organizirali takšno pripravo drv. Gozdna gospodarstva so pripravila bližnja, sečišča in organizirala dežurstva. Nekatera so pomagala tudi z nudenjem moto- žagarskih storitev in s kamionskimi prevozi. V propagando so bili vključeni: časopisje, radio, TV, novinarske konference in sicer po večkrat dnevno. Splošno združenje gozdarstva Slovenije je decembra zbralo po gozdnih gospodarstvih podatke, ki naj pokažejo splošno razširjenost takšne oskrbe s kurjavo, kakor tudi uspeh same novembrske akcije. * M. K., dipl. inž. gozd., oec ., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 86 število Količine in vrste kurjave m3 Obdobje nabiranja udeležencev izdelana v goleh na panju 1 gozdni 1 Skupaj drva lesni ostanki V ostalem času 14.235 8.171 i 0.72"1 29.420 27.559 75.871 V času akcije 897 103 516 271 2.284 3.174 Skupaj 15.132 8.274 11.237 29.691 29.843 79.045 že ob prvih ''propagandnih sunkih« je bilo mnogo skepse in kritike. Novinarji so zlasti poudarjali, da je akcija prepozna in nekateri so svoja poročila zasukali tudi tako: gozdarji ste krivi, da je stiska s kurjavo! Gozdarji so opozorili, da je takšno možnost imel vsakdo že pred akcijo, in da je pobiranje ostankov po gozdovih ponekod zelo razširjeno, hkrati pa opo- zarjali tudi na težave, ki jih lahko ima vsakdo, ki sekire ni vajen, ročno spravilo iz gozda je težko, tudi prevoz do doma ni enostaven. To pa obvladajo predvsem prebivalci podeželja, ki so tudi primerno opremljeni. Novinarska polidilična predstava po sistemu "mizica pogrni se« je nemalokrat spravila to akcijo v veliko nevarnost. Nekateri so jo slikali zelo pravljično. No, zares intenzivno pro- pagandno angažiranje, zlasti Splošnega združenja gozdarstva, posebej še nje- govega sekretarja Cirila Remica, je končno dalo obveščanju pravi, realni okvir. Zbrani podatki na združenju omogočajo naslednje ugotovitve: 1. Akcija ni bila spektakularno odzivna. Smemo sklepati, da bi bilo povpra- ševanje tudi brez propagandnih prizadevanj podobno. Javljali so se namreč interesenti, ki so ostanke nabirali že v prejšnjih letih pa so tudi letos to delo »rezervirali« za praznike. Takih je kar precej! To lahko trdimo zaradi majhnega števila udeležencev (kupcev) v času akcije. 2. Mnogi so hitro spoznali, da to ni kruh zanje. Slej kot prej ostaja takšen način oskrbe s kurjavo še vedno )>pravica« tistih, ki imajo ustrezno opremo, ki imajo ustrezne delovne navade in konec koncev je treba imeti tudi prevoz (pa še zadosti bencinskih bonov povrhu!). 3. Akcija je bila sicer pozna, vendar prepričljiva v tem, da bi bili rezultati zelo podobni, če bi bila izvedena sredi poletja. Velika ovira so bile tudi bencinske omejitve, ki smo jih dobili sredi oktobra in ki so prisilile marsikakšnega pre- voznika in motožagarja k praznovanju. 4. Primer je tudi potrdil mnenje gozdarjev, da les ne more substituirati (na- domestiti) ostalih vrst kurjave. Za to je več vzrokov, o katerih tokrat ne bom razpravljal. Pokazal pa je tudi, in to bi morali zlasti mi gozdarji sprejeti zelo resno, da je delo v gozdu še vedno zelo težko, nevarno in da smo še zelo daleč od ugotovitev nekaterih, ki trde, da je resnično težko delo samo še rudarjevo. Ne glede na vse to pa so na Splošnem združenju gozdarstva Slovenije ocenili, da je akcija animirala večji krog občanov, ki bodo morda v naslednjih letih to možnost poskusili izrabiti, pri čemer cenenost takšne oskrbe ne bo odlo- čilna (zlasti ne za tiste iz mest). Mnogokrat bo odločala želja po sprostitvi, želja po identifikaciji z naravo tudi gozdom, želja po afirmaciji pred samim seboj, kar so značilnosti razvitih socialnih sistemov. 87 KRESNIČKE IZ GOZDARSKE PRETEKLOST I Idrijska gozdarska prisega življenje in delo naših prvih rudnikov in fužin je bilo tesno povezano z izkoriščanjem okoliških gozdov. Les ni rabil le kot gradbeni ali podporni ma- terial, ampak je bil dolga stoletja sam ali v obliki oglja skupaj z vodno energijo edini energetski vir, ki ga je premog nadomestil šele v minulem stoletju. Zato je povsem razumljivo, da moramo začetke zgodovine gozdarstva iskati tudi v začetkih zgodovine našega rudarstva in topilništva, saj so v večini teh obrato·.J gozdni delavc i in gozdarji predstavljali dobršen del zaposlenih. Današnji drobec je prisega gozdarskega mojstra iz Karolinškega rudarskega reda iz leta 1580 za idrijski rudnik živega srebra. Ko je bil namreč rudar ali delavec sprejet v službo, mu je moral upravitelj prebrati zaprisego, ki jo je· moral delavec sprejeti, preden je lahko nastopil delo. »Vsak mora biti takoj na mestu zaprisežen, sicer se ne sme nobenega pripustiti na delo niti v jamo, niti zunaj v gozdove . .. « (čL 4). Prisega gozdarskega mojstra se je v prevodu dr. M. Verbiča glasila (čl. 56): »Vi boste obljubili in prisegli presvetlemu knezu in gospodu, avstrijskemu nad- vojvodi Karlu, burgundskemu knezu, vojvodu štajerske, Koroške in Kranjske ter WOrtenberga, tirolskemu in goriškemu grofu itd ., našemu milostljivemu gospodu, da boste svojemu deželnemu knezu ter njegovemu idrijskemu upravitelju vedno poslušni, zvesti in vdani in da boste ta njegov rudarski in gozdni red ali druge ukaze, ki bodo glede tega izšli, izvrševali, se kolikor mogoče pridno po njih ravnali ter da boste marljivo nadzirali, da se bo 'J gozdovih, ki pripadajo temu idrijskemu rudniku, prav gospodarila in sekalo in da se bo razsipanje z gozdnim bogastvom kolikor mogoče preprečilo in odpravilo; tudi bo treba tistega ali več, ki bi se s pustošenjem ali na drug nač i n izkazali neposlušni, primerno kaznovati ali prijaviti omenjenemu upravitelju ter se glede tega ne smete dati podkupovati z darili, niti ne smete biti ovirani zaradi prijateljstva ali sovraštva, niti zaradi strahu ali pretenj, pač pa se morate v svoji službi v vsem primerno zadržati, kot se spodobi zvestemu in poštenemu gozdarskemu mojstru in kot je dolžnost vsakega uslužbenca.« Kljub časovni obarvanosti, saj je dokument star čez 400 let, lahko prisego gledamo kot kratek a bogat kodeks z elementi gozdarske etike, ki veljajo še danes. Boštjan Anko 88 JESENKOV SPOMINSKI KAMEN - OBNOVLJEN Kolikor daleč mi sega spomin, vem, da stoji na vznožju Šišenskega hriba, nedaleč od Cankarjevih brez, kamen z napisom ··Spominu dr. Fr. Jesenka, 1932«. Najbrž je bil oče, Jesenkov študent, tisti, ki mi ga je prvi pokaza!. Deset!etja so se mimo njega, po ••fran- coski", spuščali neugnani sankači, malo pod njim pa smučarji predelovati prve črke smu- čarske abecede. Prihajal je rod za rodom, vednost o kamnu, ki očitno nikoli ni bila po- sebno velika, pa se je izgubljala, tako zelo, da sem slišal celo glas, kako naj bi bil pomnik človeku, ki si je na tistem mestu vzel življenje ... Kamen se je seveda staral, njegova okolica je bila vse bolj zanemarjena, lotili s·o se ga neznani vandali in prav lahko bi se zgodilo, da bi kamen sploh izginil. Oglasila pa se je kulturna vest. Janez Brelih, tiskarski strokovnjak, zdaj tehnični urednik Gozdarskega vestnika, je leta 1977 opozoril na žalostno stanje kamna, molčal tudi ni dr. Miha Potočnik. Gozdarski vestnik, že tedaj ga je urejal prizadevni inž. Marko Kmecl, je prevzel pobudo za rešitev propadajočega kamna in pri- pravil nabiralno akcijo. V marčni številki 1979 je Gozdarski vestnik akcijo končal, prispe- valo je •·117 gozdarjev, 1 lesar, 8 gozdarskih delovnih organizacij, 1 lesarska, 1 kmetijska ter 1 živilska .« Vsa čast slovenskim gozd arjem! Obnova samega kamna pa se je vlekla tako dolgo, da se je končno smiselno vključila v slavnosti ob 35-letnici Biotehniške fakultete in se ujela tudi s petdesetletnice Jesenkove smrti. Vabljena občinstvo se je ob kamnu zbralo v torek, 19. oktobra 1982 opoldne. Videli smo, da je stari kamen (iz delavnice kamnoseka Vodnika) zdaj za podstavek novemu (iz- delalo ga je kamnoseštvo Stane Kunovar) z istim besedilom, na zadnji strani pa je še napis: Obnovljeno l. 1982/Biotehniška fakulteta/Gozdarski vestnik. Uvodni nagovor je imel prof. dr. Srdjan Bavdek, dekan Biotehniške fakultete . Povzel je Jesenkovo življenje in delo ter opisal okoliščine obnove kamna. Njegove besede sta poglobila in dopolnila dr. Viktor Petkovšek in dr. Miha Potočnik. Prvi, Jesenkov učenec in upokojeni univerzitetni profesor za botaniko ter častni član našega društva, je do- živeto obudil spomine na življenje in delo svojega učitelja in predhodnika, drugi, odlični alpinist iz predvojnih časov, v povojnih pa neutrudni planinski delavec, bojevnik za za- konsko varstvo Triglavskega narodnega parka, zdaj častni predsednik Planinske zveze Slovenije, pa opisal razvoj tega parka od časov, ko je v njem še srečal Jesenka, do danes, ko predseduje njegovemu samoupravnemu organu. Fran Jesenko (1875-1932) je bil prvi učitelj botanike na ljubljanski univerzi (1920-1932). Znanstveno je delal na področju genetike. Križal je pšenico in rž ter dokazal veljavnost Mendlovih zakonov za dobljeni križanec in njegovo potomstvo. To je bilo še v letih pred prvo svetovno vojno, ko je deloval na dunajski Visoki šoli za kulturo tal. Poskuse s križa- njem žit je nadaljeval tudi v domovini, vendar konkretnejših podatkov o njih ni. 1 Bil je uni- verzitetni učitelj prvim na ljubljanski univerzi diplomiranim biologom. Med njimi so bili C. Bernot, Z . Bufon, L. Detela, V. Fabian, V. Gaspari, Marija Gunde, Beta Hudales, A. Knap, l. Kumer, J . Lazar, V. Leskovic, l. Lovše, Silva Merčun roj. Anti6, S. Novak, F. Onič, V. Pet- kovšek, Vera Pirc, F. Planina, š. Plut, A. Polenec, J . Preskar, F. Rome, V. štante, Stana Thaler roj. Perko, G. Tomažič, Helena Us roj. Lipovšek, P. Us, F. Vodnik, Nada Vukelic roj. Rebek, M. Wraber idr. Prizadeval si je za ustanovitev naravovarstvenega ozemlja v Dolini Triglavskih jezer, ki ga je prav on prvi imenoval Triglavski narodni park (gi. Proteus 44: 48, 1981) in v njem deloval s svojimi študenti. Pripravljal je tudi preureditev Rožnika in Šišen- skega hriba v botanični vrt, zamisel, ki je v nekoliko spremenjeni obliki ponovno živa. Na poti čez Komarčo je zdrsnil in zaradi posledic 14. julija 1932 v Ljubljani umrl. Pokopali so ga v Stari Loki.2• 3 ' V nekrologu, ki ga je 15. julija 1932 priobčilo Jutro. beremo, da pripravlja G. Tornaž1č obširno knjigo o Jesenkovih križancih. Njena usoda ni znana. 2 Na nagrobniku. ki je zdaj, po sporočilu prof. F. Planine. v Loškem muzeju, je napis .. clovek kakor trava raste, ni je bilo, nt je speL« (M . Wraber: Podobe iz mojih dni, moj obraz. zapis od 21. julija 1934 .) ."l Glej še članka V. Petkovška Profesor Fran Jesenko in Triglavski narodni park (Proteus 36 : 391-393, 1974) in Zivljenje in delo prof. dr. Frana Jesenka (Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ob stoletnici rojstva prof. dr. Frana Jesenka [1875-1932]. 9-16, 1975). 89 Jugoslovanska zimskošportna zveza je svojemu prvemu predsedniku 20. novembra 1932 na Komarči odkrila spominski macesnov križ z bronasto ploščo (Planinski vestilik 32 : 271 1932), prijatelji smučarji leta 1966 ploščo v ljubljanskem botaničnem vrtu, po Jesenku se imenuje ulica v Ljubljani, po drugi vojni pa je bito na Barju ustanovljeno posestvo Jesenkovo. Biotehniška fakulteta podeljuje od l. \973 naprej Jesenkova priznanja. Ni pa bilo lahko ugotoviti, kdo je postavil kamen v Tivoliju in kdaj se je to zgodilo . Ne- dvomno presenetljivo hitro: že 24. VIl. 1932 poroča Jutro, da so to storili Jesenkovi ožji prijatelji 23. julija tistega leta, to je komaj 9 dni po Jesenkovi smrti, »na ... obronku<<, na katerem »je pokojnik letos zasadil vijolice, ki so bujno rastle in je imel z njimi srčno ve- selje. Za kamnom se vije vedno zeleni bršljan, nasproti pa bo vsajena visoka praprot . Tik pred kamnom je zasajena živordeča gloksinija, ki naj kot večna luč žari pokojniku". Načrt za vrtnarsko ureditev okolice kamna je izdelala inž. Mojca Kopač ; prepričani smo, da bo ta načrt podjetje Rast, naslednik Mestne vrtnarije, ki je sodelovala pri posta- vitvi prvega kamna, prihodnje leto uresničilo do konca. Bali smo se , da bo na dan odkritja vreme deževno, kot je bilo vse dni poprej . A glej, sijalo je milo sonce, njegovi žarki so se lovili na jesensko obarvanem listju, se na trenutke skrili za neugnanimi oblački pa spet zablesteli na novo nasutem pesku. Ko smo se razšli, je ob kamnu ostal šopek, v katerem je slovenska trobarvnica smiselno povezala nagelj, rožmarin in žitna klasje. Zdaj šopka ni več, ostala pa je zavest o kulturnem dejanju, ki priča o pretakanju sokov iz roda v rod, spodbuja pa tudi k večji skrbi za ljubljanski Tivoli, za katerega si je prizadeval že Jesenko. Tone Wraber 22 LET DELA IN USPEHOV OSKARJA JUG.A Tovariš Oskar Jug, dipl. ing. gozdarstva, zaključuje po 22 letih svoje plodno ustvarjalno delo kot glavni in odgovorni urednik revije »LES(<. Ob tej priložnosti mu želimo sporočiti, da smo mu hvaležni in ponosni na nje- govo delo, ki ga je vložil v razvoj, rast in oblikovanje revije/ saj je zahvaljujoč njegovim strokovnim in človeškim vrednotam, revija dosegla tako vsebinsko kakor tudi oblikovno zavidljivo mednarodno raven. Postala je naš zunanji in notranji odraz strokovnega dela, življenja, nivoja, ustvarjalnosti, naših sposob- nosti in zmožnosti. Vse to je dosegel, ker je bil uporen, skromen, človeški, kolegialen in trdovraten pri zbiranju novih idej, strokovnih zanimivosti, poglob- ljenih raziskovalnih dosežkov in ker je dosledno upošteval in spoštoval koristi stroke in z njo povezane obveznosti strokovne revije. Povsod je bil prisoten, povsod je nabiral novice in zanimivosti, ki nam jih je posredoval sam, oziroma širil krog dopisnikov in sodelavcev revije . Za svoje delo je prejel številna strokovna in družbena priznanja, ostal pa je skromen, pošten in dosleden pri svojem delu in odnosu do svojih kolegov, kar je lahko največje priznanje njegovim človeškim lastnostim. Ko zapušča mesto glavnega in odgovornega urednika revije »LESu/ nam po- klanja svoje ustvarjalno delo kot obveznost, da ga še naprej razvijamo in oblikujemo. Obsežne so zadolžitve, ki nam jih zapušča , hkrati pa smo zadovoljni, da je pripravljen še naprej pomagati pri razvijanju in negovanju doseženega. Lesar- stvo Slovenije se mu zahvaljuje za njegovo dolgoletno neutrudna delo . Veseli smo, da bo še naprej pomagal graditi in ustvarjati slovensko lesarsko stro- kovno revijo. želimo, da bi to sodelovanje trajalo čim dlje. S temi besedami je predsednik uredniškega sveta revije LES Branko Kocman preprosto, toda kolegialno toplo poklonil vztrajnemu Oskarju Jugu priznanje in zahvalo 2500 bralcev lesarske revije, ki je pod njegovim uredniškim botrstvom v 90 viharnem razvojnem naletu lesarske stroke po vojni, prispevala pomembni delež zlasti pri razvijanju nove in avtonomne lesarske strokovne misli. Iz skupne gozdarsko-lesarske strokovne revije je ubrala svojo samostojno pot, po vzgledu stroke, ki jo je predstavljala. Zadnjih 22 let jo je vodil Oskar Jug preizkušen predvojni gozdar in eden od začetnikov organizirane industrijske predelave lesa po vojni. Problematiko lesarstva je spoznaval širše, interdiscipli- narno in večplastna, kar je zagotavljalo tudi reviji Les, napredno, družbeno in strokovno angažirano usmeritev. Lesarska beseda je bila pomembno sredstvo mlademu lesarskemu rodu. Združevala je obotavljajoče in negotove razvojne korake, jih krepila in uglaševala v ritem nove, sodobne industrijske gospodarske panoge. Pogled skoz:i te uspehe je hkrati predstava življenjskega dela Oskarja Juga. BOLJE . . . kajti težilo se bo ... Zbrani podatki se preoblikujejo ... . . . potrebno bo vložiti mnogo de- la ... . . . praviloma se uporabljajo isti programi ... Tako je bila leta 1961 z računalni­ kom uspešno obdelana prva obdela- va v gozdarstvu. S tem je pogojena pestrost raču­ nalniške opreme ... Umestno je z večjim poudarkom krepiti število kadrov v zasebnih gozdovih . .. Do leta 1995 je potrebno za po- krivanje . . . LEPšE - PRAVILNEJE Trpna oblika ni slovenska oblika . . . . težili bomo ... Zbrane podatke preoblikujemo .. . . . . morali se bomo zelo potruditi . . . Marko Kmecl . . . praviloma uporabljamo iste programe ... Pasivne ali trpne stavčne tvorbe so germanizmi in se jih izogibamo. V nekaterih primerih sicer ne gre brez njih, po večini pa so lahko in enostavno zamenljive (smola, spet pasiv!) . Trpnik je bolezen skoraj vseh pišočih Slovencev. Takšni primeri niso redki, tudi v naši rubriki smo jih že imeli . Zaradi tega tudi tolikšna pestrost računalniške opre- me ... V zasebnem sektorju bi morali zaposlovati več strokovnjakov ... Do leta 1995 moramo za pokrivanje . .. . . . zaradi permanentno prisotnih ... zaradi permanentnih migracij .. . migracijskih gibanj . . . Tokrat velja večina naših opozoril nejasnemu, kompliciranemu podajanju . To ni »specifična" lastnost gozdarjev, temveč večine pišočih, tudi novinarjev, politikov (še zlasti!), znanstvenikov ... Zlasti pri slednjih velja, da je pisanje manj vredno, če je jasno in kratko. To nas ne sme motiti. To je psevdoznanost. Sicer pa je to bolezen današnjega časa, še posebej našega samoupravnega časa, ki ga marsikje onesnažuje birokracija in njena terminologija. Vsi primeri so iz te številke Gozdarskega vestnika. 91 KNJIŽEVNOST DREVESA SVETA (Oksfordska enciklopedija) The Oxford Encyclopedia of Trees of the World; Consultant Editor: Bayard Hora; Ox- ford University Press; Oxford, New York, To- ronto, Melbourne, 1981; 228 str ., cena 1.200,15 din. Mednarodna skupina 39 avtorjev nam je pripravila avtoritativno delo. Z izbranimi besedami in izrednimi barvnimi fotografi- jami in risbami uvaja bralce v svet dreves, v njegovo raznolikost in lepoto. Knjiga je smiselno razdeljena na 10 po- glavij. V poglavju Kaj je drevo? so razložena njegova oblika, struktura in rast, poglavje Gozdovi nas pouči o ekologiji drevesa in gozda in nas seznani z glavnimi gozdnimi tipi po svetu . S pojavom človeka (Drevje in človek) se pričenja gospodarjenje z gozdom in njegovimi pridelki, raba gozda za oddih (zabavo) ali urbano gozdarstvo in boj člo­ veka proti boleznim in škodljivcem dreves . Pretežni del knjige obravnava poglavje Drevesa vseh vrst: od drevesa-praproti , sa- govcev in ginkovca, prek storžnjakov in li - stavcev do dreves-kaktusov in enokaličnih drev€s. Tu je opisanih 149 rodov, op;sane so podrobnosti o arealih, strukturi, razvoju , zgodovini, ekologiji, kuttiviranju, boleznih, ekonomski in dekorativni rabi za večino vrst podvrst in varietet. ' V posebnih poglavjih zvemo o kandidatih za status »drevo". Sem spadajo drevesa- praproti , ki uspevajo izven evropskega pro- stora ; sagovci , zelo primitivne tropske lesne rastline podobne palmam (spadajo h gimno- spermam) imenovane "živi fosili <<; ginkovec (Gingko bi/oba) je opisan posebej kot edini živeči predstavnik močnega starodavnega reda storžnjakom podobnih dreves iz mezo- zojske dobe. Njegova domovina je Kitajska in Japonska, v 18. stoletju je bil prinešen v Evropo in danes je močno kultiviran, saj je nezahtevna vrsta. številni člani družine kak- tej iz puščavskih predelov Amerike, Afrike in Azije so drevesom podobni predvsem po velikih dimenzijah. ln nazadnje je tu velika skupina drevja iz vrst enokaličnic, med ka - terimi so najbolj številčne palme, ki so po- znane predvsem kot dekorativne vrste. Za njih pravijo, da so največje darilo narave tropskemu človeku z desettisoči uporabno- strni (200 rodov, 300 vrst) . 92 Tretji del knjige je urejen regionalno in obravnava pomembne drevesne vrste trop- skih predelov Azije, Afrike in Amerike. V tropih uspeva na stotine gospodarsko pomembnih drevesnih vrst s cenjenim lesom. Nekaj vrst je pomembnih za pridobivanje kavčuka , lateksa in podobnih snovi, mnogo je tudi vrst z užitnimi plodovi in številne so okrasne vrste. Tropska Azija je znana po posebnih vrstah hrastov (samo na Malaji je 80 vrst). med nji- mi je najbolj znan tik (teak). Zelo zanimivi in od domačinov cenjeni vrsti s hranilnimi plo- dovi sta mango (Mangifera indica) in kruho- vec ( Artocarpus alti/is). Tropska Afrika je znana po lesovih trdih 1 istavcev. Eden najvažnejših rodov je afriški mahagonij (Kfaya sp.) s številnimi vrstami. Važna vrsta je kavovec (Coffea sp.) s šte- vilnimi vrstami, ki pa so le nizka dre- vesa ali grmi, danes močno kultivirani, v svojih naravnih rastiščih pa uspevajo le podstojno v gorskih gozdovih Etiopije in nižavju Zahodne Afrike. Afrika kot črni kontinent ima tudi redka, nenavadna dre- vesa, med njimi je najbolj nenavaden bao- bab ( Adansonia digitata) doma iz sušnih predelov (savana); živi neizmerno dolgo (preko 1000 let) , doseže premer 9 m, višino pa le 12m. Rast v debeline ni letna, velika drevesa se lahko celo skrčijo (kar pripisu- jejo periodičnim sušam). Vsi deli drevesa so zelo uporabni, les, ličje, listje za zelenjavo in kisli plodovi kot važen vir vitamina C. V amerišk ih tropih je najbolj znano drevo južnoameriški mahagonij (Swietenia macro- phifla), imajo pa še na stotine drugih dre- vesnih vrst s kakovostnim lesom. Nekaj ima- jo svetovno znanih drevesnih vrst z užitnimi sadeži: brazilski oreh (Bertholletia excelsa) iz porečja Amazonke ima v svojih oreških skoncentriran stroncij, pri starejših drevesih postane celo radioaktiven ; avokado (Persea americana) iz Južne Amerike ima visoko ce- njen sadež in je na široko kultiviran . V knjigi je 270 barvnih fotografij ; 66 rodov ima skicirane areale razširjenosti ob njih pa so na posebnih tabelah umetniške barvne risbe, ki prikazujejo diagnostične podrobno- sti za več kot 500 vrst. Mislim, da so ravno te umetniške risbe po- sebna odlika knjige . Na koncu so še poglavja Ključ za dolo- čanje dreves. Bibliografija vseh virov (27), ki so bili uporabljeni pri pisanju knjige, Glosarij (s kratkimi pojasnili), Indeks angle~ ških (1400) in latinskih imen (2200) z označ- bami strani. Marja Zorn SLOVENSKE GORE Slovenske gore, uredil uredniški odbor, avtorji besedil: 16 znanih kulturnih, znan- stvenih, planinskih in strokovnih delavcev, 59 avtorjev je prispevalo 472 barvnih po- snetkov, izdala Cankarjeva založba Ljublja- na v jeseni leta 1982, 326 strani z dodatkom in kazalom na 18 straneh , format 205X285 mm, cena 1900.- d.'n. To je po Zakladih Slovenije, v vrsti mono- grafij o lepotah slovenskega naravnega sve- ta, zagotovo najbolj ambiciozna knjižna izda- ja takšne vrste. Vsebina in grafična oprema sta preprosti toda kvalitetni, učinkoviti in srčni, kot sta preprosta, lepa in srčna slo- venski svet in človek, odeta v gore, gozdo- ve, cvetje ... Slovenske gore in hribi, pašniki, lazi, go- zdovi in planine, gorska močvirja in grape; pastirski stani in bajte, celki in hlevi, cerk- vice in toplarji, vsi ti in še tisoči drugi biseri naravinega in človekovega spočetja, ustvar- jajo in živijo čudoviti slovenski hribovski svet. če ta svet ne bi imel čudovitega rast- linja, če bi mu manjkale ptice, divjad, žu- želke, če bi izginila skladna dela človekovih rok, pa če bi ne imeli še koraka, skrbi, srč­ nosti slovenskega človeka - ali bi to bil ta svet! Uredniki Slovenskih gor so vseskozi spo- štovali ta razvojni (dialektični) smisel sveta in ga v obravnavani knjigi utelesili tudi za naš hribovski svet. Ze v uvodu so povedali, da prerekanje kaj je planinstvo, gorništvo. alpinizem, kaj je tisto »pravo«, izhaja iz sebičnih in neznanstvenih, često psevdo družbeno političnih potreb po opredeljeva- nju človekove aktivnosti. Veliki estet in mi- slec Julius Kugy je doživljal in zapisal: Vsakdo išče, in je vse življenje ne najde, rožo, smisel; ne smisel dokončnega, dožive- tega, potešenega, temveč smisel nedokon- čanega, ne dokončno doživetega, ne pote- šenega, to je smisel iskanja in hrepene- nja. Eni hodijo vsako leto na Triglav pa ne znajo povedati zakaj, drugi se ustavi- 93 jo pod Triglavom, kjer morajo vsako leto zreti v smaragdno modrino triglavske nebo- glasnice, nekateri se nenehno utapljajo v barvitosti Bloške planete, nekateri hodijo ura in ure in jih privlači spremenljivost sopotne prirode - to so umetniki, lovci, uslužbenci, tovarniški delavci, ljudje, ki nenehno iščejo hrepenenje, hrepenenje pa jih sili v iskanje. Ali naj tem ljudem naprtimo, da se gredo prave in neprave planince?! Kako avtorji pojmujejo naše gore, priča tudi razdelitev vsebine knjige. Sestavljena je iz 14 poglavij in iz dodatka s kazalom. Gore (Gams), Rastline (Wraber), Gozd (Ro-. bič), živali (Gregori), človek (Cevc), Razi- skovanje (Meze), Planinstvo (Strojin, Orel), Beseda (Vogelnik), Glasba (Lipovšek), Po- doba (Zupan), Fotografija (Kambič), Film (Brenk), Boj (Svetina), Varstvo (Skoberne) so poglavja, ki poskušajo zaobseči dialek- tični >>VSe«, kar preprosto poimenujemo s »hribi«, kadar govorimo in pišemo o naših gorah, kadar jih poskušamo filmati a:i sli- kati, ali pa kadar se v soboto odpravljamo »Ven«. Poglavje o gozdovih, ki je za nas gozdar- je tudi profesionalno zanimivo, je pripravil Dušan Robič. Sledeč dialektični režiji vse- bine, je predstavil gozd v s:ovenskem na- ravnem svetu kot rezultat ali pa komponen- to soustvarjalnosti žive in nežive narave. Podčrtane so ekološke vrednote gozdnih ekosistemov, njihova funkcionalno-prostor- ska zaporednost ter navedene nekatere po- sebnosti (inverznost), ki potrjujejo soodvis- nosti nekaterih prostorskih komponent . Vse- kakor gre za jedrnat opis sodobnega stro- kovnega pogleda na gozd. Zato je temboij simpatična krajše Robičevo uvodno razmi- šljanje, kako najde gozd kot prostorski veli- kan svojo duhovno metamorfozo v človekovi zavesti in podzavesti. škoda, da je zmanj- kalo prostora. kajti Zahrastniki, Bukovniki, Smrekarji, Gabri, Lipovški, Jelnikarji, Hra- starji, Javorniki in drugi imajo v gozdu svo- jo zgodovino, svoje delo, svoje izročilo, svo- jega duha, del samega sebe. Ali je še kaj, kar bi slovenski biti vtisnilo toliko svojega kot je to naš gozd! V Dodatku imajo Slovenske gore še pre- gled vrhov nad 2000 m, pregled naravnih znamenitosti, pregled planinskih postojank, zavarovane rastline, planinske poti, najbolj znane smeri v slovenskih stenah in naše odprave v Himalajo. Sledi še seznam slik in njihovih avtorjev ter stvarno in imensko kazalo. Dodatki kažejo, da urednikom ven- darle ni uspelo povsem izločiti elitizma, ki kot socialna kategorija spremlja tudi planin- stvo (Pregled gor nad 2000 m in odprave v Himalajo) . Slovenske gore je naša knjiga, je naš svet. Knjiga, ki govori o resnici , nepotvorjeni in čisti. O tem svetu je v knjigi povedano in nasi i kano vse, kar se povedati in nasi i kati da - ali pa skoraj vse! Kajti za »VSe« mo- ramo danes, jutri, pojutrišnjem in vedno znova v hribe, v gozd, na planino . .. Gozdarji nosimo del tega sveta v svojih logarskih torbah, del ga imamo v zavesti (sicer ne bi bili gozdarji), z užitkom in po- nosom ga bomo imeli tudi na knjižni polici. Zares priporočam! Marko Kmecl IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE PREIZKUSANJE TRAKTORSKIH KABIN Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, TOZD Gozdne gradnje in mehanizacija je bila na pobudo združenega dela gozdarstva Slo- venije tekom letošnjega leta usposobljena za preizkušanje gozdarskih varnostnih kabin z udarnim preizkusom po mednarodni CECD metodiki. Preizkuse opravlja pod nadzor- stvom Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Ljubljana, ki je za varnostno testi- ranje tudi registriran . Izdelali so primerno trdno stojalo za utež (slika) in napravo za pritrditev traktorja s kabino na tla. Pri udarnem preizkusu udarimo kabino z 2000 kg težko utežjo s treh strani. Udarci z utežjo, ki VISI na stojalu, zadajajo kabini točno odmerjene udarce. Foto Jerančič 94 posnemajo obremenitve, ki bi jih kabina pretrpela pri prevračanju. Odmik uteži in s tem sila udarca, od zadaj, od spredaj in od strani je odvisen od mase in deloma dimenzij traktorja in kabine. Po izvršenem preizkusu izmerimo trenutno in stalno spre- membo oblike kabine, ki je nastala zaradi udarcev. Pregledati je treba nosilno ogrodje kabine, vse zvare in pritrditev kabine na traktor. če med preizkusom ne pride do nobenih lamov osnovnega ogrodja in pri- trditve in da spremembe oblike kabine ostanejo v dovoljenih mejah, lahko trdimo, da je kabina dovolj trdna in jo lahko uvr- stimo med gozdarske varnostne kabine. :Le dosedanja skopa praksa je potrdila, da so taki preizkusi za zagotovitev varnega dela s traktorji v gozdu potrebni, ker ka- bine ali okvirji, ki so izdelani brez stro- kovnega znanja pogosto nimajo zadostne čvrstosti, da bi bile varne. Traktor in kabino je treba na preizku:J prepeljati v Tolmin in preizkus tudi nekaj stane. Trdimo pa lahko, da smo s postavit- vijo naprav za preizkušanje kabin naredili korak naprej pri zagotavljanju varnega dela - s traktorji. V zvezi z zahtevami novih za- konskih določil o opremljenosti traktorjev, bo mogoče v bodoče v Tolminu preizkusiti vse varnostne kabine in okvirje. Doslej je bila uspešno preizkušena kabina za traktor IMT-560 iz tankostenskih cevi, ki so jo iz- delali na SGG Tolmin v teku pa je preizku- šanje kabine za traktor goseničar. Milan Kuder Mala plaketa JNA na Inštitutu v Liubljani 15. 12. 1982 so v Beogradu zaključili in pregledali veliki raziskovalni projekt JNA, v katerem so sodelovale vse republike z različnimi raziskovalnimi inštitucijami. Vseh teh je bilo 111. Projekt je trajal več let in je obsegal najrazličnejša področja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljub- ljani je imel dokaj obsežno nalogo, v kateri je proučeval spremembe kultur v goratem predelu Slovenije ter možnost dodatne iz- rabe tega prostora za pridelovanje hrane. Višji raziskovalni sodelavec na Inštitutu Ivan 2onta je vodil nalogo z naslovom Problem opuščanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji, planiranje rabe zemljišč na primeru Alp- skega Posočja. V zaključni analizi vseh nalog v okviru projekta je bila ta naloga odlično ocenjena, njen nosilec Ivan 2onta pa je dobil priznanje mala plaketa JNA. Dodeljena so bila le štiri takšna priznanja posameznikom. To je priznanje resnemu, sistematičnemu in strokovno poglobljenemu raziskovalnemu obravnavanju nr.ravnega prostora, kar velja tako za nagrajenca kakor tudi za Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljub- ljani, ki imata na tem področju priznano bogate izkušnje. Statistika ni kri Ilija Popit je v Delu dne 24. 12. 1982 raz- mišljal o čudnem podatku, ki ga dad6 sta- tistični pregledi (Slovenski zavod za sta- tistiko) o škodah zaradi divjadi. češ, pred leti so se gozdarji še jezili, kako jim divjad požira mlade gozdove (saj so statistični podatki zabeležili leta 1977 kar za 7,13 mio din škode v gozdovih) lani, to je leta 1981, pa je ta škoda le še 4,10 mio din . To po- 95 meni kar za 42,5% manjšo škodo glede na leto 1977, in to kljub inflaciji. To je uvod, ki je izhodišče za nadaljeva- nje monologa, v katerem mrgoli nestrokov- nih posploševanj, za katere verjamemo, da se jih avtor ne zaveda, zato je tembolj čudno, da se jih loteva. Ta posploševanja se nanasa)O na uporabljanje podatkov o številčnosti, divjadi, vrstah itd. (čeprav je že sama številčnost zelo problematična ka- tegorija) . V nadaljevanju ugotavlja, da sta- tistika kaže, da E:o lovci znatno znižali stalež tiste divjadi, ki dela škodo na kme- tijskih kulturah, jelenjad pa se je dodobra razmnožila. Za nas ni toliko pomembno, da so novi- narjevi prikazi nestvarni, ker pač uporablja nestvarno statistiko, ki ji verjame (to mu bralci niti ne morejo niti ne smejo šteti za greh), čeprav nikomur, niti gozdarjem, niti lovcem, takšne razlage ne koristijo. Po- membneje je, da podatke, ki jih statistika obdeluje (statistika si podatkov ne izmišlja) zbiramo in pošiljamo gozdarji in lovci - kako jih zbi ramo, s kakšno odgovornostjo, s kakšno strokovnostjo ... ! Ko pridejo statistični obrazci (mesečni , obdobni ali letni) - ne bodi jih treba! - na- sujemo podatke kar iz rokava in se jezimo na statistiko. ker nam jemlje dragoceni čas . Ko preberemo takšen članek kot je Popitov pa smo spet vsi razburjeni - kako je to mogoče! - kako nestrokovno! - kaj se vendar gredo, saj nič ne vedo! Kje so torej vzroki za takšne poenosta- vitve in neresnice kot so Popit ove? Nov gozdarski objekt na Notranjskem Gozdarji se le redkokdaj lahko pohvalimo s čim velikim novim, objekti razen gozdnih cest so redki. Naši proizvodni objekti so gozdovi, kamor tudi največ vlagamo, zato je objekt, kakršnega so pred kratkim od- ~rli na GG Postojna v Starem trgu pri Ložu. zares redko in veselo presenečenje . Za področje Loške doline in Cerknice so zgra- dili mehanično delavnico, v kateri bo tuc.'i oddelek za servis motornih žag. To novico smo povzeli iz Gozdnega go- spodarja, internega glasila GG Postojna, kjer pa žal pisci niso bili gostobesedni, zato ostajamo pri tej skopi informaciji. Ta novica pa naj bo povod za naslednjo meditacijo. Prav na kratko bi rad ob tem primeru opozoril na prislovično gozdarsko skrom- nost, morda bo kdo to imenoval tudi dru- gače, manj gentlemensko. 350 km gozdnih cest zgradimo letno v naših gozdovih . Vse te več stomiljonske naložbe ostajajo v glav- nem družbeno anonimne. Ne popularizira- mo, kaj šele propagiramo svojega dela, svo- jega znanja, svoje naložbene (proizvodne) zrelosti. Zakaj! Zakaj ne bi nove ceste izkoristili za p:·o- slavo obletnice GG ali TOK, zakaj ob otvo- ritvi ne bi praznovali krajevni praznik. Zakaj ne bi pripeljali na otvoritev uglednega go- vornika ali pa takšnega, katerega družbeno podporo potrebujemo pri vsakodnevnem delu. Saj tu in tam poskušamo, toda pre- malo smo agresivni. Preveč poceni zaprav- ljamo priložnosti za večje družbeno vredno- tenje našega dela. Ali je otvoritev ceste zares težje pripraviti kot jo zgraditi! Pa ne samo ceste in objekti. Mini sim- pozij ob obletnici najstarejšega elaborata, javna prestavitev najlepšega gozda, razgrni- tev ureditvenega načrta za gozdnogospodar- sko enoto ali območje v obliki razstave, sim- pozij o vlogi gozda v nekem kraju (recimo zdraviliškega) itd . so lahko pomembne ob- like družbene afirmacije gozdov in gozdar- stva. Nov urednik revije LES V tej številki pišemo o 22-letnem uredni- kovanju Oskarja Juga pri reviji Les. še ves ustvarjalen zapušča to mesto (ne pa revije), prevzema pa ga dr. Jože Kovač , dipl. inž. gozd., ki je sicer profesor na VTOZD za lesarstvo pri Biotehniški fakulteti na Uni- verzi Edvard Kardelj v Ljubljani. Začasni ukrep kot deus ex machina se ni obnesel Konec lanskega leta je minilo leto dni, odkar imajo na ZKGP Kočevje (Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo) družbeno varstvo, ki ga je izrekla skupščina občine Kočevje . Ni časa, pa tudi napisanega je bilo že veliko, zakaj takšen ukrep. Ob izteku (ukrep druzbenega varstva lahko traja največ 12 mesecev) so strokovni organi, osnovne organizacije sindikata in samoupravni organi v DO Gozdno gospo- darstvo Kočevje sprejeli stališča, ki kažejo, da gozdarji z delom in poročilom začas­ nega poslovodnega organa ZKGP Kočevje niso zadovoljni in ga ne odobravajo. Skle- nili so, da bodo za delegate skupščine ob- čine Kočevje pripravili svoje poročilo. 96 Spori, ki trajajo že več kot leto dni. izvirajo iz nesamoupravnih, včasih tudi ne- zrelih političnih potez nekaterih, ki ne morejo razumeti, da so v organizirani ~amoupravn i demokratični družbi potrebni postopki, ki morajo spoštovati interese in voljo delavcev. Dokler ne bosta izpolnjena dva osnovna pogoja v združevanju dela in sredstev, to je : in:eres delavcev in njihovo hotenje, toliko časa bo organizacija života- rila in konflikti se bodo nadaljevali. ))Mednarodni and the level of its exploitalion . Gozdarski vestnik, 41, 1983, 3, pag. 97-109. ln Slovene with summary in German. The rising amounts of wood cultings in our forest require an increase of the produclive capacily of forests. This increase is limited by the wood producing capacity of the siles; for that reason, the increase of the wood production is in place only in foresls characterized by a considerable gap between lhose two indexes. The paper presen ts a method to establish the dilference between the wood producing capacity ol sites and the productive capacity of the forest stands. 1.0. Uvod Ko govorimo o gozdni zmogljivosti, mislimo na sposobnost in učinke gozda kot ekosistema, s katerimi trajno izpolnjuje tiste naše zahteve, ki jih imenujemo funkcije gozda. Gozdna zmogljivost je torej cela vrsta sposobnosti in učinkov gozdnega ekosistema, ki so med seboj največkrat odvisni in bi jih zato morali obravnavati kot celoto . Kljub tej ugotovitvi oziroma zahtevku, pa v naslednjem prispevku obravnavamo proizvodno sposobnost gozdnega rastišča in proizvodno zmogljivost gozdnega sestoja, ki sta le dve komponenti gozdne zmogljivosti, izdvojeno, to je, kot dve neodvisni prvini v tem kompleksu. Ti dve komponenti določata le izpolnjevanje lesne funkcije gozda, manj pa vplivata na izpolnjevanje ostalih funkcij. V takšno ločeno, zato pa tudi nepopolno obravnavo nas silijo naslednji razlogi: Do danes še nimamo izdelanih dobrih metod vrednotenja (kvantificiranja) tistih učinkov in lastnosti gozdnega ekosistema, ki določajo izpolnjevanje okoljetvorne in kulturno po"gojene funkcije gozda. * Dr. M. K., dipl. inž. goz.. VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 97 r ~ Cela vrsta lastnosti in učinkov gozda kot ekosistema, ki omogoča maksimalno izpolnjevanje lesne funkcije gozda, omogoča tudi izpolnjevanje okoljetvornih funkcij gozda. Tu lahko govorimo o tesni pozitivni odvisnosti teh dveh funkcij glede na lastnost gozda. Ta odvisnost pa postane ohlapna ali celo negativna, če vzporejamo lesno funkcijo z nekaterimi kulturno pogojenimi funkcijami gozda. Na pretežnem delu gozdne površine želimo z gospodarjenjem z gozdovi doseči maksimalno lesno proizvodnjo oziroma tisto najvišjo možno lesno pro- izvodnjo, ki še dovoljuje zadovoljivo izpolnjevanje stalnih funkcij gozda. Izhajamo iz maksimalne lesne proizvodnje, ki pa jo po potrebi zmanjšujemo glede na zahteve ostalih funkcij. Poznavanje lesne proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izko- riščenosti je pomemben dejavnik doseganja večje gozdne proizvodnje. Našo lesno proizvodnost gozdov bomo dvignili najhitreje in najlažje, če bomo povečali prirastek na tistih rastiščih, ki imajo veliko proizvodno sposobnost in tam, kjer je razlika med to sposobnostjo in dejansko lesno proizvodnostjo sestaja velika. 2.0. Proizvodna sposobnost gozdnega rastišča 2.1. Opredelitev pojmov S proizvodno sposobnostjo (zmogljivostjo) rastišča razumemo njegovo rodo- vitnost. Rodovitnost pa je tista prirastna veličina, ki jo je na nekem rastišču možno trajno dosegati (Mlinšek 1968). Ker obravnavamo lesno proizvodno spo- sobnost rastišča, lahko postavimo, da je to tista maksimalna količina lesa, ki jo lahko trajno dosegama na danem rastišču z rastišču primerno drevesne vrsto in rastišču primerno zgradbo sestoja. če rastišče opredelimo kot kompleks dejavnikov žive in nežive narave, ki določajo življenjske razmere v prostoru, ki ga naseljuje neka konkretna življenjska skupnost, vidimo, da nimamo enakih, ampak samo bolj ali manj podobna rastišča. če nadalje povzamemo, da se rastiščne razmere zrcalijo v življenjski skupnosti rastlin, ki so nastale z združevanjem rastlin v določenem času in prostoru, in da te življenjske skupnosti, ki jih imenujemo tudi fitocenoze, zavzemajo osrednji položaj v ekološkem kompleksu (Košir 1979), potem lahko trdimo, da imajo podobna rastišča podobno sestavo fitocenoz, in obratno, da podobna zgradba fitocenoz kaže na podobnost med rastišči. Ker nimamo popolnoma enal 13,4), vendar pa bo zmogljivost sestaja v teku vse življenjske dobe manjša, kot pa proizvodna sposobnost rastišča. če naj bi bila zmogljivost sestaja enaka proizvodni sposobnosti rastišča, potem bi moral priraščati ta smrekov sestoj pri starosti 50 let tudi 19,2 m3/ha/leto . Ta izračun predpostavlja, da skupna proizvodnja tabličnega sestoja ni manjša od skupne proizvodnje neredčenega sestcja, kar pa je zagotovljeno le pri šibkih jakostih redčenj. Enako smo pri izračunu prirastka v sestoju z zmanjšano lesno zalogo predpostavili, da je velikost prirastka v okviru iste razvojne faze z večanjem lesne zaloge proporcionalna razliki med možnim in dejansko doseženim pri .. rastkom (Mitscherlichov zakon) . 102 Pri nas prevladujejo gozdna rastišča z visoko proizvodno zmožnostjo. Le-ta je v proizvodni korelaciji s pestrostjo gozdnega pokrova. Zato je tema, ki jo obravnavamo v tem prispevku zelo zanimiva, toda tudi zahtevna. Foto J. Konečnik 3.2. Ugotavljanje proizvodne zmogljivosti ~estojev Tako kot ugotavljamo proizvodno sposobnost rastišč po sintaksonomskih enotah in po posameznih drevesnih vrstah, določamo tudi tekoči prirastek. Ker lahko le teoretično vzpostavimo takšno strukturo, da je zagotovljena trajnost natančno enakih donosov (ali natančno enakomerno povečanih donosov), je nujno, da ugotavljamo tekoči prirastek po starostnih ra.zredih oziroma po razvojnih fazah (letvenjak, drogovnjak itd.) . Ugotavljanje tekočega prirastka po teh treh dejavnikih, to je asociacija oziroma subasociacija, drevesna vrsta in razvojna faza ali starostni razred, je gozdarjem razmeroma dobro znano, zato teh metod ne obravnavamo podrobneje . Omenimo naj samo, da bomo v bodočnosti ocenje- vali prirastke vse bolj na manjših vzorčnih ploskvah z natančnimi zaporednimi meritvami in vse manj z zamudnim in dragim ugotavljanjem prirastkov preko izvrtkov. Ocenjevanje prirastkov na ploskvah nam nudi poleg ocene za velikost prirastka še stopnjo in obliko odvisnosti (povezave) med prirastkom, višino lesne zaloge in strukturo lesne zaloge. 4.0. Izkoriščenost lesne proizvodne sposobnosti rastišč 4.1. Opredelitev pojma Izkoriščenost ali stopnja izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišča je podana z razmerjem med dejansko proizvodno zmogljivostjo sestaja, ki bi jo ta sestoj trajno dosegal in lesno proizvodno sposobnostjo rastišča. V posebnem 103 primeru, ko imamo znotraj istega rastišča normalno stanje glede na razvojne faze ali starostne razrede, je izkoriščenost lesne proizvodne zmogljivosti rastišča enaka količniku med tekočim prirastkom vseh teh sestojev v okviru enega rastišča in proizvodno sposobnostjo rastišča. 4.2. Ugotavljanje izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišč Kot smo videli, bomo le v izjemnih primerih dobili izkoriščenost proizvodne sposobnosti kar s primerjavo tekočega volumenskega prirastka sestoja s pro- izvodno sposobnostjo rastišč. V večini primerov pa imamo velike odmike od normalnega stanja po razvojnih fazah, posebno še, če iščemo normalno stanje v okviru razstiščne enote. Vendar je ugotovitev izkoriščenosti proizvodne spo- sobnosti tudi v tem primeru zelo enostavna, če poznamo vrednosti za tekoče prirastke po posameznih razvojnih fazah in če poznamo deleže (površine), ki jih imajo te razvojne faze (v okviru iste rastiščne enote). Primerjamo velikost tekočega prirastka dejanskega sestoja z velikostjo te- kočega prirastka, ki bi jo imel sestoj, ki v celoti izkorišča proizvodno sposobnost rastišča (tablični sestoj) in to pri isti starosti oziroma v isti razvojni fazi. Za sestoje, ki imajo višjo starost, kot pa je starost, pri kateri kulminira poprečni starostni prirastek, pa računamo količnik med dejanskim tekočim prirastkom in poprečnim starostnim prirastkom v času njegove kulminacije {it : ip, nux)- Poprečno stopnjo izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišča predstavlja količnik med vsoto dejanskih tekočih prirastkov po starostnih razredih in vsoto odgovarjajočih tekočih tabličnih prirastkov Lit; dr.i·: I:it: taht -). V primeru, da so površine posameznih starostnih razredov (ali razvojnih faz) različne, izračunamo ta količnik iz razmerja vsot produktov dejanskih tekočih prirastkov in površine nasproti tabličnim tekočim prirastem in površine. Kot primer vzemimo sestoj smreke na rastišču združbe Piceetum montanum dinaricum (Zupančič 1976) lycopodietesum annotini, ki ima pri starosti 72 let zgornjo višino hzg == 24,9 m in tekoči volumenski prirastek v tem času 8m3/ha/leto. Po donosnih tablicah EAV-1968 lahko ugotovimo, da spadajo ta rastišča v 18 v. b. r. (na teh rastiščih ima sestoj smreke pri starosti 50 let zgornjo višino 18m). Iz tablic ugotovimo, da bi moral imeti ta sestoj ob naravni gostoti tekoči prirastek kar 11,4 m3/halleto . Količnik med dejanskim in teoretičnim prirastkom znaša 0,70 (8 : 11,4 == 0,70). če imamo na tem rastišču samo sestoje v tej razvojni fazi in s prirastkom 8m 3/ha/leto, potem predstavlja ta količnik izkoriščenost lesne pro- izvodne sposobnosti rastišča. če bi imeli več razvojnih faz z različno površino, pa bi izračunali tehtano aritmetično sredino med tako računanimi količniki. Pri ugotavljanju izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišč v praksi, lahko postavimo, da imajo ti količniki v prvih razvojnih fazah vrednost 1 (mladje, gošča), ker se običajno pojavijo razlike med dejanskim in tabličnim tekočim prirastkom šele v tistih razvojnih fazah, ki jih prekomerno izkoriščamo z redčenji, ali pa so jih zdesetkali veter, sneg in drugi biotski škodljivci. Na grafikonu št. 1 je grafičen prikaz izkoriščanja proizvodnih sposobnosti rastišča, na rastišču, ki je za smreko uvrščen v 24. v. b. r. Izračun je narejen ob postavki, da imamo 12 starostnih razredov po 1 O let, katerih površine so po- polnoma enake. Sam izračun je prikazan v tabeli 1. Tako izračunana izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišča je samo pri- bližna ocena, ker imajo sestoji naših drevesnih vrst na naših rastiščih drugačne razvojne zakonitosti kot tablični sestoji in tudi različne tekoče prirastke, pa čeprav bi v celoti izkoriščali proizvodno sposobnost rastišča. Vendar pa so te ocene 104 Tabela 1. Izračun izkoriščanja proizvodne sposobnosti rastišča smreka 24 v. b. r. Prirastek sestaja z naravno Tekoči prir. Količnik Površina Starost gostoto dej. sestaja tek. prir. dej. po star. leta Tek. prir. tabl. razr. tekoči m3/ha 1 poprečni m 3/ha m3/ha sestaja ha o (2,4) * (2,4)* 1,00 10 (8,3)* (8,3)* 1 ,OO 20 0,8 14,4 14,0 0,97 30 5,3 18,8 16,0 0,85 40 8,7 19,4 16,0 0,82 50 10,8 19,2 15,0 0,78 60 12,2 17,5 13,0 0,74 70 13,0 15,7 10,0 0,64 80 13,3 14,0 10,0 0,71 1 90 ________ .. .................................... 13,4 --····--------·--···· ---------------------- ----------------------"----- ------------------- 12,4 9,0 0,67 1 100 13,3 11 ,1 8,0 110 13,1 9,9 6,0 120 12,8 SKUPAJ 127,7 127 7 Izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišča je : --·-:::: 0,752 169,9 (13,4 X 0,752:::: 10,1 m3/ha) * številke so ocenjene .iz grafikona št . 1 0,60 0,45 169,9 = 2,4 + 8,3 + 14,4 + 18,8 + 19,4 + 19,2 + 17,5 + 15,7 + 14,0 + 13,4 + 13,4 + 13,4 127,7 = .LiL _ dej zadosti natančne za pravilno usmerjanje naših ukrepov in za racionalno gospo- darjenje z lesnimi zalogami stoječih sestojev. Ugotavljanje izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišč v prebiralnih goz- dovih je še enostavnejše, če poznamo tekoči prirastek in lesno proizvodno spo- sobnost rastišča. V tem primeru nam količnik med tema dvema vrednostima že daje izkoriščenost rastišča . Kot smo spoznali v prejšnjih poglavjih, ugotavljamo sposobnost rastišča prek zgornjih višin in poprečnega starostnega prirastka, torej prek enomernih sestojev; tako ugotovljene proizvodne sposobnosti veljajo za rastišča ne glede na to, ali jih poraščajo prebiralni ali enomerni sestoji. V primeru, da imamo v okviru ene rastiščne enote samo prebiralne gozdove, pa ugotavljamo proizvodno sposobnost rastišča tudi prek prebiralnih gozdov. Tu nam rabi kot ocena proizvodne sposobnosti rastišča tekoči prirastek tistega dela prebiralnega gozda, ki ima uravnoteženo prebiralno zgradbo in visoko hektarsko lesno zalogo. Pod uravnoteženo prebiralno zgradbo razumemo takšno zastopanost dreves po debelinskih in višinskih razredih, da je omogočen vzpon 105 Grafikon št. 1, Grafičen prikaz izkoriščanja proizvodne zmogljivosti rastišča, smreka 24 v. b. r. * Ku lrn·inaei ,ja povprečncqa s t aras tn e ga vo ZwnentJkega pr-ir'm~ tka Pr>·i r a s t e k_ m3 / _ /.l.ef..o 20 18 16 14 ~--~~~~~~~~~~~~-4 5 8 6 4 2 o Posamezne črte na grafikonu št. 1 pomenijo : let 1 - Krivulja poprečnega starostnega volumenskega prirastka sestoja, ki v celoti izkorišča pro izvodno sposobnost rastišča 2 - Krivulja tekočega volumenskega prirastka sestaja, ki v celoti izkorišča proizvodno sposobnost rastišča v teku cele proizvodne dobe 3 - črta, ki povezuje velikost tekočih volumenskih prirastkov dejanskih sestojcv v posa- meznih starostnih razredih 4 - Lesna proizvodnost rastišča (13,4 m3/ ha/leto) 5 - Izkoriščenost lesne proizvodne sposobnosti rastišča (10,3 m3/ha/leto) . Za sestoja starostnih razredov 0-10 in 11-20 let smo predpostavili, da v celoti izkoriščata proizvodno sposobnost rastišča (dvig) osebkov iz spodnjega združbenega razreda in da je istočasno zagotovljena zadostna vrast v vse debelinske razrede. Praktično to pomeni, da ugotavljamo maksimalni trajni tekoči prirastek, ki v tem primeru predstavlja proizvodno spo- sobnost rastišča, v takšnih prebiralnih gozdovih, ki imajo visoko lesno zalogo. Vendar pa ta ni akumulirana v najdebelejših debelinskih stopnjah, temveč tako, da je vrast v posamezni debelinski razred tolikšna, kolikor se v tem razredu poseka in kolikor preraste iz tega razreda v naslednji višji debelinski razred . 4.3. Ugotavljanje izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišč po vrednosti Podobno kot ugotavljamo izkoriščenost lesne proizvodne sposobnosti rastišča, lahko ugotavljamo tudi izkoriščenost rastišča glede na vrednost lesne proizvod- nje. Vendar smo na tem področju šele na začetku, ker imamo zelo slabo infor- macijo o tem, koliko nam bi neko rastišče lahko trajno nudilo po vrednosti. Tu 106 in tam so bile že narejene posamezne analize, vendar so bili to več ali manj samo preskusi posameznih metod. Načrtno pa se tega dela še nismo lotili. Na- tančno ovrednotenje proizvodne sposobnosti rastišč po vrednosti v okviru sin- taksonomskih enot je nemogoče, dokler ne bomo ovrednotili učinkov nege na sestoj v vrednostnem pogledu. Vrednostna proizvodnja je namreč močno odvisna od obsega in kakovosti negovalnih del. .Približni vpogled v to vrednostno pro- izvodno sposobnost rastišč dobimo že z ugotovitvijo lesne proizvodne sposobnosti rastišča in z dodatnim ugotavljanjem najvišjega deleža visoko kakovostnega lesa, ki smo ga ugotovili v kakovostno najboljših sestojih na obravnavanem rastišču in to ob koncu proizvodne dobe. Na primer na rastišču bukovih gozdov na flišu, združba Luzulo-Fagetum znaša proizvodna sposobnost rastišča 11 m3/ /ha/leto, delež furnirske hlodovine (hladi za luščenje in hladi za furnir) znaša do 40 °/o ob končnih lesnih zalogah 650-700 m3/ha in starosti sestojev 120-130 let. (Podatki so vzeti iz raziskave: Proizvodna sposobnost rastišč bukve v Slo· · veniji, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 1982.). Izkoriščenost rastišča glede na vrednost za dane sestoje pa dobimo z izračunom izkoriščenosti pro- izvodne sposobnosti rastišč po volumnu in s primerjavo deleža visoko kakovost- nega lesa v danih sestojih z deležem tega lesa v najkvalitetnejših sestojih iste združbe. Zavedati se moramo, da so razlike med sedanjo količinsko proizvodnjo in možno proizvodnjo po količini precej manjše, kot pa razlike med sedanjo in potencialno vrednostno proizvodnjo. Zato je predvsem vrednostna, to je kako- vostna pro-izvodnja tista, v katero so vlaganja najracionalnejša. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je tudi količinska proizvodnja dejavnik, ki močno vpliva na vrednostno proizvodnjo. Pri izračunu izkoriščenosti proizvodne sposobnosti rastišča smo spoznali, da v tistih sestojih, ki so starejši, kot pa je starost, pri kateri je kulminiral po- prečni starostni prirastek, računamo izkoriščenost tako, da primerjamo tekoči prirastek nasproti poprečnemu starostnemu prirastku v času njegove kulminacije. To pa pomeni, da bi morali pričeti z obnovo sestoja v tej starosti, sicer zmanj- šujemo izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišč. Iz tega lahko zaključimo, da naj bodo naše proizvodne dobe daljše, kot je doba, v kateri kulminira po- prečni prirastek, le v tistih sestojih, kjer se nam s starostjo dviga vrednostna proizvodnja kljub zmanjševanju količinske proizvodnje. To je v tistih sestojih, ki so kakovostno nadpoprečni. Dvig vrednostne proizvodnje mora biti najmanj tolikšen, kot je zmanjšanje vrednosti zaradi manjše količinske proizvodnje. Lahko bi tudi rekli, da ohranjamo sestoje, ki so že prešli točko kulminacije poprečnega volumenskega prirastka toliko časa, dokler dvigamo izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišča po vrednosti. 5.0. Zaključek Vse veeJe zahteve po lesu bomo trajno izpolnjevali le s povečanjem proiz- vodnosti gozdov. Možnosti za povečanje proizvodnosti sta dve, in sicer: s povečevanjem površine gozdov in s povečanjem proizvodnje v obstoječih goz- dovih. Površino gozdov povečujemo in jo bomo še povečevali na račun opuščenih kmetijskih površin, vendar bo ta proces opuščanja kmalu zaustavljen zaradi vse večjih potreb po hrani. Zato bomo prisiljeni dvigati lesno proizvodno zmogljivost predvsem na tistih površinah, ki so že danes prekrite z gozdovi. Naša priza- devanja za dvig prirastka bodo uspešna, če bomo poznali sedanjo proizvodno zmogljivost gozdov in sposobnost rastišč. Vrednost obeh kazalcev moramo 107 ugotoviti po rastiščih in ne samo po posameznih gozdnogospodarskih enotah in območjih. če hočemo izkoriščati rastiščno sposobnost, moramo začeti s takšnim gospodarjenjem z gozdom, ki upošteva vse rastiščne posebnosti in značilnosti. ln k tem rastiščnim značilnostim v prvi vrsti spada tudi lesna proizvodna sposobnost rastišča. V Sloveniji imamo razmeroma dobro osnovo, da preidemo na »rastiščno gospodarjenje«, saj je velik del naših gozdov fito- cenološko razmeroma dobro obdelan. škoda je, da te osnove ne izkoriščamo, ali pa je ne izkoriščamo v celoti . Namen sestavka ni samo poziv k ugotavljanju izkoriščenosti proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč, ki naj služi racionalnemu gospodarjenju z ,,živimi lesnimi zalogami<<, ampak naj bi bila tudi vzpodbuda k nadaljevanju dela pri proučevanju naših gozdnih rastišč. Literatura 1. Assmann, E.: 1961 Waldertragskunde. BLV Verlagsgesellschaft Munchen, Bonn, Wien . 2. Cokl, M.: 1980. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik. Biotehniška fakulteta, VTOZD za goz- darstvo. Ljubljana. 3. Košir, 2.: Zasnova uporabe prostora. Gozdarstvo . Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana. 4. Košir, 2.: 1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev. Zbornik goz- darstva in lesarstva, L. 17, sl. 1, Ljubljana. S. Kotar, M .: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela !\t . 67, Ljubljana. 6. Kotar, M.: 1981. Racinalnost pri izrabi proizvodnih zmogljivosti lesnih zalog. Zbirka referatov v okviru študijskih dni na temo: Intenziviranje in racionaliziranje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji, str . 119-137. 7. Mitscherlich , G. : 1963. Das Wachstum der Fichte in Europa. Allg. r- . u. J. Ztg. Jg. 134 (1963) 2, 3, 4, 5, 6, s. 29-140. 8. Mlinšek, D.: 1963. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Ljubljana. 9. Eidgenossische Anstalt fi.ir das forstliche versuchswesen . 1968. Ertragstafeln, Birmensdorf, Zurich . Mr:'THODE ZUR FESTSTELLUNG DER ERTRAGSF~HIGKEIT DER STANDORTE UND DEREN AUSNUTZUNG Zusammenfassung Bei der Ermittlung des Ausnutzungsniveaus der Produktivionskapazitat der Waldstand- orte begegnet man drei Problemen, und zwar : 1. Nach welchen Pinzipien und auf welche Weise sind Waldstandorte in Standortsein- heiten zusammenzufassen, fur welche die Ertragsfahigkeit festgestellt wird? 2. Wie ist im Rahmen der so formierten Standortseinheiten .ih re Holzproduktions- fahigkeit zu ermitteln? 3. Wie ist das tatsachliche ErtragsvernOgen des Bestandes, das der laufende Volum- zuwachs des Bestandes angibt, in einen Zeiger umzugestalten, der mit der Ertragsfahigkeit das Standortes jederzeit, ungeachtet des Ertragsvermogens des Bestandes, vergleichbar sein wird. Zur Formierung der Standortseinheiten mit dem Ziele der Ermittlung von deren Ertragsfahigkeit ist fur unsere VerhiWnisse die pflanzensocziologisclle Gliederung unserer Walder am entsprechendesten. Die grundlagende Standortseinheit soli alle zu derselben syntaxonomischen Einheit (Assoziation oder Subassoziation) gehorigen Phytozonosen umfassen. ln auf diese Weise formierten Einheiten dient als Zeiger der Ertragsfahigkeit des Standortes der durchschnittliche Altersvolumzuwachs in der Zeit seiner Kulmination, und 108 zwar in Bestanden, in welchen die Grundflache den ungefahren Wert der naturlichen Grundflache besitzt bzw. in Bestanden mit hohen Holzvorraten und einer verhaltnismassig hohen Baumzahl. Weil derartige Bestande in allen Standortseinheiten kaum zu finden sind, bedienen wir uns zwecks annahernder EinschiHzung der standortichen Ertrags- fahigkeit der Ertragestafeln, in welchen die Bonitatsklassen auf Grund oberen Bestandeshohe formiert sind. lnnerhalb der einzelnen Standortseinheiten wird fUr einzelne Baumarten die obere Hčhe ermittelt, und mittels dieser die Hoherbonitatsklasse. Die Grosse des durch- schnittlichen Altersvolumzuwachses in der Ertragstafel in der Zeit seiner Kulmination ergibt den annahernden Wert der Ertragsfahigkeit des Standortes. Zweks Ermittlung des Ausnutzungsniveaus der Ertragsfahigkeit des Standortes, das an sich der Quotient zwischen dem Ertragsvermogen des bestehenden Waldbestandes und der Ertragsfahigkeit seines Standortes ist, muss die Grosse des laufenden Volumzu- wachses des bestehenden Bestandes mit der Grosse des laufenden Volumzuwachses eines gle ich alten Bestandes ve rgl ichen werden, der die Ertragsfahigkeit des Standortes voli ausnutzen wurde, das ist aber, unserer Voraussetzung gemass, der Ertragstafelbestand. · Da es im Rahmen derselben Standortseinheit in der Regel Bestande verschiedenen Alters gibt, wird dieser Quotient fUr jede Altersklasse gesondert festgestellt. Der gemeinsame durchschnittliche Quotient fUr alle Bestandesentwicklungsphasen wird so berechnet, dass die Summe der Produkte zwischen der Flache der einzelnen Ent- wicklungsphase bzw. Altersklasse und dem festgestellten tatsachlichen laufenden Zuwachs gebildet wird. Diese Summe wird mit der Summe der Produkte zwischen den Flachen einzelner Altersklassen und entsprechenden laufenden Zuwachswerten dividiert, wenn die Bestande die Ertragsfahigkeit der Standorte voli ausnutzen wurden (Ertragstafelzuwachs). 109 Oxf.: 12:945.32:(497.12 Postojna) BIOLOGIJA V SREDNJI GOZDARSKI šOLI Jože M 1 a k a r * M 1 aka r, J.: Biologija v Srednji gozdarski šoli. Gozdarski vcs!nik, 41, 1983, 3, str. 110-117. V slovenščini. Tudi izobraževanje na področju gozdarstva se vključuje v sistem usmerjenega izobraževanja, ki smo ga v Sloveniji začeli uvajati 1981. leta . Avtor analizira položaj biologije v gozdarskem programu tako po obsegu kot tudi po vsebini. Ugotavlja, da sedanji program ne zagotavlja bodočim gozdarjem z-adostne biološke teoretične osnove in ustreznega prehoda s teoretskih na strokovne predmete. Prav tako v programu ni nobenega prostora za posebna poglavja iz gozdarske biologije in ekologije. Predlaga spremembe . M 1 aka r, J . : Biology in forest technical school. Gozdarski vestnik, 4·1, 1983, 3, pag . 11G-117. ln Slovene. The training in forestry is included into the system of the purpose- directed training to be started in Slovenia two years ago. The author analyzes the situation of biology training within the forestry program as to its contents, and extent. He states that the present program does not guarantee a sufficient theoretical basic knowledge in biology and iln adequate transition from the theoretical to the professional lopics. Also, the program does not include any free space for special chapters in forest biology and ecology. Therefore the author proposes appropriate changes. l. Odzivnost je eno najpomembnejših meril za ugotavljanje uspešnosti peda- goškega dela. Ne samo odzivnost učencev in staršev, ampak tudi predstavnikov delovnih organizacij, zavodov za šolstvo, univerze, izobraževalnih skupnosti in drugih. Pomemben je tudi odziv nekdanjih učencev, ki v šoli pridobljeno znanje bolj ali manj koristno uporabljajo. Ta odzivnost na delo učiteljev je gotovo prisotna, toda žal brez medsebojne izmenjave mnenj. Učenci sicer sproti pre- sojajo delo svojih učiteljev, pogosto zelo kritično, manj ali nič pripomb pa nimajo na programe in njihovo izvajanje. Tudi odzivnost staršev je ožja, in sicer jih zanima predvsem uspeh njihovih otrok . Mnenja univerze in predstavnikov delovnih organizacij so bila mnogokrat precej enostranska, češ da srednja šola premalo in predvsem pomanjkljivo izobražuje. Ob vstopu naših šol v usmerjeno izobraževanje pa čutimo večje zanimanje in prizadevnost družbenega okolja. Tudi pri oblikovanju programov in pri prvih negotovih korakih usmerjenega izobraževanja na naši šoli, je prisotnost predstav- nikov gozdnih gospodarstev, Biotehniške fakultete, Zavoda za šolstvo in drugih večja kot prej. S tem, ko smo zastavili sistemski koncept novega izobraževanja , se pojavlja cela vrsta načelnih vprašanj, ki jih moramo rešiti, sicer bo reformirana šola doživela neuspeh . Med številnimi vprašanji, ki se učiteljem porajajo v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja, bi izločil predvsem dve: Kakšna naj bodo merila za preverjanje ustreznosti vsebin in kakšno naj bo razmerje med splošno izobrazbenim in aplikativnim znanjem? * J. M., prof. biol., Gozdarski šolski center Postojna, 66230 Postojna, YU. 11 o Mnenja sem, da moramo vsebine vzgojno-izobraževalnih programov preverjati s sledečimi merili: 1. Razvoj znanosti; 2. Razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi temami; 3. Vpliv vsebin na samoupravljalsko zavest in 4. razvijanje inventivnih in samostojnih pobud pri učencih. Zaradi hitrega razvoja znanosti v našem času je povsem očitno, da niti programi niti učbeniki ne morejo slediti temu razvoju. Aktualno podajanje snovi je torej povsem odvisno od učiteljev. Toda njihove možnosti slediti napredku znanosti prenehajo, ko zapustijo univerzitetne prostore. Tudi strokovni učitelji izgubljajo stik z napredkom stroke, ko z gozdnih gospodarstev ali z inštitutov pridejo v pedagoški poklic. Rešitev bi seveda bila zmanjšana učna obveznost in povečana obveznost dodatnega izobraževanja. če do teh sprememb ne bo prišlo, se bomo morali sprijazniti s kroničnim zaostajanjem učnih vsebin za razvojem znanosti. - Kljub skromnemu obsegu učnega gradiva v posameznih programih, pa to vendar postane preobsežna zaradi zmanjševanja števila ur posameznih pred- metov. V teh primerih je zelo pomembno, katere teme, oziroma poglavja teme- ljiteje obdelamo in katere bolj površno. Prednost morajo imeti seveda tista, ki pri učencih razvijajo dar opazovanja, presojanja, razmišljanja in samostojnega odločanja. - Vsaka šola ima pomembne obveznosti pri oblikovanju samoupravljalske zavesti učencev . L:al pri tem izpolnjuje predvsem formalne plati samoupravlja- nja, ki so v samoupravnih aktih, manj pa je samoupravljalske vsebine v poglavjih oosameznih predmetov. Poudariti moramo, da take vsebine nimajo namena oblikovati zgolj zavesti učencev v šolskih klopeh, temveč morajo pripravljati mladega človeka, da se bo za uveljavitev samoupravljanja bojeval na svojem delovnem mestu. V poglavjih splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov bi morali učence temeljiteje seznanjati z nekaterimi bistvenimi vpra- šanji naše gospodarske in ekološke politike. Taka vprašanja so na primer dohodkovni odnosi v gozdarstvu in drugih panogah gospodarstva . Na to se navežejo osnovni problemi slovenskega gozdarstva: Kolikšna je proizvodna zmog- ljivost naših gozdov, kako uveljaviti sodobne metode gospodarjenja, ne da bi zanemarili problematiko varstva okolja, kako se v zaostrenih energetskih in surovinskih razmerah upreti povečanemu pritisku na naravo? Kako prekiniti neugodno tradicijo, da mladi strokovnjaki s tehniške šole in fakultete ob za- poslitvi naletijo na velik razkorak med načeli, ki jih spoznajo med šolanjem in praktičnimi postopki gospodarjenja v gozdovih? 11. Program usmerjenega izobraževanja, ki smo ga začeli v šolskem letu 1981/82 je temeljito spremenil vzgojnoizobraževalno vsebino posameznih predmetov, oziroma skupin predmetov na vseh šolah. Zakaj je bila potrebna tako temeljita zamenjava starega z novim? Po skoraj dveh letih izkušenj z usmerjenim izobraževanjem, živahne razprave v javnosti ne pojenjujejo. Medtem, ko je glavni splošni problem šolske reforme organiziranje šol in centrov, s tem na naši šoli ni večjih težav. Glavni problem so spremenjeni predmetniki in učni načrti. Ena temeljnih predmetnih skupin na Gozdarski srednji šoli so biološki predmeti: biologija, dendrologija, gojenje in varstvo gozdov, lovstvo in pedologija. Od teh je samo biologija splošnoizobraže- valni predmet, ostale štejemo k strokovno-teoretičnim . V obdobju od leta 1954 111 do leta 1981 so se predmetniki in učni načrti nekajkrat spremenili. Pri teh spre- membah se je število ur za biologijo stalno manjšalo: Leto: 1954: botanika 21 O ur, Samo v 1. letniku po 5 ur tedensko 1969: biologija 210 ur, 1974: biologija 190 ur, 1. letnik 3 ure tedensko, 2. letnik 2 uri tedensko 1981: biologija 140 ur, 1. letnik po 2 uri (SVIO), 2. letnik 2 uri tedensko. Z zadnjo reformo leta 1981 se je fond ur za biologijo zmanjšal v primerjavi s predmetni kom iz leta 1974 za 27 °/o, glede na leto 1969 pa kar za 33 °/o. Podobno je upadlo število ur za vso biološko skupino predmetov: Leto 1954 1969 1974 1981 Biologija 210 210 190 140 Pedologija 105 105 76 Dendrologija 105 105 70 Gojenje gozdov 420 350 372 420 Varstvo gozdov 175 140 Lovstvo 105 70 76 70 Skupaj 1120 980 714 700 Poleg upadanja števila ur, upada tudi število predmetov. Leta 1974 je bil pouk varstva gozdov skrčen s 140 na 70 ur in združen z gojenjem gozdov v enoten predmet gojenje in varstvo gozdov. V ta predmet so vključili tudi dendrologijo, ki so ji zmanjšali število ur s 105 na 70 ur. Z zadnjo reformo pa so število ur za varstvo gozdov v okviru gojenja skrčili na približno 35, pedologijo kot samo- stojni predmet pa povsem ukinili. Povečanje števila ur leta 1981 za gojenje in varstvo gozdov gre torej na račun dela snovi iz pedologije, to pa pomeni, da sta bila oba predmeta v tem letu po obsegu snovi ponovno okrnjena. če imamo te spremembe pred očmi, lažje razumemo vprašanja, ki se nam porajajo ob novem predmetniku za biologijo. Kako lahko utemeljimo skrčenje osnovnega predmeta Gozdarske srednje šole na samo 140 ur? Zakaj sta fizika in kemija lahko povečali število ur? Fizika Kemija Biologija Leto 1974 209 114 190 1981 210 210 140 Ali je torej kemijsko in fizikalno znanje za gozdarje pomembnejše kot biološko? Zakaj imamo biologijo samo v 1. in 2. letniku, fiziko in kemijo pa tudi v tretjem? Odgovori na ta vprašanja najbrž niso pomembni, važnejše so posledice, ki se bodo pojavile zaradi take sestave predmetnika. Skušajmo navesti samo nekatere možne posledice. - Učenci, in z njimi vred učitelji, bodo čutili ogromno praznino temeljnega biološkega znanja pri osvajanju in razumevanju snovi iz gojenja gozdov. Učitelji gojenja in varstva ne bodo mogli sproti krpati vrzeli v biološkem znanju zlasti, 112 ker je njihova naloga, da čim hitreje in čim racionalneje priučijo učence za samostojno delo pri urejanju in negi gozdov. Učni načrt 1. letnika spada v SVIO; snov je torej splošnoizobraževalna. Tudi snov 2. letnika je le temeljno- strokovna; aplikativne snovi je dosti premalo. S tem smo torej izčrpali vse možnosti, ki jih biologija s takim predmetnikom nudi učencem in učiteljem pri izobraževanju za poklic. - S srednje gozdarske šole bodo boljši učenci prehajali na gozdarski od- delek Biotehniške fakultete. Biološko znanje, ki ga bodo prinesli s seboj bo milo rečeno neznatno. Ker ne vidimo nobenih tehtnih razlogov za take spremembe predmetnika in učnih načrtov, dobimo vtis, da je bilo to delo opravljeno na pamet brez primernih analiz. Ni namreč vseeno kdaj učenci sprejemajo neko učno snov; pri petnajstih ali osemnajstih letih. Zakaj je torej pomemben splošno- izobraževalni predmet ali temeljno-strokovni predmet, ki bi moral imeti tudi pomembno aplikativno vsebino, samo v prvem in drugem letniku? Razumevanje učnega gradiva je namreč v tretjem in četrtem letniku zrelejše in popolnejše. Ali je ukinitev pedologije kot samostojnega predmeta res utemeljena? Kdo razpolaga z ustreznimi analizami? Enako vprašnje velja tudi za predmet meteoro- logija s klimatologijo, ki je bila kot samostojni predmet ukinjena že prej. Obliko- valci novih predmetnikov in učnih načrtov so potem gradivo ukinjenih pred- metov tlačili drugam, na primer k fiziki, kemiji in gojenju gozdov. Izkušnje, ki jih imamo pri tem učitelji so zelo značilne. Zatika se vedno, kadar povezujemo problematiko tekoče snovi s pojmi in pojavi iz biologije, pedologije, meteorologije in klimatologije. Težave imamo pri dendrologiji, gojenju in varstvu gozdov. še hujši bodo problemi pri gojenju in varstvu v naslednjih letih. Učenci bodo predvsem pogrešali solidno znanje iz genetike, ekologije in fiziologije. O teh problemih bi morali razširiti krog mnenj. Povedati bi jih morali predvsem: - Operativni gozdarji, ki poznajo naravo dela v gozdarstvu in trend razvoja stroke. Med njimi zlasti tisti, ki uvajajo mladi kader tehnikov v delo in poznajo največje vrzeli v znanju oziroma strokovnosti. - Učitelji na fakulteti, ki najlažje presodijo širino splošnega in strokovnega znanja, ki ga morajo imeti učenci za nadaljnji študij. - Mladi tehniki, ki se še spominjajo prehoda s šole v operativo in problemov, ki so jih imeli zaradi pomanjkljivosti pri izobraževanju na srednji gozdarski šoli. S pripravami na spremembe predmetnika in učnih načrtov bi morali biti mnogo prej seznanjeni tudi učitelji, ne pa da jih spremenjene razmere postavijo pred izvršeno dejstvo. Ne glede na to postavljamo zahtevo po uvedbi biologije kot temeljnega strokovnega predmeta tudi v tretji razred in jo s tem izenačimo s fiziko in kemijo. Ker zaenkrat ni možnosti za spremembo predmetnika, predlagamo skupaj z biologi na Zavodu za šolstvo, uvedbo biologije v tretji letnik v obliki fakultativnega predmeta. Seveda le začasno, dokler se predmetnik ustrezno ne spremeni. 111. Problem biologije na srednji gozdarski šoli ni samo v številu ur. Ravno tako pomembna je vsebina oziroma kakovost gradiva, ki ga posredujemo učencem. Od biologije kot splošnoizobraževalnega in temeljno-strokovnega predmeta pri- čakujemo predvsem: - Da poglablja splošno znanje o življenjskih procesih, - da ustvari osnovo za posebne strokovne predmete. Biologija mora biti tudi aplikativna. 114 Kako je aplikativni vidik zajet v sedanjem učnem načrtu? V učnem načrtu za SVIO v 1. letniku je snov v celoti splošnoizobraževalna. V 2. letniku obsega nova tri poglavja. - Biološki sistemi, to je živalska in rastlinska sistematika; skupaj 17 ur. V teh urah opravimo lahko le kratek pregled obeh sistemov. Vsebina je le temeljno-strokovna, izobraževalna, kolikor tu in tam omenjamo gozdne rastline je njihov aplikativni pomen povsem neznaten. - Primerjava med strukturo in funkcijo organskih sistemov (primerjalna ana- tomija in fiziologija); 35 ur. V tem poglavju prevladujejo teme, ki obravnavajo živalstvo. Rastlinstvu je namenjeno samo okrog 20% ur. - Kopenski ekosistemi; 17 ur. če to poglavje v celoti smatramo za aplika- tivno, znaša celotni fond aplikativnih ur v najboljšem primeru približno 25 ur, to je 18 °/o. Tudi v poglavjih, ki jih predvidevamo za 3. letnik prevladuje temeljno- · strokovna vsebina. Ta poglavja so : Osnove genetike, - novejše genske raziskave in - razvoj biološke miselnosti. Vedeti moramo, da programsko jedro, iz katerega smo sestavili učni načrt za biologijo, ne vsebuje primernih aplikativnih poglavij za izobraževanje v pro- gramu gozdar. Zanimiva bi bila analiza kolikšen delež aplikativnih ur so našle v programskih jedrih druge šole, na primer zdravstvene, kmetijske in veterinarske. Iz te kratke analize je razvidno, da je med biologijo kot splošnoizobraževalnim in temeljno-strokovnim predmetom in med gojenjem gozdov, (posebnim stro- kovnim biološkim predmetom), velika vrzel. Zato sem mnenja, da bi morali uvesti še biologijo kot posebni strokovni predmet, in sicer v 4. letniku . S tem bi pridobili prostor za nekatera zelo pomembna poglavja, kot na primer: Gozdni ekosistemi, osnove fitocenologije, ekološki faktorji in njihov vpliv na fiziološke procese, genetika in genetske metode v gozdarstvu, vpliv gozdov na podnebje in vodni režim itd . Novi premet biologije v 4. letniku naj bi predstavljal predvsem vez med novimi znanstvenimi odkritji v teoretični biologiji in med praktičnimi metodami nege in urejanja gozdov. Tako bi imela biologija v vzgojnoizobraževalnem programu (VIP) gozdar, v smeri izobraževanja gozdarski tehnik (B) naslednje mesto: V prvem letniku SVIO kot splošnoizobraževalni predmet. V drugem in tretjem letniku kot temeljni strokovni predmet sestavljen po programskem jedru vsebin. V četrtem letniku pa bi bila biologija kot posebni strokovni predmet, v katerem bi bila posebno poglavje Gozdarska biologija in ekologija. Takšna biologija bi zagotavljala tudi gozdarjem soliden stik z moderno in hitro se razvijajočo biologijo, ki je osnova za razumevanje in idejno ter procesno opredeljevanje gozdarskih strokovnih predmetov. Moderne metode zahtevajo solidno ekofiziološko znanje (Mlinšek, GV, št. 3, 1981). Tega »solidnega ekofiziološkega znanja« bodoči tehnik na GSŠ s sedaj veljavnim predmetnikom in učnimi načrti gotovo ne bodo dobili . če se s takim stališčem strinjamo, moramo v najkrajšem času uvesti temeljito spremembo predmetnika. Povečati moramo fond ur za biološke predmete od sedanjih 700 na 840 do 875 ur; torej na račun biologije v tretjem letniku kot splošnoizobraže- valnega in v 4. letniku kot strokovno-teoretičnega predmeta. 115 Pripis Zlepa niso v Sloveniji med ljudmi kake sistemske spremembe tako izrazito razgibale ustvarjalnosti, kritičnosti, prizadevnosti, pa tudi prav toliko negativnih procesov, kot uvajanje novega, tako imenovanega usmerjenega izobraževalnega sistema. V gozdarstvu teh, za demokratično družbo tako značilnih pojavov in procesov, nismo občutili. V naši reviji smo sicer objavill izhodišča in programe, pravzaprav vse kar je v strokovnem izobraževalnem sistemu bistvenega. Toda to je bilo tudi vse. Res, da smo gozdarji že pred tem dokaj suvereno obvladovali naše strokovno izobraževanje, ki je imelo že pred leti precej značilnosti sedanjega usmerjenega izobraževanja, toda sedanje spremembe vendarle niso tako majhne in ozko strokovne (pedagoško). da ne bi zaslužile širše obdelave, tako programske kot organizacijske. Zato je razprava Jožeta Mlakarja iz Gozdarskega šolskega centra iz Postojne zelo dobrodošla pa tudi pravočasna. Kajti zelo nerodno bi bilo, da bi po nekaj letih začeli ugotavljati, kaj vse v našem gozdarskem strokovnem šolstvu ni najbolje rešeno. S tem dodatkom ne bi hotel smer Mlakarjeve razprave zaokreniti. Nasprotno! Nekatera dejstva, ki jih ugotavlja in jedrnato argumentira, hočem osvetliti še z vidikov, ki samo potrjujejo njegove ugotovitve in prognoze. Osnovni sklep in ugotovitev Mlakarjevega razmišljanja velja absurdu, da ima gozdarstvo kot izrazita aplikativna izvedenka biologije, v svojem izobraževalnem programu biologijo kot splošnoizobraževalni in temeljni strokovni predmet le v prvih dveh letnikih usmerjenega izobraževanja. Nemogoče je graditi izrazito biološko stroko, kakršna je gozdarstvo, na biologiji dveh letnikov, od katerih je prvi takšen, ki gozdarstvu še ne daje nikakršne osnove za aplikativno razširjanje biološkega področja. Medtem pa imajo na primer kuharski tehniki biologijo v vseh štirih letnikih (245 ur). zdravstveni tehniki tudi v vseh štirih letnikih (245 ur) in isto tako tudi bodoči vzgojitelji predšolskih otrok. Kulturologi in družboslovci pa imajo prav toliko biologije kot gozdarji (140 ur). Glej tabelo. Biologiia v nekaterih smereh usmerjenega Izobraževanja Smeri izobraževanja Ure Razredi z biologijo 1. raz. 2. raz. 3. raz. 4. raz. Gozdarski tehnik 140 x x Zdravstveni tehnik 245 x x x x Tehnik kuharstva 245 x x x x Knjižničar, knjigar organizator kult. življenja 140 x x Družboslovna, jezikovna 140 x x Vzgojitelj predšolskih otrok 244 x x x x To je seveda absurd! Kot da tisti, ki so dolžni skrbeti za ustrezno sistemsko naravnanost stroke, sploh niso sodelovali. še ena primerjava: Gozdarski tehniki imajo v svojem programu prav toliko fizike kot elektrotehniki (210 ur} in celo za 70 ur več kot strojni tehniki, ki jo imajo le 140 ur. Ne trdim, da je za naravo- slovca 210 ur fizike preveč, toda te primerjave iz predmetnikov dokazujejo in potrjujejo sistemsko nepravilno naravnanost gozdarskega usmerjenega izobra- ževanja, o katerem govori avtor tega kritičnega zapisa, Jože Mlakar. Morda se bo našel kdo, ki bo s prekladanjem številk in podobnim skušal dokazati, da zadeva le ni tako strašna. Ne glede na morebitni odziv na ta članek 116 pa ostaja slej ko prej vsakomur jasno, da je osnova za poznavanje gozdarstva, poznavanje vseh elementov rastišča, od celice prek mikroorganizmov, do ge- netike! Zato avtor upravičeno opozarja, da bi morali o programu gozdarskega izo- braževanja povedati svoje mnenje vsi tisti, ki imajo interes za vzgojo kvalitetnih strokovnjakov, zlasti pa še tisti ki v vzgojnoizobraževalnem procesu tudi nepo- sredno sodelujejo. Tega pa očitno ni bilo dovolj. Marko Kmecl BOLJE - LEPšE - PRAVILNEJE Na koncu je prikazan obsežen po- vzetek in napotki ... . . . kriza, ki se gozdarstvu Evrope že kaže na horizontu z vsem za- smehovanjem naše lažiekonomske prakse in znanosti . . . Spremljati je intenzivnost redčenj . .. Trasiranje vlak smo izvedli na dva načina . .. . imamo osnovo, da pristopimo k ugotavljanju ... Raba besedice podan, -a, -o: Primeri: Izračun je podan v grafi- kanu ; referat je podan; količnik podaja izkoriščenost rastišča ... Na koncu so obsežen povzetek in napotki . .. ali: Na koncu je obsežen povzetek in napotki ... Povzetek se ne prikazuje. Gre za nepazljivost pri transformaciji pogovornega jezika v napisano be- sedilo . 1. gozdarstvo Evrope - bolje in pravilneje je : evrop- sko gozdarstvo 2. Lepše in pravilneje je: ... kriza, ki že sili tudi v evropsko gozdarstvo .. . 3. Kako ta kriza, ki že preplavlja Evropo zasmehuje našo prakso in znanost je težko razumeti. Mogoče je pisec mislil, da krizne gospodarske in ekološke razmere v Evropi potrjujejo neustreznost ekonomike naše prakse in znanosti. Vsekakor je tako miselna kot besedna konstrukcija takšnega stavka zelo zapletena (nesprejemljiva) . Spremljati moramo intenzivnost redčenj ... Birokratski jezik! Greh je zelo podoben nepotrebni rabi trpnika kot npr.: . .. posekani sortimenti se niso spravljali iz sestaja .. . Vlake smo trasirali na dva načina. Tudi teh primerov smo že nekaj našteli. Nepotrebno kompliciranje skladnje odvzema tekstu jasnost, ra- zumljivost! ... imamo osnovo za ugotavljanje .. . O pravilni rabi te besedice smo tudi že pisali. Prevečkrat jo rabimo nespretna. Vsi primeri so iz te števil ke Gozdarskega vestnika. 117 Oxf.: 432.3 :(497.12 črnotiči, Kras) GOZDNI POžAR, KI JE PRESEGEL VSE »REKORDE« Alojz Zega* Dne 6. marca 1982 je ob 13. uri in 20 minut izbruhnil ob železniški progi Kozina-Koper na opuščenem pašniku požar, ki je po svoji uniCUJOCI moči presegel vse gozdne požare, ki so divjali na Krasu v minulih 15 letih. A. Podatki o požaru 1. KRAJ Krajevno ime območja , kjer je izbruhnil požar je Veliki kras nad črnotičami. Pogorišče se razteza na območju katastrskih občin črnotiče in Loka v občini Koper. 2. VELIKOST POGORIŠČA: Skupaj 366 ha od tega je ogenj zajel in uničil: borovega gozda ralične starosti 86 ha, gozda listavcev 34 ha, z listavci in iglavci zaraščenih pašnikov 212 ha, in neporaščenih pašnikov, travnikov in njiv 34 ha. Dolžina pogorišča znaša 2750 m. širina pogorišča je poprečno 1350 m. 3. VZROK NASTANKA P02ARA Požar je povzročilo iskrenje in žareči kovinski delci, ki so nastali ob drgnjenju kovinske strehe tovornega vagona z električnimi vodniki, ko je sunek močne burje vlaku med vožnjo dvignil streho, jo odtrgal ter treščil poleg nasipa želez- niške proge na travnik poraščen s suho travo. 4. VREMENSKE RAZMERE Vreme je bilo že teden dni suho, zmerno hladno in izredno vetrovno. Stanje velike nevarnosti požara za gozdove na Krasu je bilo razglašeno že 2. februarja 1982. Na širšem območju pogorišča nimamo vremenskih opazovalnic, zato po- datka o hitrosti burje navajam le iz ocene po zapisniku o požaru, kjer je navedena hitrost burje od 100-130 km/h . 5. OPAZOVANJE, JAVLJANJE IN GAŠENJE Požar je predvidoma izbruhnil ob 13,20. Protipožarni opazovalni straži na stojiščih črna griža pri Kozini in Tinjana v Istri, sta sporočilo o pojavu dima (izbruha požara) posredovali centrali po UKV zvezi ob 13,23, torej le 3 minute po verjetnem začetku požara. O izbruhu požara so bili takoj obveščeni: vodja gozdnega revirja Koper, Postaja milice Koper in oddelek milice Kozina ter poklicni gasilci iz Kopra. * A. Z., gozd. tehn., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, 66210 Sežana, YU. 118 Prvi so ped vodstvom revirnega vodje začeli z gašenjem gasilci iz Kopra in krajani iz najbližjih vasi: črnotič, Praproč in Podgorja, vsega skupaj 38 udele- žencev. Zatem se je gasilna intervencija nemudoma razširila. Tako so pri gašenju sodelovali še gasilci iz Izole, Sečovelj, Hrvatinov, Babičev, Dekanov, Gračišča, Mavroža, črnega kala, Materije, Divače, Senožeč in iz Sežane, vsega skupaj okrog 150 gasilcev. Po ukrepanju občinskega štaba civilne zaščite so se gašenja udeležili še pripadniki enot CZ iz vasi Kastelic , črni kal, Loke, Bezoviče in Podpeč, vsega skupaj nad 150 udeležencev. Od Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana so se gašenja udeležili vsi delavci, ki bivajo ali delajo na območju gozdnih revirjev Kozina in Koper in strokovni delavci iz Sežane, tako da je pri organizaciji in vodenju gašenja ter zavarovanju pogorišča sodelovalo 12 gozdnih delavcev, 1 gozdarski inženir in 9 gozdarskih tehnikov, skupaj 22 udeležencev. Neposredno so pri organizaciji gašenja sodelovali delavci milice oddelkov in postaj UJV Koper, ki so s svojimi prevoznimi sredstvi in sredstvi za zveze omogočili kar najbolj učinkovite pozive h gašenju. Vsega skupaj je pri gašenju sodelovalo najmanj 335 ljudi. Najbližji požaru so bili gasilci iz črnega kala, in sicer 5 km, najbolj oddaljeni pa gasilci iz Sežane, Senožeč in Sečovelj, ki so oddaljeni od 30-35 km. Poprečna oddaljenost gasilcev pa je znašala od 15-20 km. Ugotovimo lahko, da so gasilci pri poprečni potovalni hitrosti 60 km/h stopili v akcijo v najboljšem primeru šele 30 minut po prejemu obvestila o požaru. 6. POGASITEV POŽARA Požar je bil omejen, obvladan ob 19. uri, kar pomeni, da je uničujoče divjal »le« 5 in pol ure. če površino pogorišča 366 ha podelimo s časom gorenja, dobimo podatek, da je ogenj v 1 uri zajel poprečno 66,5 ha površine. Doslej analizirani požari z obsegom nad 10 ha površine so dosegli v izjemnih primerih največ 25 ha površine na uro gorenja, večina pa je pristala med 15 in 20 ha površine v 1 uri. Ti podatki povedo, da je požar na Velikem krasu divjal z 2,6-krat večjo hi- trostjo od »najhitrejšega« doslej, ali 3,8-krat hitreje od doslej evidentiranega pop reč ja. Ta dejstva moramo upoštevati pri ocenjevanju uspešnosti gasilne intervencije, kjer bomo ugotovili še vrsto drugih dejstev, ki so onemogočala uspešnejše gašenje. 7. ŠKODA, KI JO JE POVZROČIL POžAR Pri ocenjevanju škode smo uporabili kriterije, ki jih v gozdovih na Krasu uporabljamo že 25 let. Osnova takšni oceni so le stroški, ki so potrebni za "vzpostavitev prejšnjega stanja«. Za izračun stroškov smo vzeli cenike del iz plana za leto 1982. Tako izračunana škoda znaša ali poprečno na ·t ha pogorišča Za primer : v letu 1980 je poprečna škoda na 1 ha znašala v letu 1981 v prvem polletju 1982 pa 119 11,169.800 din 30.518 din 1.870 d n 2.992 d n 14.175 d n 1 Požar je popolnoma uničil čebelnjak z 20 panji, ki jih je lastnik imel v kraški vrtači nedaleč od ceste za Podgorje. Te škode nismo upoštevali v navedeni oceni. Upoštevana še ni škoda, ki jo je požar povzročil neposredno divjadi (srnjadi, zajcem) in škoda na RTV pretvorniku. 120 Za popolno oceno škode bi morali upoštevati tudi širši »ekološki« del škode v naravnem okolju. 2al za izračun te škode še nimamo ustreznih navodil in normativov. 8. VRSTE POZARA Požar se je začel kot talni požar na pašniku in prešel v borovem gozdu v pretežno vršnega; na zaraščenih pašnikih je ogenj praviloma popolnoma uničil strnjene skupine borovcev. Močno je poškodoval posamezna drevesa iglavcev in skupine listavcev ter grmovje. Posebno škodo je povzročil na zaraščenih pašnikih, kjer je uničena ogromna količina brinja. To predstavlja še posebno gospodarsko škodo, ki v naši oceni ni izražena. Gre za 10 do 20-letno izgubo brinovih jagod, ki so jih prebivalci na tem območju nabirali za žganjekuho brinovca. Pogorišče je bilo zavarovano še naslednji dan, čeprav se požar ni ponovil, niti ni prišlo do podtalnega požara. 9. GAŠENJE Gasilci in drugi udeleženci gašenja so gasili z gasilnimi metlami, borovimi in brinovimi vejami ter nahrbtnimi škropilnicami >>nahrbtnjačami«. B. Opis gasilne intervencije Gašenje požara je potekalo na samem začetku (prve pol ure) pod nepo- srednim vodstvom gozdarja, pozneje pa pod vodstvom požarnega štaba, ki so ga sestavljali predstavniki Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, gasilcev, civilne zaščite, milice in krajevnih skupnosti ogroženega območja. Prva skupina gasilcev in krajanov (38) se je s požarom spopadla v kraju Bombelj (glej skico), ko ogenj še ni dosegel gozda. Z izredno požrtvovalnostjo so v kratkem času (približno 15-20 minut) uspeli skoraj v celoti pogasiti do 400 metrov dolgo ognjeno črto tik pred vetrozaščitnim borovim nasadom. To bi bila lahko odločilna intervencija, ki žal ni uspela. Ostalo je morda le še 30-40 m ognjene črte med železniško progo in borovim nasadom, kar bi lahko dokončno pogasili v nekaj minutah. Tu je izid žal odločila burja. Močan sunek burje, ki je dobesedno zamajal ljudi, je iz požarne črte odtrgal šope goreče trave in stelje ter jih po zraku prenesel neposredno v borov gozd. Presušena trava, borove iglice in suhi storži so zagoreli kot bakla. Iz pritalnega je ogenj prešel v vršni požar. Tedaj ni bilo več pomoči. Vršnemu požaru, ko piha burja s 100 km/h, se samo z gasilnimi metlami ni mogoče zoperstavljati. Nemudoma je bilo potrebno umakniti ljudi na varno razdaljo, in sicer na asfaltno cesto široko 7 m, ki pelje v vas Podgorje. Medtem so na pogorišče že prihajali drugi gasilci in prebivalci najbližjih vasi. Vodje gašenja so poskusili preprečiti ognju prehod čez asfaltno cesto Koper- Podgorje. Ta cesta je že nekajkrat prej uspešno odigrala vlogo protipožarne prepreke. L:al, se tokrat to ni zgodilo. Ogenj je cesto v trenutku prešel na najmanj 1 O mestih. Gasilci niso mogli ukrepati, ker je premočan veter pritisnil vršni požar tik do same ceste. Zaradi pritalne, močno zgoščene dimne zavese (zavetje za borovim nasadom), plamenov in visoke toplote so se udeleženci gašenja, ki so čakali na drugi strani ceste, morali umakniti na krilne smeri požara. 121 Tretji poskus, da bi zaustavili ognjeno stihijo, so predvidevali na njivah in travnikih, vzhodno od vasi črnotiče, ki ga domačini imenujejo Njivice. Tu je šlo za približno 200m dolg in 50 m širok pas, ponekod prepreden z obdelovalnimi in pokošenimi površinami, ki ležijo približno 20m nižje od zemljišča pašnikov, po katerem je z vse hitrostjo prihajal proti Njivicam požar. Za Njivicami je bilo neposredno ogroženih 60 ha borovega gozda, starosti od 30-40 let. Gasilci so se uspeli prebiti na Njivice tik pred ognjem, toda žal prepozno za izvedbo učinkovitega nasprotnega ognja. Zaradi nižje lege tega zemljišča se je v podclju nabrala ogromna količina dima, ki je preprečevala učinkovito ukrepanje s protiognjem in gašenje ob poljski poti. Samo zaradi dima (pritalne zavese) ni bilo mogoče izkoristiti edinega, razmeroma ugodnega zemljišča (njive in trav- niki), kjer bi ogenj zaradi skromne količine gorljive snovi ne mogel gasilcem preprečiti učinkovitega gašenja. Potem ko je ogenj v 15 minutah prešel to površino, je požar dosegel svojo kulminacijo, saj je zajel prej omenjeni borov nasad in ga 24 ha popolnoma uničil. Na tej površini je postavljen RTV pretvornik, ki je bil zaradi gozdnega požara poškodovan. Premočni sunki burje so preprečili tudi četrti poskus zaustavljanja ognja z nasprotnim cgnjem, ki so ga delno gasilci že izvedli Pod steno, na poti, ki pelje iz črnotič v Podpeč. Med opisanimi neuspelimi poskusi, da bi zaustavili širjenje požara s čelnim (frontalnim) »protipožarnim« ukrepom, so skupine gasilcev in krajanov uspešno gasile in varovale vzhodno in zahodno krilno črto pogorišča. Posebno važno in odločujoče je bilo gašenje in varovanje na zahodni smeri pogorišča, kamor je Sestoj črnega bora ob cesti Koper-Podgorje, ki ga je uničil požar. Foto S. čehovin 122 burja neusmiljeno pihala. V tej smen Je bilo tik za železniško progo ogroženih nadaljnjih 80 ha borovega gozda. Med opis gašenja moramo vnesti tudi pojasnilo v zvezi z večkrat omenjeno izredno negativno funkcijo dima pri tem gozdnem požaru. V običajnih razmerah pri gašenju »pašniško« gozdnih požarov na Krasu tega elementa, dima, nismo posebej izpostavljali. To pa zato ne, ker se dim pri »Običajnihu pogojih gašenja pred požarom pod določenim kotom in v določeni razdalji vedno dviga, kar omogoča uspešno manevriranje z ljudmi in opremo tudi neposredno pred konico požara. V tem primeru pa je dim zaradi izredno močnega in neprekinjenega pihanja burje dobesedno ležal pri tleh, in to na površini najmanj 150 ha pred požarom; ta je bila skoraj nepretrgoma zastrta z gosto plastjo dima. Za še lažje razumevanje takšnega stanja navajam primer protipožarnega stražarja, ki je bil na protipožarni opazovalnici Pomjan v Istri. Opazovalnica je na nadmorski višini 360m in je 6,5 km oddaljena od pogorišča. Okrog 16. ure je protipožarni stražar vprašal, če naj še ostane na opazovalnici, ker je zaradi dima skorajda v temi in ne vidi več ničesar? Kljub temu smo ga zaradi ugodne UKV zveze obdržali na Pomjanu . Tudi nenavadno obnašanje divjadi nam na- zorne kaže na vpliv dima pri gašenju tega požara. Srnjad, ki se običajno vedno pravočasno umakne iz ogroženega območja, je v tem primeru do onemoglosti panično begala v krogu, v popolnem dimu, tako da so gasilci našli eno mrtvo in ožgano srno, videli so tudi srnjad, ki je skakala čez prepadne stene, čeprav je bil v neposredni bližini mogoč umik po ravnini. Na pogorišču so gozdarji našli tudi ožgane ostanke dveh odraslih divjih zajcev. Tudi kraška konfiguracija zem- ljišča, kot podolja, doline in vrtače, ki predstavljajo ponavadi ugoden prostor za predah pri gašenju pred požarom in za prilagajanje ukrepov gašenja danim razmeram, so bile v tem primeru popolnoma neuporabne, ker se je prav tu zbiral dim v največji koncentraciji. če k temu dodamo še podatek, da je požar dosegel skrajno točko po dolžini pogorišča že ob približno 16. uri (omejen je bil ob 19. uri), kar pomeni že 2 in pol ure po nastanku, si lahko samo predstavljamo, kako so na tako hitro gorenje ob takšni hitrosti burje in ob opisanem vplivu dima reagirali tudi izkušeni gasilci. Pri gašenju tega požara je bilo potrebno bolj kot doslej skrbeti tudi za varnost udeležencev gašenja. C. Ocena gasilne intervencije Pri oceni gasilske intervencije upoštevamo : Organizacijo požarnega varstva gozdov na Kraškem gozdnogospodarskem območju, izredne vremenske razmere, zmogljivost gasilcev in krajanov glede na število in razpoložljivo opremlje- nost za gašenje gozdnih požarov in odzivnost ljudi, pripravljenih za pomoč ob takih izrednih razmerah. 1. Izbruh požara je bil pravočasno odkrit in sporočilo je bilo oddano vsem, ki so lahko najbolj učinkovito ukrepali. 2. Gasilna intervencija je bila po številu udeležencev ustrezna stopnji ne- varnosti za nastanek velike družbene škode. 3. Vremenske razmere so bile izredno neugodne za učinkovito gašenje gozd- nega požara. 123 Burja je dvignila streho vagona, to je bil začetek požara. Foto S. čehovin Proti požarni zidovi ob železniški progi na Krasu delajo površnemu opazovalcu vtis, nebodijihtreba, pa ni tako! Obravnavani primer kaže, da je železnica še vedno potencialni požigalec kraških gozdov. Zidovi pa imajo lahko vlogo ovire pri širjenju požara, zato bi jih kazalo redno obnavljati. Foto Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana i24 4. V takšnih vremenskih razmerah je za gašenje gozdnih požarov popolnoma izključena možnost uporabe najsodobnejših tehničnih sredstev, kot sta gašenje z letali in helikopterji. 5. Zmogljivost gasilcev in krajanov je bila glede na število udeležencev v danih vremenskih razmerah smotrno izkoriščena . To pa ne velja za razpoložljivo gasilno opremo, s katero razpolagajo gasilci in prebivalci našega območja. Pri tem mislim na možnost uporabe vode za neposredno gašenje požara, za močenje protipožarnih pasov in poti ob cestah ter za močenje varnostnega pasu ob pripravi protipožara. Tu imamo še možnosti. Pri gasilcih so to cisterne s pripa- dajočo opremo za pošiljanje vode na večje razdalje, pri prebivalcih naših vasi traktorji s prikolicami in cisternami za prevoz tekočin, v vinogradniških in sadjar- skih območjih pa imamo tako imenovane atomizerje (razprši/ce), ki lahko izredno racionalno izkoristijo že manjše količine vode. 6. Odzivnost prebivalcev iz najbližjih vasi je bila zredno zadovoljiva. Gasili so najmlajši, najstarejši in tudi ženske, kar pomeni, da se naši občani zavedajo svojih pravic in dolžnosti v družbeni samozaščiti. Zaključek Gozdove na Krasu ogroža ogenj, ki se pojavlja iz poznanih virov in tudi takih spletov, ki jih ne moremo vnaprej predvideti (streha vagona). Organizirani, usposobljeni in opremljeni smo za preventivno protipožarno ukrepanje in za gašenje pašniško gozdnih požarov, in sicer na osnovi doslej pridobljenih izkušenj. Ekstremni primeri gozdnih požarov (kot npr. opisani požar) so resda zelo redki, toda njihovi vseuničujoči učinki so takšni, da moramo v doslej uporabljeno taktiko gašenja nujno vnesti tudi »ekstremne« primere uporabe gasilne opreme. Menim, da bomo lahko le s takšnim ukrepanjem izključili možnost, da nam en sam pašniško-gozdni požar v komaj 5 urah povzroči večjo škodo, kot jo je povzročilo več sto požarov v celem desetletju. Zapisali smo, da je požarna varnost pomembna sestavina splošne varnosti ljudi in imetja in se kot takšna celovito vključuje v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri varstvu okolja in gozdov pred požari na Krasu je družbeno samozaščitno delovanje v obdobju od leta 1976 do 1981 odločujoče vplivalo tako na zmanjše- vanje tako števila požarov kot na višino škode. Prav tu pa lahko še več storimo, če uporabimo za gašenje požarov v naravnem okolju del najsodobnejše opreme, s katero že razpolagajo naše gasilske organizacije, društva in kmetovalci. 125 L Oxf.: 905 PROIZVODNJA LESA PO SVETU LETA 1980 Revija WORLD WOOD je oktobra lani objavila podatke o proizvodnji lesa in nekaterih lesnih polizdelkov, ki jih je za leto 1980 marca lani objavila organizacija FAO v Rimu v svojem letnem almanahu YEARBOOK OF FORESTS PRODUCTS. Povzemamo nekaj najzanimiveših podatkov, ki kažejo položaj Jugoslavije v družbi ostalih dežel. Splošen vtis je, da je Jugoslavija s svojim lesnim bogastvom na visokem mestu gozdnatih dežel. Pomemben vtis je tudi , da večino tega lesa predela sama v svojih lesnopredelovalnih tovarnah. Značilna je tudi specifičnost, ki jo gozdarji zelo dobro poznamo: predimenzionirana lesna industrija, kako bi sicer kljub relativno velikim lastnim količinam lesa, morala uvažati še skoraj 2 mio m3 lesa. Sicer pa v tej specifičnosti ni edina. Podobnih nerazumljivosti je še nekaj. Proizvodnja industrijske oblovine 1. ZDA 2. sz 3. Kanada 4. Kitajska 5. švedska 6. Finska 7. Brazilija 18. Jugoslavija Svet skupaj v 000 m3 308.115 278.200 155.843 68.060 49.011 43.989 42.918 12.614 1,393.471 Pred Jugoslavijo so še naslednje evropske dežele: ZRN, Francija, Poljska, čSR, Romunija in Avstrija. Proizvodnja žaganega lesa in žel. pragov 1. sz 2 . ZDA 3. Kanada 4. Japonska 5. Kitajska 6. Brazilija 7. švedska 16. Jugoslavija Svet skupaj v 000 m3 99.600 75.339 41.929 37.162 21 .165 14.070 11.302 4.239 428.736 Pred Jugoslavijo so iste evropske dežele kot v proizvodnji industrijske oblo- vine. Za dve mesti višji položaj ji omogočata Malezija in Indonezija, ki očitno izvažata največ >'surovega << lesa (hlodovine) . 126 Transport lesnega zlata (World Wood) Proizvodnja vezanih plošč v 000 m3 1. ZDA 16.000 2. Japonska 8.400 3. Kanada 2.338 4. sz 1.988 5. J. Koreja 1.575 6. Kitajska 1.563 7. Brazilija 762 22. Jugoslavija 162 Svet skupaj 40.275 127 Tu se vrinejo pred Jugoslavijo že Italija in Španija . Nimata veliko lastnega lesa, zato ga kupujeta, predvsem tistega, ki je poceni . Proizvodnja lesonitnih plošč 1. ZDA 2. sz 3. Brazilija 4. Kanada 5. Poljska 6. švedska 7. Japonska 22. Jugoslavja Svet skupaj Proizvodnja furnirja 1. Filipini 2. ZRN 3. Kanada 4. sz 5. Italija 6. Japonska 7. Jugoslavija Svet skupaj v 000 m3 5.619 3.008 755 723 670 610 510 110 16.514 v 000 m3 660! 505 500 476 450 300 250! 4.856 Proizvodnja ivernih plošč 1. ZRN 2. ZDA 3. sz 4. Fmncija 5. Italija 6. Belgija 7. Španija 14. Jugoslavija Svet skupaj v 000 mJ 6.262 6.100 4.695 2.166 1.700 1.665! 1.380 812 40.330 Zelo pomembna kazalca razvoja gozdarstva in nacionalne lesno-predelovalne industrije sta izvoz in uvoz hlodovine. Izvoz žagovcev in furnirske hlodovine v 000 m3 1. Indonezija 15.182 2. Malezija 15.151 3. ZDA 14.772! 4. sz 6.589 5. Slonokoščena obala 3.199 6. Gabon 1.200 7. Kanada 1.147 22 . Jugoslavija 308 Svet skupaj 69.833 128 IZVOZ M 3 O industr. obl- 46'7 6- Mednarodna banka za razvoJ je izdatno podprla gozdarstvo v Gabonu (Afrika). Zgradili so številne ceste za prevoz pragozdne hlodovine. Glej mesto Gabona v izvozu hlodovine. (World Wood) Uvoz žagovcev in furnirske hlodovine 1. Japonska 2. Kitajska 3. J. Koreja 4. Italija 5. Avstrija 6. Kanada 7. ZRN 26. Jugoslavija Svet skupaj v 000 m3 36.654 (Primerjaj z največjim izvoznikom, Indonezija.} 7.397 6.141 4.291] 2.177! 2.039! 1.931 161 71.787 Najbolj presenetljiva je pravzaprav lestvica uvoznikov, kjer so na najvišjih mestih tako dežele, ki res nimajo gozdov in lesa, kakor tudi dežele, ki sicer sodijo med največje proizvajalce gozdnih proizvodov. Po reviji World Wood priredil Marko Kmecl 129 Oxf.: 364 PREIZKUSI VZDRžLJIVOSTI NAGANJ,ALNIH VZVODOV Boris Tinta* 1.0. Uvod Pri sečnji in izdelavi gozdnih lesnih sortimentov uporabljamo različno drobno gozdarsko opremo: kline, krivke, naganjalne vzvode, obračalke. Z njimi delo učinkoviteje opravljamo. Vso to gozdarsko opremo smo večinoma uvažali. Tako se je tuja oprema visoke kakovosti in priročnosti sčasoma uveljavila. V sedanjih zaostrenih razmerah pa vedno bolj ugotavljamo, da se bomo morali preusmeriti na uporabo domačih tovrstnih izdelkov. Prvi poizkusi proizvodnje domače goz- darske opreme segajo že daleč v preteklost, kljub temu pa je ta proizvodnja še vedno stihijska in neorganizirana. Posledice čutijo predvsem gozdarski porab- niki, ki se težko odločajo za domače izdelke. Pri izbiri je namreč pomembna uporabnost in vzdržljivost izdelka, tega pa navadno pri domačih izdelkih ni. Zaradi tega smo na Gozdarskem šolskem centru poskušali z razpoložljivimi metodami oceniti lastnosti nekaterih izdelkov. Tako bi porabniku olajšali izbiro, istočasno pa onemogočili prodajo manj kakovostnega orodja. Med drobno gozdarsko opremo je v zadnjem času največja ponudba naga- njalnih vzvodov. Glede na število izdelkov smo izdelali enotno metodo preizku- sov. Skušali smo ugotoviti razlike med izdelki in njihovo vzdržljivost. 2.0. Opis in uporaba Zunanja oblika doma izdelanih naganjalnih vzvodov je posneta po tujih modelih. Vzvod sestavljajo: tačka, pomična krivka ter ročica vzvoda z ročajem obdanim s plastično prevleko (sl. 1). -··--! 1 .. ~, Slika 1. 1. ročaj, 2. ročica vzvoda, 3. krivka, 4. tačka Naganjalni vzvod uporabljamo pri naganjanju podžaganih debel do debeline trganja lesnih vlaken, nepogrešljiv pa je pri kleščenju podrtega drevja in sicer za obračanje oblovine. Pri pravilni uporabi vzvod deluje kot enokončen, lahko pa ga uporabljamo kot dvokončen vzvod. V obeh primerih je njegova učinkovitost * B. T., dipl. inž. goz., Gozdarski šolski center Postojna, 66230 Postojna, YU. 130 odvisna od dolžine roc1ce in dolžine tačke. Način delovanja je odvisen od smeri sile, ki potiska ročico vzvoda. S potiskanjem ročice navzdol pripomoček deluje kot dvokončen vzvod (sl. 2), ob dviganju ročice pa je to enokončen vzvod (sl. 3). Osnova obeh načinov je le v premiku vrtišča vzvoda. Slika 2. Slika 3. 3.0. Metoda preizkusov Naganjalni vzvodi, ki smo jih preverjali, pomenijo začetni korak pri domači izdelavi takih pripomočkov. Na željo proizvajalcev smo jih preizkusili, kajti na osnovi preizkusov naj bi se dokončno odločili za redno proizvodnjo. Pri pripo- močkih smo preizkušali trdnost sestavnih delov in veznih spojev. Vzvode smo obremenili v položajih, ki se najpogosteje pojavljajo pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov. Preizkusi so potekali v dveh delih . Najprej smo preizkušali trdnost vzvodnih tačk ter veznih ročic z ročajem, nato pa trdnost krivk. Obremenitve smo merili z dinamometrom. Skala vgrajenega komparatorja na dinamometru je dovoljevala najmanjši odčitek 87,1 N. Dinamometer pa je dopuščal obremeni- tev do 294.300 N. 3.1. Preizkus trdnosti tačk ln veznih ročic z ročajem V prvem delu preizkusov smo tačke vzvodov vtaknili v nažagano zareze do varjenega spoja, ki povezuje tačko in ročico vzvoda v celoto. Na ročaje vzvodov smo pritrdili dinamometer z merilcem, komparatorjem in ga vpeli v čeljustni nakladalnik (sl. 4). Obremenitev na ročajih smo postopoma večali dokler ni prišlo do deformacij na preizkusnem primerku. 3.2. Preizkus trdnosti krivk vzvodov Preizkus ugotavljanja trdnosti krivk vzvodov je potekal na podoben način , le da smo naganjalne vzvode oziroma krivke namestili na obod debla (sl. 5). Krivke smo obremenjevali dokler se niso začasno ali trajno deformirale. 131 4.0. Rezultati preizkusov Rezultati preizkusov so prikazani v tabeli. Pri vsakem naganjalnem vzvodu je zabeležena dimenzija ročic v metrih, učinek vzvoda pri obremenitvi 1000 N, in to v primeru, ko ta deluje kot enokončen oziroma kot dvokončen vzvod, sledi masa vzvoda v kilogramih in najpomembnejša meritev - nastop defor- macije pri obremenjevanju na posameznih delih vzvode.. Pri medsebojni pri- merjavi vseh rezultatov ugotavljamo, da se velikosti pravokotnih razdalj od vrtišča na smer delovanja vzvoda medsebojno bistveno ne razlikujejo. Delno odstopata le naganjalna vzvoda Horuk in Sandvik. Posledica tega je tudi večji (~ Slika 4. Slika 5. 5. smer obremenitve, 6. dinamometer učinek vzvodov pri izbrani obremenitvi. Ostali naganjalni vzvodi so si po učinku podobni. Učinek smo izrazili z momentom. Zaradi predpostavke, da naga- njalni vzvod uporabljamo pri naganjanju drevja do debeline 30 cm, je po- večevanje velikosti vzvoda nesmiselno, kajti za večje dimenzije in obremenitve uporabljamo druge .pripomočke. Pomemben podatek je masa naganjalnega vzvoda. Težimo k zmanjšanju mase, ker na ta način olajšamo prenos naganjal- nega vzvoda in delo z njim. Teža doma narejenih naganjalnih vzvodov se Dimenzije ročic vzvodov Učinek Nastop vm vzvoda pri deformacije pri obremenitvi Masa obremenitvi Nag. vzvod enokončen ' dvo končen 1000 N kg vN r1 ' r2 1 r1 1 r2 1 enok., dvok. tačka 1 ročica 1 krivka Horuk 0,055 0,65 0,055 0,595 11 818 10 818 2,70 3300 1 864 1 275 Sandvik 0,060 0,705 0,060 0,645 11 750 10 750 1,92 3 300 883 1 177 Eia Bushman 0,065 0,650 0,065 0,585 10 000 9 000 2,43 3 300 3 237 3 237 1 ntertrade 1 0,065 0,660 0,065 0,595 10 153 9153 2,60 883 1 765 1 961 1 ntertrade 2 0,065 0,660 0,065 0,595 10153 9 153 2,60 3 300 3 300 2 354 Prislav 0,060 0,600 0,060 0,540 10 000 9 000 2,59 4 415 4 415 4 415 132 giblje od 2,59 kg do 2,70 kg. Lažji so naganjalni vzvodi proizvajalca Sandvik in ElA BUSHMAN {1 ,92 kg in 2,43 kg) . Trajnost in vzdržljivost naganjalnih vzvodov smo ugotavljali z nastopi defor- macij pri posameznih obremenitvah. Dobljene rezultate smo primerjali z vzdržlji- vostjo naganjalnega vzvoda proizvajalca ElA BUSHMAN. Naganjalni vzvod ElA BUSHMAN uporabljamo v gozdni proizvodnji, kjer je znan kot vzdržljiv in učinkovit pripomoček. Izmed domačih naganjalnih vzvodov izstopa izdelek proiz- vajalca Prislav. Naganjalni vzvod pri obremenitvah prekaša vzvode ElA BUSH- MAN. Deformacije na vzvodu so se pojavile šele ob obremenitvi s silo 4415 N. Približno take obremenitve je prenesel tudi naganjalni vzvod Intertrade 11. Pri drugih izdelkih so deformacije nastopile mnogo prej, bodisi na tački, krivki ali ročici vzvoda. Za primerjavo naj povemo, da je nastopila deformacija na tački naganjalnega vzvoda Intertrade 1 že pri obremenitvi 883 N. Delavec poprečne velikosti in moči lahko namreč z obema rokama ob pasu dvigne breme s silo 1300 N, v sunku pa celo 1700 N, kar predstavlja znatno obremenitev za vzvod., ki vzdrži le 883 N. V tabeli ne navajamo ergonomskih značilnosti vzvodov. Izvedli smo le eno- stavne primerjave prilagojenosti oblik ročajev človeški dlani. Ročaji so primerno oblikovani. Neprimerno je oblikovan le ročaj vzvoda Prislav. 5.0. Zaključek Z opisanimi preizkusi smo dobili rezultate, ki so pokazali razlike med testi- ranimi naganjalnimi vzvodi. Odločilna lastnost, trdnost naganjalnih vzvodov oziroma njihovih posameznih delov od vzvoda do vzvoda precej niha. Odvisna je od uporabljenega materiala in načina obdelave. Največje obremenitve je pre- nesel naganjalni vzvod Prislav. Vse meritve so bile prirejene le statičnim obreme- nitvam, zaradi časovne prezahtevnosti nismo ugotavljali kako se obnašajo spoji- zvari in sestavni deli naganjalnih vzvodov pri dinamičnih obremenitvah. Neprimerno oblikovane naganjalne vzvode smo že predhodno izločili, tačka debelejša od žaginega reza brez zavihka, ki onemogoča spodrsavanje, krivka z neprimerno oblikovano konico. Konica krivke naj bi bila uporabna še pri debe- linah do 30 cm. Masa je pokazala neprimerno uporabo materiala za naganjalne vzvode. Na primer uporaba materiala je znana tudi pri drugih tovrstnih izdelkih. S podobnimi metodami naj bi ugotavljali uporabnost in vzdržljivost drugih pripomočkov, kajti izdelava po spominu brez meritev ne more zagotoviti uporab- nosti posamezne naprave. Oxf. : 971:228.81 :907.12 :(4) O PRAGOZDOVIH IN PRIRODNIH GOZDNIH REZERVATIH EVROPE Marko Accetto ... Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), sekcija 1, je organizirala v dneh od 20. do 25. septembra 1982 na Dunaju srečanje z naslovom »Pragozdovi in prirodni gozdovi rezervati Evrope«. Srečanja, ki bi * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU . 133 moralo biti že leto poprej na Poljskem, se je udeležilo 35 znanstvenikov , biolo- gov, ekologov, gozdarjev iz 10 evropskih držav (Avstrije , češke , Finske, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Norveške, švedske, švice, Turčije in Jugoslavije). Od Jugoslovanov sta bila med udeleženci prof. Mlinšek ter pisec prispevka. Prva dneva srečanja sta bila namenjena referatom ter eni poldnevni ekskur- ziji, zadnji trije dnevi pa so bili določeni za celodnevne ekskurzije po pra- gozdovih in prirodnih gozdnih rezervatih Avstrije. številne referate bi po vsebini lahko razdelili v tri skupine. V prvo skupino referatov, katerih tema je bila posvečena splošnim teoret- skim vprašanjem ter pomenu gozdnih rezervatov, bi sod ili referati prvega do- poldneva z izjemo uvodnega prispevka, ki ga je imel prof. dr. Hannes Mayer, profesor za gojenje gozdov na dunajski Univerzi za kulturo tal. V njem je na osnovi lastnih raziskav ter podatkov, ki so jih zbrali raziskovalci širom po Evropi (podatke o jugoslovanskih pragozdovih je zbral pisec prispevka), prikazal vse doslej znane pragozdove od Sredozemlja do Skandinavije. Najbolj zanimiv referat v tej skupini kot tudi na srečanju, je imel švicarski botanik Gigon. V njem je razpravljal o problematiki stabilnosti in nestabilnosti ekosistemov. Na številnih primerih iz rastlinskega in živalskega sveta je z raz- ličnih zornih kotov pokazal, kako relativna sta pojma stabilnost in nestabilnost v ekosistemih . Koreferat o sestojni oz. strukturni stabilnosti gozdnih ekosistemov je imel prof. Mayer. V ta sklop predavanj sodijo še prispevki Mlinška (YU) , Brankenhielma (S) ter Aulena (S). Prvi je govoril o gozdnogojitvenem pomenu pragozdnih in gozdnih rezervatov, drugi o pomenu gozdnih rezervatov za varo- vanje okolja s posebnim ozirom na vegetacijo, tretji pa o pomenu prirodnih rezervatov za švedsko fauno. V drugi najštevilnejši skupini referatov so poročali referenti o pragozdovih in gozdnih rezervatih v posamičnih evropskih državah ter o njihovi problematiki . Tako je Helminen (SF) poročal o zaščiti gozdov na Finskem, Pruša (ČSSR) o rezultatih raziskav v pragozdovih na češkoslovaškem, Aksoy (TR) o pragozdovih Turčije, Kantarci (TR) o ekoloških razmerah na območju razširjenosti ceder v Turčiji (referat je v odsotnosti referenta prebral prof. Mayer), Wolf (D) o stanju v prirodnih rezervatih Zvezne republike Nemčije, Zimmermann (A) o prirodnih gradnovih gozdovih in njihovih kontaktnih združbah na Avstrijskem štajerskem , Zukrigl (A) o gozdnem rezervatu Poschalm v območju Hohen Tauern in Busse (N) o zaščitnih prirodnih gozdovih Norveške. V tretjo skupino lahko uvrstimo referata Fante (NL), ki je govoril o dinamiki gozdov na peskih Nizozemske, ter Buckinga (D), ki je prikazal potek razvoja vegetacije v nekaterih zaščitenih gozdovih v pokrajini Baden-Wurttenberg . Celotno in po vsebini bogato gradivo referatov, ki bo objavljeno kasneje , so dopolnile zanimive ekskurzije. Pričeli smo jih z ogledom gradnovega in cerovega gozdnega rezervata Johannser Kogel v Dunajskem gozdu, kjer smo se seznanili s problematiko obnove zaradi vpliva preštevilne divjadi. Sledila je celodnevna ekskurzija v Spodnjeavstrijske apneniške Alpe, kjer smo si v okolici Langaua ogledali pragozd smreke-jelke in bukve (Asperu/o-Abieti- Fagetum, Adenostylo g/abrae-Abieti-Fagetum) imenovan Rothwald. S svojimi tristo hektari površine je največji in najlepši pragozd Srednje Evrope ter je v zasebni lasti. Naslednji dan smo odšli v podoben, vendar po površini manjši smrekov-jelov- bukov pragozd Neuwald. Leži v bližini kraja Lahnsattel in je prav tako v zasebni lasti . Kljub dokajšnjemu zmanjšanju številne jelenjadi v širšem območju obeh pragozdov, se škode zaradi divjadi na gozdnem mladju še vedno pojavljajo. 134 Zadnji dan sta bili organizirani dve ekskurziji. Ena v Freyensteiner Donauwald pri Strudengau, kjer so nam gostitelji pokazali več ohranjenih prirodnih združb; med njimi velja kot posebno zanimivost omeniti smrekov-jelov gozd (Luzulo- Abietetum myrti/letosum) ter reliktno nahajališče macesna v dolini Donave. Druga ekskurzija je vodila v prirodni rezervat Dobra v bližini Stauseeja, kjer so si udeleženci srečanja ogledali bukov gozd (Dentario bulbiferae-Fagetum) in javorov-lipov gozd (Aceri-Ti/ietum polypodietosum) ter se seznanili s problemom propadanja bresta v njegovem optimalnem območju. Na osnovi referatov in razprav na srečanju so prisotni na predlog komisije za zaključke sprejeli naslednje sklepe in priporočila: - Od evropskega leta zaščite pri rode 1971, ko je IUFRO sekcija-pragozdovi pozvala k zaščiti prirodnih spomenikov ter na izločanje prirodnih gozdnih re- zervatov, se je njihovo število močno povečalo . - Vzporedno z ukrepi za zaščito prirode in okolja si moramo v vseh pri- rednih gozdnih rezervatih ter združbah urediti raziskovalne ploskve, ki naj ohra- nijo bioekološka ničel na stanja, ter še naprej izločati nove gozdne rezervate . - Pasivna zaščita prirodnih gozdnih rezervatov ni dovolj! Človek s svojimi ukrepi še vedno vpliva nanje s previsoko gostoto divjadi (zaradi krmljenja ter premajhnega odstrela), z imisijami, ter preštevilnim obiskom ljudi, pri čemer so močno moteni pedogenetski procesi v tleh. Na kraju lahko ugotovimo, da so· organizatorji srečanje koc tudi ekskurzije odlično pripravili. Ni dvoma, da je IUFRO sekcija-pragozdovi opravila veliko delo, mnogo pa jo čaka tudi v prihodnje. Upajmo, da bodo v prihodnjem obdobju stekle tudi raziskave, ki bodo globlje kot doslej, prodrle v bioekološka dogajanja ostankov naše prirodne dediščine. Te smo doslej pogrešali . PROGRAM GOZDARSKIH RADIJSKIH ODDAJ V !Tiorcu in aprilu 1983, bodo v oddaji Kmetijski nasveti, ki so vsak dan ob 12.30 uri na l. programu Radia Ljubljana, naslednje gozdarske teme: Marec Sušenje jelke v Sloveniji Pospeševalna dejavnost gozdarstva v gorskem svetu čas sečnje gozda z raznih vidikov Značilnosti obnove gozdov v Po- murju April Poškodbe gozdnega rastlinja zaradi onesnaženega zraka Uporaba aerofotogrametrije v goz- darstvu Računalniška obdelava podatkov v gozdarstvu Vpliv divjadi na gozdno vegetacijo Dr. Dušan Mlinšek, dipl. inž. goz., VTOZD za goz- darstvo pri Biotehniški fakulteti Tonka Modic, dipl. inž. goz., TOK Gozdarstvo Radlje ob Dravi Jože Kovačič, dipl. inž. goz .. Gozdno gospodarstvo Maribor, DSSS Ladislav Nemesegy, dipl. inž. goz., Gozdno gospo- darstvo Murska Sobota Marjan šolar, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Dr. Milan Hočevar, dipl. inž. goz., VTOZD za goz- darstvo pri Biotehniški fakulteti Vid Mikulič, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno !n lesno gospodarstvo Ljubljana Dr. Marko Accetto, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Sestavil F. Jurhar 135 KRESNičKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE VESLA IZ TRNOVSKEGA GOZDA Z močneJSim izkoriščanjem gozdov se je rodilo tudi spoznanje, da bo treba z njimi gospodariti tako, da bodo trajno zagotavljali preskrbo z lesom. Tako gospodarjenje naj bi zagotavljali gozdni redi. Naš najstarejši je bil Ortenburški gozdni red za Kočevsko, ki pa ga je po Mullnerjevih navedbah menda zadnji videl še Valvasor. Izdan je bil leta 1406; vse kaže, da se je žal izgubil ali pa je bil uničen. Ob velikih potrebah, ki jih je po lesu imel sredozemski svet, niti ne pre- seneča, če so med prvimi gozdnimi redi, ki so bili izdani za gozdove na ozemlju današnje Slovenije, bili prav beneški. Žal sta najzgodnejša, iz druge polovice XV. stoletja znana tudi le po omembah, zato je toliko bolj zanimiv deželnoknežji gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras iz srede XVI. stoletja (15. junija 1553), iz katerega je povzet naslednji odlomek (v prevodu mag. Antona Janka): GOZDOVI NAD GORICO. »Potem, ko so naši zadnji komisarji pri pregledovanju gozdov nad Gorico odkrili velik gozd, iz katerega bi se moglo vsako leto dobiti veliko število vesel za galeje in se od vsakega takega vesla v davku dobi pet krajcarjev in od vesel za gondole dva krajcarja, so tisti komisarji odredili, da izdelavo vesel prevzame Caspar Weldinger in njegov drugi mojster Thomas in tudi odredili, da davek od tega pobira naš gozdar v Gorici. S tem se strinjamo, vendar pa naj naš gozdar toisto davščino , kolikor jo je medtem pobral, preda našemu odrejenemu pobiralcu in taisti naš pobiralec naj jih skupno z drugimi dohodki in prihodki poračuna. Naš gozdar naj tudi prepreči, da se niti v zgoraj omenjenih, niti v drugih gozdovih, iz katerih bi nam bilo mogoče s prodajo lesa pripravljati dobiček, ne dovoli zarezovanja lesa, niti navrtavanja dreves za smolo, ker se na ta način uničujejo lepa debla in se gozdovi na ta način znatno uničujejo.« Očitno gre v besedilu za Trnovski gozd. Čeprav je kratek, nam pove marsikaj : Razkriva pregled, ki so ga imeli deželni knezi nad svojimi gozdovi, komisarji so »Odkrili velik gozda. lzpričuje tudi živo zanimanje za dohodke iz gozdov. Kaže, da so vplivi Benetk segali precej globoko v naše gozdove že v tistem času . Vesla za galeje in gondole so takrat namreč šla lahko le v Benetke, ki so se zalagale z njimi vse od Senja pa do naše Primorske. Po Frančiškovicevih naved- bah so letno pošiljke znašale na desettisoče vesel . . . Zanimiva je tudi prepoved smolarjenja, tudi smola je bila v tistem času nepogrešljiva ladjedelniška surovina. Boštjan Anko 136 KNJIŽEVNOST KAKO RAZISKOVALNO DELO PRIBLižATI PRAKSI Research institute for forestry and land- scape planning: Annual report 1981 {Inštitut za gozdarstvo in načrtovanje krajine : letno poročilo 1981) Wageningen, Nizozemska, strani 139, v nizozemskem in angleškem jeziku. Pisanje letnih poročil o raziskovalnem delu je navadno nadležna službena dolžnost. Zato so ta poročila temu primerno dolgo- časna in razvlečena. Ko mi je prišlo v roke letno poročilo nizozemskega gozdarskega inštituta, nisem kaj dosti pričakoval od njega. Po natančnejšem pregledu pa sem moral hitro spremeniti svoje mišljenje. Nizozemski gozdarski inštitut De Dorsch- kamp pri nas ne bi smel biti nepoznan. V našo gozdarsko knjižnico v Ljubljani nam pošilja svoje publikacije, od sporočil na nekaj listih pa do brošur in knjig. Vse nji· hove publikacije, tudi tiste na ne.kaj listih, so odlično opremljene in ilustrirane in sploh kažejo dobro kvaliteto. Mnoge od njih so pisane v angleškem jeziku ali pa imajo vsaj angleški povzetek. Tudi njihovo zadnje letno poročilo ima te odlike: odličen papir, odlična oprema (barv- ne fotografije), v angleščini in nizozemščini. V poročilu so na kratko predstavljeni raz- iskovalni projekti in druge značilnosti te- kočega dela. Toda daleč največji del poro- čila je namenjen predstavitvi raziskovalnih rezultatov. Rezultati posameznih nalog so predstavljeni na način, ki ga poznamo iz referatnih časopisov : to je, kratko, razum- ljivo in z vsem bistvenim. Frazarjenje in dolgovezenje mora odpasti . Namesto tega najdemo lepo število fotografij in grafičnih prikazov. Raziskovalno delo s svojimi rezultati je predstavljeno torej v sistematični in urejeni obliki. Tako praktik v letnem poročilu hitro najde tisto, kar ga zanima. Ob kratkih poro- čilih o rezultatih posameznih nalog najdemo tudi navedbo inštitutskih publikacij, kjer so te naloge obširneje opisane. Seznam teh inštitutskih publikacij najdemo na koncu letnega poročila. Pri tem je vsaka publika- cija predstavljena s kratkim povzetkom. Na kratko povedano, letno poročilo je sestavljeno tako, da ga lahko vzame v roke in si z njim pomaga vsak praktik in je tako pomemben del prenašanja rezultatov raziskovanj v prakso. V tem pogledu je poročilo naravnost zavidljivo. Nizozemci nam najbrž ne bi zamerili, če bi recimo ukradli kakšno idejo pri njih. Kljub tej vzornosti pa beremo v poročilu tožbo, da se rezultati raziskovanj še premalo prenašajo v prakso in da si praksa pomaga z improviziranimi rešitvami, ki niso vedno posrečene . Vedeti moramo, da nizozemski gozdarski inštitut svoje praktike obilno zalaga s svojimi publi- kacijami, ki so odlično in zelo privlačno opremljene in so najbrž tudi zelo kvalitetne. Da poročilo lažje razumemo, moramo ne- kaj vedeti o gozdarstvu na Nizozemskem. Nizozemska je visoko razvita industrijska država, zelo gosto naseljena, poseduje sko- raj vse evropske zaloge zemeljskega plina .in je tako energetsko izredno bogata. Pri vsem tem bogastvu in kljub urbaniziranosti in gosti naseljenosti pa je nizozemsko kme- tijstvo eno od najbolj intenzivnih in donosnih na svetu. Gozda imajo za naše pojme sme- šno malo, 250.000 ha ali 7,5% od celotne površine (po podatkih Sumske enciklopedije iz leta 1963). Iz poročila njihovega inštituta pa človek lahko sklepa, da je raziskovalna dejavnost tako razvita, kot da bi imeli naj- manj nekaj milijonov hektarjev gozdnega zaledja. Izgleda, da Nizozemci nimajo samo intenzivno kmetijstvo, pač pa prav tako in- tenzivno gozdarstvo. Pri tem se gozdarstvo ne omejuje le na večje sklenjene gozdove, pač pa deluje tudi v drevoredih, parkovnih nasadih, pri negovanju živih mej, skupin dreves in manjših gozdičev na pretežno kmetijskem zemljišču . Nizozemci najbrž ne capljajo daleč za časom, ampak so nekaj korakov pred njim . Kljub vsem privilegijem energetsko bogate, razvite države, ki poceni kupuje od revnejših držav in jim drago prodaja svoje blago, Nizozemci niso poza- bili na kmetijstvo .in gozdarstvo. Ne govo- ričijo o strateški vlogi kmetijstva itd., ampak kmetijstvo dejansko podpirajo. Podobno velja tudi za gozdarstvo. ln kaj najdemo v nizozemskem gozdar- skem raziskovalnem programu? Kot morem povzeti iz poročila, so v primernem razmerju zastopane vse gozdarsl IOI'NO 1/...JAVO IM!: I'RIIMEK N;\'>I.OV SELITVEN! PROGRAM OHHA7.EC !'FRUTI NAJimE !'Rl NAS 2AZNAMOVJ\N1H ti/.KOY Kdor želi loviti ptice. v roki določati vrsto, spol in ~tarosl ujetih primerkov. ugotavljati v kakšnem stanju je mena njihovega perja in izvedeti kam letij<.l in od kod prihajajo, se nam lahko prii..lnrži pri našem selitvenem programu. GLASILO ACROCEPHALUS r--- ----- ---=~.=~~ 1 ACROCEPHALUS IW uS fVl' NO GLASI LO Kdor želi svoj~ opažanja ~ terena spo- ročiti javnosti. bodisi zato ker je opa7il neko pri n;,rs redko vr~to ptke. bodisi zato ker je opazil. da se je neka sicer običajna vrsta ra'lširila iz doslej znaoeg.a arealn na novo geografsko področje. se nam lahko pridruži s prispevkom za naše glasilo Acrocephalu~ . DRUSTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUCEVANJE PTIC SLOVENIJE Lnngusova 10 61000 UUBUANA Tel. (061) 262 017 IZPOI.NI. OD ReZI IN rO~ Ul NA l)RlJSTVENI NASLOV. KJl:R l .AH KO 1)01\1'1 1': l'L'l)l VSI. (WI i\l_r: INFOR"IA('IJE! 144 DELO SPLOšNEGA ZDRUŽENJA GOZDARSTVA SLOVENIJE V OBDOBJU OD 1979. DO 1983. LETA Gozdarstvo je gospodarska dejavnost širšega družbenega pomena in opravlja dve osnovni nalogi: - Družbeno funkcijo varstva in gojitve gozdov, kot dobrino širšega pomena za ohranitev naravnega ravnovesja in varstvo človekovega okolja ter - gospodarsko funkcijo pridelave lesa, ki je osnovna surovina za lesno- predelovalno in kemično industrijo ter druge porabnike. Zato je gospodarjenje z gozdovi urejeno s posebnim zakonom, uresničevanje ciljev in nalog s tega področja pa zahteva ustrezno organizacijo gospodarjenja z gozdovi. Dolgoletna oblika prirodno in ekonomsko zaokroženih celot gozdnogospodar- skih območij, se je izkazala za učinkovito in organizacijsko uspešno rešitev. Gozdna gospodarstva, ki gospodarijo z gozdovi v teh območjih, imajo vse možnosti in pogoje za U3pešen razvoj in obvladovanje prepletajočih se gospodar- skih in družbenih interesov. Za smotrno reševanje splošnih družbenih interesov, ki zadevajo celotno panogo, za skupno opravljanje določenih dejavnosti in nalog vseh gozdnogospodarskih organizacij in za racionalno ter učinkovito reševanje ne- katerih skupnih vprašanj ali problematike, pa so gozdnogospodarske organiza- cije oblikovale skupno organizacijo Poslovno, ter pozneje, pred štirimi leti Splošno združenje v okviru zbornične organiziranosti. Menimo, da bo koristno, če po štiriletnem delovanju Splošnega združenja gozdarstva Slovenije predočimo izhodiščne motive, ki so delegate tedaj navajali k odločitvi, da ustanovijo SZ gozdarstva Slovenije. V predlogu za ustanovitev združenja, je bilo tedaj navedeno: Osnova za organiziranost posameznega področja ali panoge na republiški ravni izhaja po eni strani iz zahtev, ki jih narekujejo splošni družbeni interesi, po drugi strani pa temelji predvsem na skupnih interesih subjektov združenega dela za skupno opravljanje tistih dejavnosti in nalog, katerih izvajanje se lahko opravlja le za panogo kot celoto, bodisi da to tako zahtevajo racionalnost in učinkovitost ter sploh smotrnost obravnave in reševanja določenih vprašanj in problematike panoge. Za razliko od drugih gospodarskih panog je za gozdarstvo značilno, da so tako proizvodni proces kot gospodarska in organizacijska tematika v vseh njegovih proizvodnih delovnih enotah v svojem bistvu zelo enoviti, kar nudi široko po- dročje za skupen nastop ter vzpodbuja skupno obravnavo in reševanje temeljnih nalog . Nujnost usklajevanja skupnih interesov pa je v gozdarstvu še posebej poudarjena zaradi izrazitega regionalnega značaja te dejavnosti in neenakih proizvodnih pogojev gospodarjenja, kar omogoča racionalno gospodarjenje z gozdovi le v širšem prostoru gozdnogospodarskih območij ter ob usklajevanju interesov in pogojev gospodarjenja med območji na ravni republike. Na osnovi navedenih izhodišč ter ob upoštevanju dejstva, da je usmerjanje in usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva že zagotovljeno znotraj republiške SlS za gozdarstvo, so se delegati v vseh treh panogah v gozdno- 145 -· lesnem kompleksu, med možnostima, da se ustanovi skupno ali samostojna splošna združenja, odločili za drugo alternativo . Skupščina novoustanovljenega Splošnega združenja je na svojem prvem zasedanju pred štirimi leti sprejela tudi programsko usmeritev. Vsakoletna poročila o delu je skupščina temeljito in konstruktivno, kritično obravnavala, z namenom, da bi v svoj delovni program zajela še dodatne naloge za iskanje še boljših in optimalnejših rešitev razvoja in pogojev gospodarjenja z našimi gozdovi. Na osnovi take ocene skupščine in potrjevanje te ocene tudi v drugih organih združenja je imelo Splošno združenje gozdarstva v tem času solidno izhodišče za svoje delo. V zadnjem času so ponovno oživele zamisli po združitvi vseh treh združenj (gozdarskega, lesarskega in celuloznega) v eno združenje oz. zahteve po pre- verjanju takšne zbornične organiziran osti. Osrednje naloge, ki jih je skupščina Združenja začrtala ob prvem zasedanju preteklega mandatnega obdobja v program svoje aktivnosti, so bile naslednje: Oblikovanje razvojnih smeri in priprave srednjeročnega plana razvoja goz- darstva za obdobje 1981-1985, kakor tudi aktivno sodelovanje pri pripravi letnih planov in usklajevanju planskih stališč med proizvajalci ter porabniki gozdnih sortimentov, so bile v ospredju aktivnosti našega Združenja ves čas po njegovi ustanovitvi. čeprav je s to nalogo neposredno zadolžena SlS za gozdarstvo Slovenije, je naše združenje sodelovalo pri oblikovanju razvojne usmeritve, zlasti pa je združenje vodilo akcijo konfrontacije s predvidevanji na ravni gozdno- gospodarskih območij in jo uspešno pripeljalo do uskladitve. Prav tako se je Združenje aktivno vključilo tudi pri vsakoletnih usklajevanjih letnih planov" zlasti pri usklajevanju lesnobilančnih razmerij med gozdarstvom in porabniki lesa. Tako kot planiranju, posveča Združenje tudi izvajanju planov v gozdarstvu veliko pozornost. Skupščina Združenja, še posebej pa izvršilni odbor sta nešteto- krat obravnavala izvrševanje planov gozdne proizvodnje, gojitvenih del in gradnje gozdnih cest. S tako sprotno spremljavo planskih obvez so ugotavljali pozitivne rezultate. predvsem v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja; prav tako pa so ugotavljali tudi neskladnosti in zaostajanja pri izvajanju planov, ki so zahtevala ustrezne ukrepe. Ta so se pojavljala največkrat zaradi neredne pre- skrbe z lesom, oz. zaradi intervencijskih dobav dodatnih količin gozdnih sor- timentov prioritetnim porabnikom, zlasti v kemični predelavi. Za učinkovito sprotno spremljavo in ukrepanje je Združenje v dogovoru z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo ter drugimi zainteresiranimi institucijami, organiziralo računalniško spremljavo mesečnih podatkov gozdne proizvodnje. Ko govorimo o oblikovanju razvojnih smeri in pripravi letnih planov je prav, da omenimo dodatne naloge, ki so bile potrebne na tem področju v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja. Sredi 1981 . leta smo morali narediti rebalans plana za leto 1981, v letu 1982 pa povečati plan na raven leta 1985; vse to zaradi stabilizacijskih razlogov in velikih potreb po lesni surovini zaradi večjega izvoza in za nadomestilo tistih količin lesa, ki bi jih sicer morala celulozna industrija uvoziti iz konvertibilnega področja. Razen tega pa je bilo potrebno zaradi žleda v Brkinih in velike škode v tamkajšnjih gozdovih narediti program sanacije in mobilizirati gozdna gospodarstva, ki so s solidarnostno fizično in finančno pomočjo v letu 1981 in 1982 pomagala, pri sanaciji nastale škode . Sanacija bo verjetno zaključena v letošnjem letu. Lahko trdimo, da prisotnost gozdnih gospodarstev v Brkinih ne predstavlja le zgleden primer solidarnosti in pomoči močno prizadetim Brkinom, pač pa je tudi za znatne količine lesa, ki bi sicer propadel , razbremenila ostale gozdove v Sloveniji. 146 Realizacija planskih zadolžitev v preteklih letih, zlasti še v zadnjih dveh letih, je zahtevala veliko naporov vseh gozdnogospodarskih organizacij, pa tudi povečano aktivnost našega Združenja pri koordinaciji, dogovarjanju in usklaje- vanju skupnih nalog. Utrjevanje samoupravne organiziranosti združenega dela predstavlja našo stalno nalogo, saj je uspešno izvajanje proizvodnih nalog odvisno tudi od ustrezne organiziranosti gozdarstva. Splošne ocene glede tega so sicer pozitivne, vendar z vsem doseženim še ne moremo biti zadovoljni . Zlasti v zasebnem sektorju bomo morali še mnoge stvari izboljšati, odpraviti pa bo treba tudi nekatera, z ničemer utemeljena odstopanja pri gospodarjenju z gozdovi znotraj območnih gozdnogospodarskih organizacij. Imamo namreč še nekaj delovnih organizacij, ki gospodarijo s pomembnimi površinami družbenih gozdov izven območnih GGO. So pa tudi izjeme znotraj družbene proizvodnje, ki niso v skladu z zakonom o gozdovih. V preteklih zadnjih letih je bil že narejen napredek in sicer v mariborskem območju, strpno in dosledno pa se bomo morali zavzemati še pri ostalih primerih, da jih rešimo v korist celotnega, kompleksnega gospo- darjenja z gozdovi. Nujnost sodelovanja gozdarstva oz. našega Združenja pri oblikovanju za- konskih in drugih predpisov izhaja v prvi vrsti iz dejstva, da predstavlja goz- darstvo pomembno družbeno in gospodarsko področje, ki zahteva razen po- sebne organiziranosti tudi posebnim pogojem te dejavnosti prilagojeno sistem- sko ureditev. Ta ugotovitev je tudi razlog, da se je združenje v zadnjih letih močno anga- žirala pri pripravah osnutka in v zadnjem času pri pripravah gradiva za izdajo predloga zakona o gozdovih. Težki in zapleteni družbenoekonomski odnosi, ki jih hočemo vgraditi v obstoječi družbenoekonomski sistem, povzročajo veliko težav pri oblikovanju novega zakona o gozdovih, ker hočemo, da bi tudi v novem zakonu ohranili najpomembnejše pridobitve sedaj veljavnega zakona, ki so se izkazale kot pozitivne za razvoj gozdov in gospodarjenje z njimi. V mislih imamo predvsem zagotovitev soodvisnosti med pridobivanjem gozdnih sortimentov in vlaganji v gozdove. Vzporedno s pripravami na zakon o gozdovih pa tečejo tudi priprave za sprejem nekaterih spremnih zakonskih predpisov. Med temi je najbolj pomemben odlok o gozdnem oz. sečnem redu. Potreba po spremembi tega odloka se je pokazala zlasti v preteklem letu, ko je bilo gozdarstvo deležno nekaterih kritik na račun visokih sečnih ostankov v gozdovih in je zaradi tega ter energetske stiske organiziralo teden pobiranja teh ostankov v gozdovih. Po razpravah v strokovnih krogih je prevladalo mnenje, da je vzrok za večje količine gozdnih lesnih ostankov med drugimi tudi gozdni oz. sečni red, ki se le v redkih pri- merih še v celoti izvaja. Ker je sedanji odlok zastarel je Združenje dalo pobudo za izdelavo novega predloga, ki je sedaj v razpravi. Skladno s programsko usmeritvijo dela Združenja so bile na ekonomskem področju v preteklih letih opravljene naslednje naloge: a) Izdelane so bile letne, polletne in devetmesečne analize poslovnega uspeha gozdarstva v primerjavi s poslovanjem ostalih dveh industrijskih panog naše reprodukcijske celote (lesarstvo in papirništvo) in v primerjavi s poslovanjem celotnega slovenskega gospodarstva. Analize so bile izdelane z namenom stalnega spremljanja in analitične presoje ekonomskega položaja gozdarstva ob hkratnem ugotavljanju vzrokov, ki so pripeljali gozdarstvo do takšnih poslovnih rezultatov. Sočasno je Združenje spremljalo tudi gibanje osebnih dohodkov za nekatere tipične naloge in opravila po gozdnogospodarskih organizacijah. Poleg splošnega pomena imajo ti podatki tudi analitično vrednost. Z njimi ugotavljamo dejanske 147 premike v sistemu oblikovanja osebnih dohodkov po nalogah in opravilih . To in analitična spremljava ekonomskega položaja gozdarstva je naša stalna naloga in zadolžitev tudi v bodoče. b) V okviru odbora za ekonomsko finančna vprašanja smo obravnavali in preverjali spremembe zakonskih predpisov, sistemskih ukrepov ter samoupravnih sporazumov, ki zadevajo poslovanje gozdarstva. Oblikovali smo skupna stališča , mnenja in ugotovitve ter jih po potrebi posredovali pristojnim organom. c) Izdelani so bili metodologija in kriteriji za vrednotenje investicijskih pro- gramov za gradnjo gozdnih cest in nabavo opreme. Z njihovo pomočjo območne komisije za presojo investicij ocenjujejo družbeno upravičenost gradnje gozdnih cest in nabave nove opreme v gozdarstvu . d) Združenje je reševalo tudi vso tekočo problematiko , ki zadeva finančno poslovanje gozdnogospodarskih organizacij, zlasti v zadnjem času problematiko osebnih dohodkov. Vrsta pripomb na Dogovor o uresničevanju družbene usme·- ritve razporejanja dohodka v l. 1983 žal ni bila upoštevana, zato bo treba v tekočem letu, pa verjetno tudi v naslednjih, tembolj premišljeno in pozorno spremljati tekoča dogajanja. Problematiko, ki bi lahko zavrla naša proizvodna prizadevanja, reševati sproti in vztrajno seznanjati javnost in organe družbene uprave z našimi posebnostmi in težavami . Proučevanje tržišča in gibanje dejanskih cen gozdnih sortimentov je stalna naloga Združenja. Ko nam je uspelo v decembru l. 1980 temeljito korigirati cene gozdnih sortimentov, so tudi te pripomogle v naslednjih dveh letih k dobrim rezultatom gozdne proizvodnje, zlasti v zasebnem sektorju. Visoka stopnja inflacije v teh letih in zaostajanje pri urejanju cen pa se že kaže v negativni obliki ; na primer, ko se zasebni lastniki gozdov branijo sekati ali pa bukove hlode cepijo v drva in te prodajajo na črnem trgu po višjih cenah, kot bi iztržili za hlode. Sedanja zamrznitev cen, ki bo trajala do julija t. l. ne dopušča nobene ko- rekture . Zato pa bomo morali v tem času pripraviti predloge, da bi po odmrznitvi lahko uveljavili upravičene in potrebne korekture, legalizirali sedanje tržne cene, in se bolj približali ravni sedanjih svetovnih cen gozdnih sortimentov. Podobno kot za cene gozdnih sortimentov ureja Združenje za svoje člane tudi cene kamionskih prevozov. Nazadnje so bile korigirane za 5°/o v januarju t. l. po izjemni odobritvi zvezne skupnosti za cene zaradi podražitve bencina oz. nafte. Pri iskanju pravih oblik postopnega prehoda od sedanjih problematičnih cenovnih odnosov na trajnejše osnove dohodkovnega povezovanja v gozdno- resnem reprokompleksu, nismo dosegli posebnih uspehov. Največjo zapreko za začetek uveljavljanja dohodkovnih povezav predstavljajo po našem prepričanju finančnotehnični pogoji, ki so botrovali tudi ukinitvi že nekaterih, sklenjenih SS o dohodkovnih povezavah, ki smo jih nekaj let že uporabljali. Na nedavni problemski konferenci ZK o gozdno-lesnem kompleksu, je bila sprejeta zahteva, da se finančnotehnične zapreke odpravijo. Le tako bo dohodkovno povezovanje med organizacijami gozdarstva in lesne predelave hitreje steklo, čeprav nekaj spod- budnih primerov že imamo, na vidiku pa so novi, med drugimi tudi ponovna oživitev SS med gozdnogospodarskimi organizacijami ter celulozno tovarno v Krškem. Med drugimi oblikami medsebojnega povezovanja in sodelovanja na republiški ravni nimamo drugega, kot SS s TAM iz Maribora o medsebojnih dobavah lesa oz. kamionov. :Le dolgo napovedan SS o usklajevanju drevesničarskih zmogljivosti med gozdnogospodarskimi organizacijami ter semenarno v Mengšu žal še ni bil sklenjen. Bil pa je sklenjen SS s Semesadiko v Mengšu o posojilu gozdnih gospo- darstev tej DO za prenovitev in tehnično izpopolnitev obrata semenarne v '148 Mengšu. Med take solidarnostne akcije lahko štejemo tudi solidarnostno zbiranje sredstev za preureditev gozdarskega oddelka, Tehničnega muzeja v Bistri pri Vrhniki, za kar so gozdna gospodarstva združila sredstva v zadnjih letih že v višini stare milijarde din in solidarnostna akcija v Brkinih, kjer so razen fizične pomoči pri poseku zaradi žledu poškodovanega drevja, prispevali tudi del lastnih finančnih sredstev za kritje stroškov sanacije v višini skoraj 6,5 milijarde starih din . Take in podobne solidarnostne akcije so v okviru našega Združenja običajne in vsakoletne. Naj jih dodamo še nekaj: Zbiranje solidarnostnih sredstev vseh gozdnih gospodarstev za financiranje izgradnje doma učencev pri GŠC v Postojni v preteklem letu v višini 600 st. milijonov din , dalje financiranje evropske pešpoti E6 20 mio. st. din, vsakoletno tekmovanje gozdnih delavcev, itd ., da ne prištejemo tudi vsakoletnega združevanja sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Prizadevanja za napredek tehnologije gozdne proizvodnje in dvig produktiv- nosti dela sodijo med stalne naloge in zadolžitve vseh strokovnih odborov zdru- ženja. Stalno sodeluje z gozdarskimi znanstveno-raziskovalnimi organizacijami, z njimi pripravlja študijske dneve, razne strokovne seminarje, sestanke in posvete. Ta oblika dela znotraj strokovnih odborov, v katerih so zastopani predstavniki vseh gozdnih gospodarstev, se je izkazala za zelo koristno, saj se izkušnje in ugotovitve na ta način prenašajo na vse člane Združenja. To je postalo še tembolj aktualno v zadnjih letih, ko se potrebe po gozdnih sortimentih neprestano večajo. Razen tega se nam bliža gozdarski kongres IUFRO, ki bo 1986. leta v Ljubljani. Vsi strokovni odbori združenja, kakor tudi izvršilni odbor ter skupščina oz. celotna gozdarska javnost se morajo že sedaj pripravljati na ta pomembni do- godek. Zaradi tega je bilo zlasti v preteklem letu v okviru navedenih organov združenja že mnogo razprav in načrtovanja za dejavnosti, ki jih bo treba realizirati do takrat, da bi svetovni gozdarski javnosti dostojno predstavili naše gozdarstvo. Po ukinitvi samostojne Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, se vsa politika strokovnega izobraževanja nadaljuje v našem Združenju. Rezultati so dobri in ni zastojev. Tako je bi la med drugim v preteklem letu : - izdelana ter sprejeta v skupščini Združenja nomenklatura poklicev z opisi ter - izdelana študija Analiza stanja in potrebe po strokovnih kadrih v gozdarstvu Slovenije. Razen tega so bili organizirani in izvedeni tečaji za inštruktorje proizvodnega pouka, ki so ga v preteklem letu prvikrat izvajali v delovnih organizacijah za učence 1. letnika usmerjenega izobraževanja. Na rednih posvetih z vodji splošno- kadrovskih in izobraževalnih služb pa so na Združenju redno spremljali, analizi- rali in oblikovali smernice za delo pri usposabljanju in izobraževanju. Za uresničevanje navedenih osrednjih nalog in drugih s temi povezanih aktiv- nosti, so v Združenju oblikovali strokovne odbore ter stalne in občasne komisije za izvajanje posameznih dejavnosti in nalog. Poleg lastnih strokovnih odborov in komisij pa je Združenje v preteklih letih opravljalo administracijo tudi skupni komisiji za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v gozdarstvu, katere delo bo potrebno ponovno aktivirati, še v letošnjem letu. Enake posle bo opravljalo tudi za odbor za računalništvo tistih gozdnogospodarskih organizacij, ki so vključene v republiški računski center. Za presojo vloge in dela Združenja v dosedanjem obdobju, bo verjetno za- doščala osvetlitev aktivnosti pri izvajanju osrednjih nalog iz programske usmeritve glede na to, da so člani o delu strokovnih teles Združenja bili sproti seznanjeni, saj njihovi predstavniki v teh telesih neposredno sodelujejo. Ocena vloge in dela našega združenja pa ne bi bila popolna, če ne bi ob izteku sedanjega dvoletnega srednjeročnega obdobja, realno in objektivno ocenili 149 dosedanje dosežke in pozitivne izkušnje uporabili pri izvajanju naših nalog v naslednjih treh letih tega planskega obdobja. Z izvajanjem planskih obvez v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja smo vsekakor lahko zadovoljni, saj je bila gozdna proizvodnja realizirana več kot 100 °/o, pa tudi gojitvena dela niso bistveno zaostajala. Skladno s planskimi predvidevanji pa se je postopoma okrepil tudi ekonomski položaj gozdarstva. Pričakujemo, da bi kljub sedanjim težjim splošnim pogojem gospodarjenja, uspelo proqresivni trend zadržati tudi v bodoče, da bi tako zadovoljili vse večjim zahtevam po lesni surovini in posredno pripomogli k vse večjim izvoznim nalogam, seveda ob istočasnem ohranjanju ter krepitvi naših gozdov. Ko omenjamo izvoz je prav, da omenimo tudi izvoz gozdnih sortimentov, ki je v preteklem letu dosegal neobičajno visoko stopnjo. Na to je prav gotovo vplival zastoj v lanskoletni prodaji drobnega lesa listavcev doma. Združenje je poskrbelo, da so bila vsa soglasja pravočasno na razpolago in kontingenti odobreni. Zaradi vse večjih potreb po lesni surovini iglavcev ter vse večjih pritiskov na dobave te lesne surovine celulozni industriji, je bila v Združenju izdelana študija o mehaniziranih skladiščih za lupljenje oblovine iglavcev, da bi z nadaljnjo pre- delavo tega lesa pridobili večje količine obeljenih ostankov, ki bi bili uporabni za predelavo v celulozni industriji. S tem bi zmanjšali pritisk na gozdarstvo po celuloznem lesu. Kljub nekaterim organizacijskim in zlasti finančnim težavam pričakujemo, da bo v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja ta naloga v veliki meri izpolnjena. Uspešnost dela Združenja pa je kot vselej doslej bila odvisna tudi od nepo- srednih stikov in pristnih oblik sodelovanja z vsemi republiškimi gozdarskimi pa tudi ostalimi institucijami. To velja zlasti za sodelovanje s SlS za gozdarstvo Slovenije, sodelovanje z RO sindikata delavcev v gozdarstvu in lesarstvu, Re- publiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugimi. Aktivne in obojestransko koristne oblike sodelovanja pa so vzpostavljene tudi z združe- njima lesarstva in celulozne industrije. Na skupščini Splošnega združenja gozdarstva Slovenije, ki je bila 2. 3. 1983 pa so bili izvoljeni v telesa združenja naslednji funkcionarji in delegati: l. Skupščina Splošnega združenja gozdarstva Slovenije Predsednik: Jože Petrič, GG Novo mesto Podpredsednik: Milan Kolar, GG Celje 11. Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije Predsednik: Hubert Dolinšek, LESNA Slovenj Gradec Podpredsednik: Roman Celarc, GG Ljubljana Člani: Cveto čuk, GG Bled Srečko Dobljekar, GG Maribor Dušan Jug, GG Celje Miloš Martinovič, GG Kranj Ferdo Papič, SGG Tolmin Jože Pojbič, ABC Pomurka Franc Prelec, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Slavko Preložnik, GG Kočevje Janez Sedej, GG Postojna Tone šepec, GG Novo mesto Jože Urank, GG Nazarje Teodor Oršanič, GG Brežice 150 111. Organizacijsko-kadrovska komisija Splošnega združenja gozdarstva Slo- venije Predsednik: člani : Jože Petrič, GG Novo mesto Milan Kolar, GG Celje Hubert Dolinšek, LESNA Slovenj Gradec Roman Celarc, GG Ljubljana Srečko Dobljekar, GG Maribor Janez Sedej, GG Postojna Ciril Remic, sekretar združenja IV. Nadzorni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije Predsednik: Matko Lipovšek, Semesadike Mengeš člani : Pavel Vrtovec, Kras, Sežana Jože Kumer, GG Nazarje Andrej Klinar, GG Bled Anton Gregorič, GG Kočevje V. Delegat za skupščino Gospodarske zbornice Slovenije Jože Petrič, predsednik skupščine združenja VI. Delegati v KO GZ Slovenije Milan Kolar, KO za tržišče ter ustvarjanje in delitev dohodka Teodor Oršanič, KO za ekonomske odnose s tujino Branko Breznik, KO za razvoj in ekonomsko politiko. Srečko Dobljekar in Marko Kmecl 151 Oxf.: 524.33/.37:524.637 :( 497.12 Postojna) NATANčNOST IN PRAKTičNOST BITTERLICHOVE METODE Franc Pe r k o* Per k o, F.: Natančnost in praktičnost Bitterlichove metode. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 4, str. 152-160. V slovenščini. Za načrtovanje na ravni gospodarskega razreda in v večjih enotah, so statistične metode kot je Bitterlichova dovolj natančne. Avtor opozarja tudi kdaj takšne metode ne dajejo konkretnih rezultatov. Predstavlja rezultate primerjav Bitterlichove in polne premerbe na istih površinah, ki so jih napravili na območju Gozdnega gospodarstva Postojna in priporoča dvojno merjenje (Bitterlich in polno premerbo) na gozdarsko pom8mbnejših površinah. P e r k o, F.: Accu racy and pra et ica bi 1 ity ol the Bi Ile rl ich method. Gozdarski vestnik, 41. 1983, 4, pag. 152-160. ln Slovene. For planning on the level of a management class and in other extensive units statislical methods like that of Bitlerlich exhibit a sufficient accuracy. The author quotes cases where such methods are not correcl enough. He presents the resulls of the Bitterlich compared with the full inventory on the same surfaces within the area of the Forest management organization in Postojna, and recommends the double measurement on surfaces which are econornically important. 1. Uvod Podatki o lesnih zalogah so nam potrebni predvsem: - da ugotovimo lesne zaloge, s katerimi razpolagamo, - da lahko določamo cilje glede na višino in strukturo lesne zaloge in spremljamo doseganje teh ciljev, - da spremljamo razvoj gozdov. - da lahko na osnovi lesne zaloge, kot to zahteva večina metod, ugotovimo prirastek, - da s pomočjo podatkov o zalogah, prirastkih in drugih elementov določamo sečnje v gozdovih. V različnih stanjih in oblikah sestojev (ohranjeni gozdovi, malodonosni, mladi, srednjedobni, zreli, prebiralni, enodobni), različnih rastiščnih razmerah (visoko- produktivna, nizkoproduktivna) in v gozdovih z različnimi nameni (varovalni, lesnoproizvodni, za rekreacijo) so nam potrebne različno natančne in obsežne informacije o stanju sestojev in tako seveda tudi o lesnih zalogah. Polna premerba, ki je v osnovnem povojnem urejanju in tudi v revizijah dajala ton ugotavljanju višine in strukture lesnih zalog, se v zadnjem desetletju zaradi pomanjkanja delavcev in zelo ekstenzivnega in dragega zbiranja podatkov postopno umika. Njen delež se zmanjšuje, kako jo nadomestiti pa še ni popolnoma rešeno. Veliko se je s tem ukvarjal čokl (1, 2), v lanskem letu pa sta Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo skupaj z operativo pripravila republiški seminar o uporabi vzorčnih metod pri zbiranju informacij za gozdnogospodarsko načrtovanje. Tu smo se prvič na osnovi praktičnih rezultatov seznanili z vsemi vzorčnimi metodami, ki jih v Sloveniji že uporabljamo, ali pa bi jih lahko primerno uporabljali. ""F. P., dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 152 Med vzorčnimi metodami, ki omogocaJO cene)se in popolnejše informacije ob nekaj nižji natančnosti, je doslej enega največjih razmahov dosegla Bitterlichova metoda. V našem gozdnogospodarskem območju smo jo v preteklih desetih letih uporabili na 35 °/o površine območja, predvidevamo pa, da se bo v tem desetletju njen obseg skoraj podvojil. O osnovah Bitterlichove metode za ocenjevanje višine in strukture lesne zaloge ne bi govoril, ker je ta v domači literaturi temeljito obdelana (Čo ki [1, 2], Sgerm [4]), v svojem prispevku pa bi želel prikazati na- tančnost Bitterlichove metode ob primerjavi s polno premerbo in pa naše izkušnje pri pripravi in samem delu na terenu. 2. Primerjava rezultatov polne premerbe in Bitterlichove metode Zaradi vse večjega uveljavljanja Bitterlichove metode pri Gozdnem gospo- darstvu Postojna in zaradi priprav na republiški seminar o uporabi vzorčnih metod pri zbiranju informacij za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja smo temeljiteje in v večjem obsegu primerjali rezultate te vzorčne metode z rezultati polne premerbe. Osnova za primerjavo, ki smo jo izvedli spomladi leta 1982, sta bili dve vrsti sestoj ev: in sicer 60 do 80 let stara smrekova kultura na rastišču Abieti-Fagetum clematidetosum v gospodarski enoti Škocjan. Velikost površine, na kateri smo izvršili primerjavo, je 75.86 ha. Na prvi pogled smo sodili, da gre za homogene sestojne razmere, vendar so rezultati polne premerbe pokazali drugačno sliko. Razmere so zelo heterogene, skrajnosti posameznih odsekov in poprečje pa nam prikazujejo naslednji podatki: število dreves na ha Zaloga m3/ha Poprečno drevo m3 Delež listavcev v zalogi v% Stanje po posameznih odsekih minimalno 301 293 0.38 6 maksimalno 887 350 1,16 15 Poprečje za 75.86 ha 691 317 0,46 11 Drugo površino v velikosti 92.73 ha smo izbrali v 130 do 150 let starih vrzelastih jelovih sestojih s primesjo smreke, v katere postopno prodirajo listavci. Rastišče Abieti-Fagetum dentarietosum, gospodarska enota Golobičevec. Tudi tu smo cenili, da so sestojne razmere homogene, vendar nas naslednji podatki prepričajo, da ni tako: število dreves na ha Zaloga m3/ha Poprečno drevo m3 Delež listavcev v zalogi v% Stanje po posameznih odsekih minimalno 253 284 0,70 1 maksimalno 513 417 1,70 22 Poprečje za 92,73 377 369 0,98 12 V obeh primerih smo na celotni povrs1n1 izvedli popolno premerbo in nato ocenjevali lesno zalogo in njeno strukturo tudi po Bitterlichovi metodi. Delali smo z zornim kotom, ki daje direktno temeljnico za 1 ha, in postavljali stojišča v mreži 100 X 100m, to je približno 1 stojišče na 1 ha. 153 -· 2.1. Višina lesne zaloge Primerjave višine zaloge so naslednje: Smrekove kulture Enomerni jelovi sest. Površina ha Indeks igl. 75,86 92,73 99 106 (polna premerba = 100) list. 91 98 SA 98 105 Taka natančnost podatkov o višini lesne zaloge, kot je ugotovljena z Bitter- lichovo metodo, je zadovoljiva tudi za najintenzivnejše gospodarjenje v gozdovih in za vse razvojne faze sestojev, tudi za tiste, ko so pravilni rezultati o lesnih zalogah in na njihovi osnovi zračunani prirastki najnujnejši. Seveda pa so rezultati po posameznih oddelkih in odsekih manj natančni in z Bitterlichovo metodo ocenjena višina lesne zaloge v večji meri odstopa od prave, s polno premerbo ugotovljene zaloge. Tabela 1. Primerjava višine lesnih zalog (indeksi) med Bitterlichovo metodo in polno premerbo po odsekih, oddelkih in skupaj za poskusne površine v 60-80 let starih smrekovih kulturah v gospodarski enoti Škocjan. število Indeks (polna premerba = 100) Odsek Površina ploskev iglavci listavci skupaj 2b 13,22 14 74 95 76 2c 8,57 8 127 88 124 2e 9,43 9 118 96 116 2g 20.89 22 90 84 89 2h 7,59 7 103 109 103 2i 3,97 6 69 90 70 2 63,67 66 99 91 98 4e 12,19 14 111 83 108 Skupaj 75,86 80 gg 91 98 V tabeli 1 je prikazana primerjava v1s1n lesnih zalog po odsekih, oddelkih in za vso preskusno površino smrekovih kultur v gospodarski enoti škocjan. Tu vidimo, da so odstopanja v posameznih odsekih lahko občutna, da pa so že podatki na nivoju oddelka (63,67 ha) zelo natančni. Podobni rezultati, vendar z nekaj manjšimi odstopanji, pa so tudi ob primerjavi v enomernih jelovih sestojih. To je seveda razumljivo, saj je osnovno pravilo vzorčenja, da je uporabno in da daje dobre rezultate le pri velikih populacijah. 2.2. Debelinska struktura lesne zaloge Poleg v1sme lesne zaloge je za gospodarjenje z gozdovi zelo pomemben tudi podatek, kako je ta zaloga razporejena po debelinah. Rezultati obeh metod ugo- tavljanja oziroma ocenjevanja strukture lesne zaloge, so podani v grafikonih 1 Grafikon 1. Primerjava strukture lesnih zalog po debelinskih stopnjah, ugotovljenih s pol no premer bo in Bitterlichovo metodo (smrekova kultura starosti 60-80 let; g. e. Škocjan, površina 75,86 ha) . [> Grafikon 2. Primerjava strukture lesnih zalog po debelinskih stopnjah, ugotovljene s polno premerbo in Bitterlichovo metodo (enomerni, redki 130-150 let stari jelovi sestoji s podstojnimi listavci g. e. Golobičevec, površina 92,73 ha). 154 Lesna zaloga m~ na vsej površinj 5000 4000 3000 2000 1000 polna premerba Bittedich -- Grafikon 1 _,___.J__.J_____L __ _ _j _ _ _ _J ____ _ __)_ __ __ .J __ . j_ _______ l ... ~ 3 4 Lesna zaloga m~ na vsej površini soo o 4000 3000 2000 1000 3 4 5 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 debelinska stopnja 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 / 6 7 8 1 J 1 1 1 1 J 1 1 9 1', 1 ' 1 ~ 10 Il 12 Grafikon 2 polna premerba Bitterlich 13 14 15 16 debelinska stopnja l Lesna zaloga m' f.ha ,.. J 1 1 1 1 J 11'\ " / \ v \ \ \ \ 1 J \ polna premerba \---+--- Bitterlich JO 1 1 1 1 1 1 1 1 ' ' ' \ \ ' \ \ ' ____,c___.~..... _ _i_ _ _L ____ _L ___ j_ _ _L _ __ i_ __ ____ L _ .! _____ l __ . __ L __ 3 4 5 6 7 B 9 lO Il 12 13 14 15 16 debelinska stopnja Grafikon 3. Primerjava strukture lesnih zalog po debelinskih stopnjah , ugotovljenih s polno premerbo in Bitterlichovo metodo. Odsek 2 i ~kocjan s površino 3,97 ha, kjer je razlika med zalogo ugotovljena s polno premerbo in Bitterlichom največja (z Bitterlichovo metodo ocenjena lesna zaloga je 245m3/ha s polno premerbo pa 350m 3/ha) . in 2. Grafikoni nas lahko prepričajo, da daje Bitterlichova metoda popolnoma zadovoljivo debelinsko strukturo lesne zaloge. Podrobnejši pregled nam še pove, da daje Bitterlichova metoda v debelinah, ki so nižje od tiste, v kateri doseže lesna zaloga svoj maksimum, nekaj višje zaloge, kot so zaloge, ugotovljene s polno premerbo. Nasprotno pa so lesne zaloge, ocenjene po Bitterlichovi metodi v debelinskih stopnjah, ki so višje od tiste, v kateri doseže lesna zaloga maksi - malno vrednost, nižje vrednosti, kot jih daje polna premerba. Enake ugotovitve navaja tudi Schmid (3). Podobno kot pri višini lesne zaloge, se tudi pri strukturi odstopanja večja v nižjih ureditvenih enotah in se manjšajo za višje in večje površine. Za ilustracijo je v grafikonu 3 prikazana primerjava za odsek, kjer je bilo odstopanje pri višinah lesnih zalog najvišje. čeprav so očitne razlike, pa je tudi ocena debelinske strukture lesne zaloge po Bitterlichovi metodi še vedno zadovoljiva. 2.3. Delež lesne zaloge po drevesnih vrstah Za pravilno načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi potrebujemo tudi ta podatek. Tudi tu smo na grafikonu 4 prikazali primerjavo deleža lesne zaloge po drevesnih vrstah, ugotovljenih s polno premerbo in ocenjenih z vzorčno Bitter- lichovo metodo. Rezultati so tudi tu zelo ugodni. Z Bitterlichovo metodo dobimo 156 ( 1,9 ',t.) OStilli (2,4 ~) j11vor, bres (:>,0 %) bukev (7,7 il oslilli iglavCi (0,5 %) bor (2,0 il jelka S-nrekov,2 );) buk"v (0,0 %) ootali igl -(2,0 }) ostali iglavr:i (0,3 %) bor '"-.... (0,1 'io) bor (1,4 %) ost;:~li lisl-.---...!....--...,.-...!.._...,_(0,6 'J,) ostali listavci -(6,3 '%) javor, brest (9,1• %) bukev - _(12,9 '1.) bukev 0,5 %) smreka (B 1 ,O ',l.) srn reka -- (76,7 }) jc·lki• - _(73,fi %) jelka (9,7 1.) jel~;, - (1,5 'k) j~i'<" Grafikon 5. Primerjava strukture lesne zaloge po drevesnih vrstah med polno premerbo in Bitterl ich ovo metodo za dva odseka z največjimi odstopanj i. 157 ........ Tudi pri strukturi lesne zaloge po drevesnih vrstah so ocene z Bitterlichovo metodo pri posameznih odsekih manj zanesljive. Tako sta na gratikonu 5 pri- kazani primerjavi z največjim odstopanjem, in to v smrekovih kulturah kot v enomernih jelovih sestojih. če upoštevamo, da so vse ostale primerjave po posameznih odsekih še ugodnejše, lahko ugotovimo, da dobimo z Bitterlichovo metodo zadovoljivo oceno strukture lesne zaloge po drevesnih vrstah že na nivoju najnižjih ureditvenih enot. Da pa prihaja do največjih razlik, predvsem pri drevesnih vrstah, ki so zastopane v manjšem deležu, je spet razumljivo, saj za pomembno pomanjkljivost vzorčenja velja, da je ocenjevanje pojavov, ki so redki, razmeroma nezanesljiva . 2.4. Natančnost ocene vzorčenja Vzorčenje, kar Bitterlichova metoda je, je objektivna metoda, s katero iz delne populacije enot, ki jih iz osnovne populacije sistematično izberemo, sklepamo za celoto. Tako vzorčenje je objektivna metoda ocenjevanja, ki omogoča , da se lahko vzorčna napaka tudi oceni. Tako je pri avtomatski obdelavi lesne zaloge, ocenjene po Bitterlichovi metodi, ocenjena tudi natančnost. Podatki v tabeli 2 nam poleg točkovne ocene poprečne lesne zaloge po posameznih odsekih, oddelkih in skupno pokažejo še v kakšnem absolutnem ali relativnem odklonu od te po- prečne lesne zaloge je pri 5°/o tveganju prava vrednost lesne zaloge. Tudi tu se nam na praktičnem primeru potrdijo osnovne zakonitosti vzorčenja: - vzorčenje je uporabno le v velikih populacijah (odsek je prenizka enota in ocena na tem nivoju je nezanesljiva); - ocenjevanje podatkov, ki so redki, je razmeroma nezanesljiva (pri listavcih, ki so zastopani v relativno majhnem deležu so odkloni oziroma napake mnogo večje); - v večjih populacijah (celotna površina), to je 75.86 ha, pa so ocene že uporabne, saj je odklon zaupanja pri iglavcih le še ±20m3/ha (7 °/o od točkovne ocene), pri listavcih ±6m3/ha (20 °/o) in skupno le± 18m3/ha (6 °/o). Tabela 2. Točkovna ocena in odklon zaupanja v absolutni (m 3/ha) in relativni (%) količini za smrekove kulture v starosti 60-80 let v gospodarski enoti Škocjan. Smrekove kulture Točkovna ocena Odklon zaupanja pri 5% tveganju g . e. Škocjan lesne zaloge m3/ha od točkovne ocene oddelek število iglavci llistavci iglavci listavci 1 skupaj odsek površina ploskev skupaj---- m3/ha 1 m3/ha 1 % 1 ! m3/hal % % 2b 13,22 14 221 37 258 48 22 24 65 35 14 2c 8,57 8 367 22 390 61 17 25 114 48 12 2e 9,43 9 358 25 38 35 10 14 55 33 9 2g 20,89 22 266 37 301 27 10 10 26 25 8 2h 7,59 7 314 36 350 9~ 29 11 32 88 25 2i 3,97 6 227 18 245 137 61 12 66 143 58 2 63,67 66 283 32 315 23 8 7 21 21 7 4e 12,19 14 297 24 321 44 15 17 71 35 11 Skupaj 75,86 80 279 31 310 20 7 6 20 18 6 3. Nekaj praktičnih napotkov za uspešno delo po Bitterlichovi metodi Za uspešno delo pri ocenjevanju lesnih zalog z Bitterlichovo metodo je po- trebna skrbna priprava v pisarni kot natančnost dela na terenu . 158 V pisarni najprej določimo gospodarske razrede, v katerih bomo uporabljali Bitterlichovo metodo. Na karto 1 : 10.000 ali 1 :5.000 vrišemo mrežo stojišč (običajno 100 x 100m) z 1 ploskvijo na 1 ha površine. Iz mreže stojišč že v pisarni izločimo vse večje pomlajene površine (umetno ali naravno mladje), ki so izmerjene in vrisane v kartah . Na teh površinah lesno zalogo ocenimo. Poseben problem pri načrtovanju je še v tem, da so v večini odsekov in oddelkov med zasebnimi gozdovi tudi družbeni, ki pogosto močno odstopajo od sosednjih parcel zasebnih gozdnih posestnikov in tako tudi od poprečnih razmer oddelka. Kako to rešiti pri Bitter- lichovi metodi? Imamo več možnosti: - če so v oddelku ali odseku manjši kompleksi družbenih gozdov, če so ozke in dolge parcele in če so sestojne razmere podobne zasebnim gozdovom, potem se ga enotno obdela ne glede na lastništvo; - če se pri takih družbenih parcelah, kot so opisane zgoraj, sestojno stanje močno razlikuje od zasebnih , v njih izvedemo polno premerbo; - v primerih, ko gre za večje družbene parcele ali skupine parcel, se zanje posebej opravi cenitev lesnih zalog po Bitterlichovi metodi . Zelo pomembno je tudi delo na terenu. Delo izvaja ekipa dveh: vodja je gozdarski tehnik, ki z azimutom določa smer linije in s koraki meri razdaljo. Ko pride na stojišče z zrcalnim relaskopom, ugotavlja drevje, ki sodi v ploskev, delavec pa to drevje označuje in meri prsne premere v debelinskih stopnjah . Poleg teh osnovnih podatkov se na ploskvah ocenjuje še zdravstveno stanje, vitalnost, pomlajevanje in škoda po divjadi , kvaliteta in tudi drugi možni parametri, ki so v veliko pomoč inženirju načrtovalcu. Vse te podatke lahko vnesemo v karto in tako dobimo prostorski razpored in obseg želenega parametra. Na ploskvah se vrta tudi prirastek in po potrebi tudi merijo višine . Ker je pri Bitterlichovi metodi poleg reprezentančne napake v pomembnem deležu prisotna še napaka postopka, na katero ima velik vpliv delovna ekipa, je prvi pogoj za uspešno delo zanesljiv, vesten in natančen vodja ekipe in tud i delavec. Veliko pozornost je treba posvetiti ugotavljanju, ali drevo sodi v ploskev ali ne. Napake opazovanja, ki nastanejo zaradi majhne merilne naprave, zaradi neustreznega viziranja, slabega vida in velike oddaljenosti od drevesa, so lahko občutne. Pri večini merjenih dreves se lahko zanesljivo določi, ali sodijo v ploskev ali ne, vendar pa je tu okrog 10 °/o dreves , ki so na mejnem krogu ali v njegovi bližini . Za te je potrebno izredno natančno viziranje v prsni višini in dobro oko , pa še vedno ostajajo vprašljivi primeri. Ker na osnovi doslej znanih izkušenj daje ta metoda nekaj previsoke rezultate, vključimo v ploskev le vsako tretje mejno drevo. dva pa izpustimo. Pri merjenju iakritih dreves, zlasti v gostejših in pomlajenih sestojih, mora biti še večje sodelovanje med vodjo in delavcem, ki meri in označuje drevje. Delavec, ki se giblje v krogu okrog stojišča, mora vodjo opozoriti na taka drevesa. Vodja po premiku iz stojišča, s tem da ostane razdalja do drevesa nespremenjena, relaskopira tako drevo, nato pa se vrne na stojišče . Pri tem je res pomembno vsako drevo ne glede na njegovo debeline, saj ima pri oceni višine lesne zaloge isti pomen drevo 3. ali 16. debelinske stopnje. Poleg tega pa pomeni ± drevo na ploskvi za 2-4 °/o večjo ali manjšo zalogo . Velik problem je tudi, kako pravilno zajeti predvsem manjše vrzeli (pomlajene ali nepomlajene), s katerimi se srečujemo pri nas predvsem pri starih, vrzelastih jelovih sestojih. Tu je potrebno res objektivno postavljati stojišča ploskev, ki 159 morajo priti tudi v te vrzelaste dele sestojev. Vodja ekipe ne sme podzavestno napraviti še nekaj korakov, da bi prišel v sestoj z zalogo. Kot pri vseh delih, mora biti tudi pri Bitterlichovi metodi kontrola opravljenega dela. Doslej tega nismo imeli, v letošnjem letu pa je to možno, saj na terenu označimo točno stojišče (na bližnjem drevesu puščica z zadiračem v smer stojišča). 4. Učinki pri ugotavljanju višine in strukture lesne zaloge Z Bitter!ichovo metodo dosegama zelo visoke učinke . Delovna skupina (vodja gozdarski tehnik in en delavec) postavi in izvrši vse potrebne meritve v 8 urah na 20-30 ploskvah. Pri običajnem številu ploskev, to je 1 na ha, taka skupina obdela 20-30 ha površine. Podoben učinek bi glede na različne terenske razmere in gostoto drevja dosegle pri polni premerbi 3 delovne skupine (3 skupine po 3 delavce == 9 delavcev; na tri skupine pride še en vodja, ki je gozdarski tehnik; skupaj je to 10 delavcev) ali 10 delavcev. Z Bitterlichovo metodo torej dosegama pri ugotavljanju višine in strukture lesne zaloge v poprečju S-krat večje učinke kot pri polni premerbi. Poleg tega v okviru Bitterlichove metode že tudi izvrtamo prirastek in dobimo še pod3tke o celi vrsti značilnosti sestojev, česar nam polna premerba ne daje. 5. Zaključek že v uvodu je bilo našteto, za kaj vse potrebujemo podatke o višini in strukturi lesne zaloge. Rabimo ju tudi za postavljanje gozdnogojitvenih ciljev, in sicer : Ciljno strukturo in višino lesne zaloge ter delež po drevesnih vrstah ; da predvidimo ukrepe za poseg v gozdove (etat, gojitvena dela in drugo) in da s spremljavo razvoja gozdov vidimo, kako dosegama postavljene cilje. To oprav- ljamo z gozdnogospodarskim načrtovanjem gospodarskih enot in območja . Raven, na kateri zastavljamo gozdnogojitvene cilje, in kjer določamo ukrepe in sprem- ljamo razvoj gozdov ter doseganje postavljenih ciljev, je gospodarski razred. Obseg gospodarskega razreda v posamezni gospodarski enoti presega 100 ha (običajno 200-500 ha). Za tako velike, relativno homogene površine (kar gospo- darski razred gotovo je) so ocene višine in strukture lesne zaloge, ki jih dajejo vzorčne metode, že dovolj zanesljive . Večja odstopanja v posameznih odsekih ali oddelkih, ki bi se odrazila na primer v izredno visokem ali nizkem etatu, pa pri realizaciji, če je povezana s podrobnim gojitvenim načrtovanjem, nikakor ne smejo negativno vplivati na gozd. Seveda pa je potrebno pri ocenjevanju višine in strukture · lesne zaloge z Bitterlichovo metodo (in drugimi vzorčnimi metodami) res natančno delo in tudi preverjanja. Tako smo se pri Gozdnem gospodarstvu Postojna odločili, da bomo v vseh gospodarsko pomembnejših gospodarskih razredih, kjer bomo ocenjevali lesno zalogo z Bitterlichovo metodo, približno 10 °/o te površine premerili tudi s polno premerbo. Tako bomo imeli površine, kjer bomo natančno spremljali razvoj gozdov in hkrati preverjali vzorčno metodo. Literatura 1. Cokl, M .: Racionalizacija metod za urejanje gozdov; Biotehniška fakulteta. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Ljubljana 1970. 2. Cokl , M .: Racionalizacija urejanja malodonosnih gozdov; Biotehniška fakulteta, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ; Strokovna in znanstvena dela št . 45, 1975. 3. Schmid, P.: Probleme der Waldinventur (Referat na ETH 1. Xli . 1969). 4. Sgerm, F.: Izmera sestojev po Bitterlichovi metodi; Gozdarski vestnik, Ljubljana 1953. 160 Oxf.: 232.11:174.7 Abies grandis: (497.12) VELIKO JELKO Bl LAHKO TUDI PRI NAS VEč SADILI Lado E 1 e r še k * E 1 er še k . L.: Veliko jelko bi lahko tudi pri nas več sadili. Gozdarski vestnik, 41 , 1983, 4, str. 161-165. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V članku je opisan naravni areal velike jelke in ekološke ter gojitvene značilnosti te drevesne vrste. Prikazana je njena rast na avtohtonem rastišl:u pa tudi v nekaterih nasadih pri nas. E 1 e r š e k , L. : The big fir (Abies grand is) could successfuly be planted more than il is now. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 4, pag . 161-165. ln s:ovene with summary in German. The article describes the natural area of the big fir , and the ecologicat as well as silvicultural characteristics if lhis tree species. Her growth on the natural siles and in some plantations in our country is presented. 1. Uvod Le redke tuje drevesne vrste v naših gozdovih dobro uspevajo. Med te sodijo predvsem robinija , zelena duglazija, zeleni bor in japonski macesen. Marsikje v Sloveniji pa lahko tudi smreko smatramo za tujo (neavtohtono) drevesne vrsto, pa čeprav ne raste slabo. V nekaterih evropskih državah kot so Francija, Anglija, Belgija, Nemčija in Danska se v zadnjem času zelo zanimajo za veliko jelko . Z njo želijo na določenih rastiščih nadomestiti navadno jelko, ki žal propada. Glavna odlika velike jelke je njena velika sposobnost telesninskega priraščanja, saj prekaša v tem navadno jelko za 30-50 °/o (4). V Franciji so v petdesetletnih nasadih izmerili na najboljših rastiščih pri veliki jelki odličen hektarski telesninski prirastek. Ta je presegal prirastek navadne jelke na njenem najboljšem rastišču kar za dobrih 100 °/o (5). Ocenjujejo, da posadijo v tej državi letno več kot 3000 ha s sadikami velike jelke. Velika jelka prihaja iz Severne Amerike. Ta jelka zaradi lesa (ki je podoben lesu naše jelke) v Ameriki do nedavnega ni bila dosti cenjena, v zadnjem času pa je nimajo več za gozdni plevel. Raste relativno hitro, spada med najhitreje rastoče ameriške jelke, v poprečju doseže 30 do 40 m višine in je najvišja od vseh vrst jelk (maks.: h 73,2 m, ej) 1, 3 155 cm pri starosti 280 let). V Evropo jo je prinesel leta 1830 David Douglas. Je primerna za predele s precejšnjo talno vlago, vendar uspeva tudi na manj svežih rastiščih. Pozneje odganja, zato ni občutljiva na pozni mraz. Divjad se je dokaj izogiba, ker ima svojevrsten vonj (9), pa tudi uši je ne napadajo (7). V drugih virih sicer zasledimo, da jO· divjad guli (1), a se poškodbe lubja zaradi drgnjenja hitro zarastejo. Starejše drevje v Ameriki često kužijo različne glive (Echinodontium tinctorium, Heterobasidion annosum, Armil/ariella mellea, Fomes nigrolimitatus, Poria weirii), ki povzročajo trohnobo lesa. Zato praviloma ne dočaka tako visoke starosti kot navadna jelka . Les velike jelke je lažji od smrekovega lesa in ni tako nosilen. Ima pa dobre kemične lastnosti, je svetel, ima dolga vlakna in je odličen za celuloze. * L. E., dipl. inž. gozd .. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 161 2. Naravna nahajališča velike jelke Velika jelka je ena od sedmih vrst jelk, ki raste na zahodu ZDA in Kanade. Raz- širjena je med 39° in 51° severne širine in 114° in 125° zapadne dolžine. V ZDA uspeva v državah Washington, Oregon, Kalifornija, Idaho, Montana in v Kanadi v Britanski Kolumbiji, predvsem na otoku Vancouver. V obalnem pasu, kjer vlada oceanska klima, je razširjena ta drevesna vrsta le do 300m n. m., v Oregonu do 1000 m n. m., v vzhodnem delu svojega areala, v kontinentalni klimi, pa je razširjena med 400 m in 2200 m n. m. Areal je razširjen tako v sušno območje z letnimi padavinami do 350 mm, kot v vlažno območje z letnimi padavinami do 2800 mm. Glede na te razlike so se izoblikovale različne rase. Ekstremni temperaturni razpon njenega uspevanja sega od + 40° C do - 40° C, letni vegetacijski čas od 180 do 100 dni. Dobro uspeva na svežih glo- bokih tleh, na glinastih in na peščenih, slabo na težkih tleh. Le izjemoma jo dobimo v čistih sestojih, navadno pa skupaj z Abies concolor, Abies procera, Abies magnifica, Pinus monticola, Pinus contorta, Pinus ponderosa, Thuja plicata, Picea sitchensis, Popu/us trichocarpa ·in Pseudotsuga menziesii . V nižjem obalnem pasu doseže velika jelka metrske letne višinske prirastke v drugem desetletju, v višjih legah pa doseže take prirastke šele v tretjem ali četrtem desetletju. Na boljših rastiščih zraste v poprečju v višino 40 do 60 m, na slabših rastiščih 22 do 25m. Zato je razumljivo, da različni avtorji navajajo različne prirastne podatke. Haig (1932) je izmeril lesno zalogo 1000 do 1400 m3/ha v 100 letnem sestoju, Cochran (1979) pa le 330 do 760m 3/ha v enako starem sestoju. Kot večina jelk tudi velika jelka dobro prenaša senco. Pri 1 do 4 m visokih primerkih je bila ugotovljena starost 120 let, na osvetlitev pa je reagirala z močnejšo višinsko rastjo tudi po 40 letni rasti v senci. V mladosti dokaj dobro prenaša sušo, saj so bili pri 10 do 20 letnih nasadih ugotovljeni v sušnih letih manjši izpadi kot pri zeleni duglaziji. V primesi z zeleno duglazijo, bolje prenaša mraz ter jo manj objeda divjad. Klice prenesejo dveurne temperature do -5° C. lglice odraslega drevja so na mraz odporne, večkrat pa je poškodovano deblo zaradi mraznih razpok. Ta jelka se pod zastorom dobro pomlaja, navadno pa se ta pomladek pri ameriškem golosečnem načinu gospodarjenja uniči. Sadijo 1 do 2-letne kontejner- ske sadike ter 2-letne, redkeje 3-letne, klasične sadike. Starejših sadik ne upo- rabljajo, ker imajo prevelike korenine. Pri pogozdovanju pogorišč prihaja često do znatnih izpadov zaradi intekcije z glivo Rhizina undulata. 3. Sencoljubnost velike jelke Opažanja in meritve v gozdu in v rastlinjaku (6) nam predstavljajo veliko jelko kot drevesne vrsto, ki prenaša v zahodni Evropi več sence kot duglazija in smreka, a nekaj manj kot navadna jelka . Po sencoljubnosti je najbliže sitki, obstajajo pa velike razlike za različne provenience in rastišča. Na odgovarjajočem rastišču raste v mladosti hitreje kot navadna jelka, zaradi česar jo kaže dodajati v mešane gozdove, v manj kvalitetne borove sestoje ali pa z njo zapolniti luknje v starejših sestojih. Pri vnašanju kaže upoštevati, da v prvih letih raste najbolje v stranski senci odraslega drevja. Gozdarjem gojiteljem je namenjeno splošno pravilo, da raste velika jelka pri rahli zasenčenosti v mladosti 5 do 20 °/o hitreje v višino, kot na prostem, obenem pa do 20 °/o hitreje kot navadna jelka. Odsvetujejo pa saditev, kjer je zasenčenost 162 ------ Zgoraj: Velika jelka na borovem ra- stišču v nasadu Petelinjek pri Ločah (GG Celje) . Primerjaj z enako starim borom in macesnom. Foto L. Eleršek Levo : Sedemdesetletna velika jelka v Pišecah je zrasla 30m visoko in je debela skoraj pol metra; ima tem- nozeleno krošnjo, kar je pri navadni jelki že kar redek pojav. Foto L. Eleršek 163 vecja od 50 °/o. Podrobne podatke o vplivu zasenčenja dajejo mladi poskusni nasadi osnovani leta 1978 v Gottingenu in Molenfeldu z veliko jelko in navadno jelko. Uspevanje jelke je bilo ugotavljano pri štirih svetlobnih jakostih: pri polni 100 °/o svetlobi ter pri 63 °/o, 36 °/o in 27 °/o dnevne svetlobe. Meritve so bile opravljene po treh vegetacijskih dobah. Pri osvetlitvi 64 °/o dnevne svetlobe se je pri obeh jelkah povečal prirastek od 8 do 40 °/o v primerjavi s prirastkom polno osvetljenih jelk. Pri 36 °/o osvetljenosti je bil prirastek še pri obeh jelkah večji na peščenih tleh, na ilovnato-glinastih tleh pa se je prirastek velike jelke provenience Washington zmanjšal za 20 °/o, provenience Idaho pa za 50 °/o. Pri najnižji, to je 27 °/o osvetljenosti pri navadni jelki provenience Kalabrija prirastek ni bil zmanj- šan, velika jelka pa je pri tej osvetlitvi priraščala še s 60 do 35 °/o (10). Poskus je potrdil, da je sencoljubnost pri tej drevesni vrsti odvisna od tal. Na rahlih tleh prenaša velika jelka večje zasenčenje skoraj enako dobro kot navadna jelka, na težkih tleh pa velika jelka tako zasenčenje slabše prenaša. Opravljeni poskusi potrjujejo tudi pravilo, da je veliko jelko v vsakem primeru koristno saditi na rahlo zasenčena tla. Nekateri gojitelji (3) pa svarijo pred pre- dolgim zasenčevanjem nasada. Menijo, da kaže zgornji sloj odraslega drevja, ki smo ga pri sejanju obdržali, relativno hitro odstraniti, da ustvarimo optimalne rastne pogoje za veliko jelko pri tej starosti. Velika jelka je na najboljšem rastišču lahko >>dirkalni konj<< med drevesnimi vrstami, zato ji tako svetlobo kaže zagotoviti. 4. Rast velike jelke pri nas V zadnjem času sadimo veliko jelko tudi v Sloveniji, vendar le v manjšem obsegu . Mlajši nasad najdemo v Petelinjeku pri Ločah (GG Celje) na rastišču rdečega bora. Mladostna višinska rast velike jelke na tem sušnem rastišču zaostaja za rastjo rdečega bora. Petindvajsetletni nasad velike jelke - Rakovec (okoli 20 dreves) imamo na Pohorju pri Vitanju - n. m. 11 OO m, južna ekspozicija, geološka podlaga je tonalit. Gozdar Franc Klemenc poroča za ta nasad, da dobro uspeva, da so krošnje temno zelene in da je drevje te jelke debelejše od enako stare smreke in navadne jelke. Najstarejši meni znan nasad velike jelke je na GG Brežice, v g. e. Pišece, odd. 27 a, K. o. Silovec, ki je registriran kot semenski objekt. Ta nasad je bil pri nas že opisan leta 1959 in sicer v elaboratu (7). Citiram: >>Toda vse zgoraj opisane lastnosti (se nanašajo na navadno jelko), pri dosti večji proizvodnji lesne mase in vrednosti in po dosedanjih ugotovitvah popolno odpornost proti ušem (ki je ne napadajo), pa ima velika jelka (Abies grandis). Ona v rasti prekaša tako po hitrosti kot po višini celo zeleno duglazijo. To jelko bi priporočali, da se jo. v obravnavanem gozdnem področju goji deloma namesto domače jelke. V odseku 25 b (nova oznaka (27 a) smo ugotovili njen odličen prirastek in zdravstveno stanje (starost 50 let) . Po vseh znakih sodeč bi ona tu uspevala dosti bolje kot domača jelka.« Iz opisa sestoja sedaj veljavnega ureditvenega načrta povzemam, da je sestoj na n. v. 520-550 m, J in JV ekspozicije, na pobočju z nagibom 10-15°, ki prehaja v hrbet. Geološka podlaga: ploščati lapornati apnenci z roženci. Tla : srednje globoka, sveža, skeletoidna izprana rjava tla. Gozdna združba: Aposerido Fagetum typicum luzuletosum albid. Sestoj: skupinsko mešan nasad jelke, smreke, r. hrasta, bukve in ostalih listavcev. Starost 60-70 let. Tekoči prirastek v sestoju znaša 9,9 m3 na hektar. čeprav velika jelka tukaj ne raste na optimalnem rastišču, je imela izmerjena debelejša jelka pri starosti 70 let prsni premer 51,9 cm in višino 30m, kar znaša 164 po Schubergovih tablicah 3,06 m3 debeljadi. Krošnja jelke je bila zdrave temno zelene barve. Poprečni letni debelinski prirastek zadnjih 10 let je bil 4,8 mm. Ta jelka je najhitreje priraščala v debelino med 25 in 55 letom, ko je bil letni debelinski prirastek tudi 1 cm. V bližini rastejo navadne jelke, ki so le redko tako debele. Veliko med njimi jih ima slabo razvito krošnjo, nekaj pa se jih tudi suši. 5. Zaključek Kot že dolgo vemo, gozdna rastišča v Sloveniji niso dovolj izkoriščena, saj bi lahko zrastlo v naših gozdovih še enkrat toliko lesa, kot ga raste sedaj (12). Bodoče gospodarjenje naj bi zagotovilo več lesa, predvsem kvalitetnega, poleg tega pa bo potrebovala lesna industrija še nadalje tudi velike količine drobnega in manj kvalitetnega lesa. Zato naj bi vključili v obnovo gozdov v zmernem obsegu tiste tuje drevesne vrste, ki tudi pri nas hitro rastejo. Navadna jelka pri nas pro- pada, o čemer so bile napisane že številne razprave. Na nekaterih rastiščih bi lahko navadno jelko uspešno zamenjala velika jelka. Ta ji je po izgledu podobna, po rasti pa jo prekaša. Nemci jo vnašajo celo na borova rastišča, ker prenese več sušnosti kot navadna jelka. V zahodni Evropi veliko jelko intenzivno vnašajo v gozdove. Nejasno pa je še, katere provenience na določenem rastišču dobro uspevajo, saj so med njimi velike razlike. Nemci so ugotovili s provenienčnim poskusom v nasadu Syke (5}, da tam najbolje uspeva provenienca iz obalnega pasu države Washington in iz otoka Vancouver v Britanski Kolumbiji. Francozi semena ne uvažajo, temveč ga nabirajo v lastnih semenskih sestojih. V Sloveniji vnašamo s sajenjem v gozdove razmeroma preveč smreke in premalo ostalih drevesnih vrst. Zmanjšujmo zasmrečevanje in popestrimo umetno obnovo na ustreznih rastiščih še z veliko jelko, ki se je že izkazala na evropskih tleh pa tudi pri nas. Literatura 1. Dengler, A.: Waldbau aul okologischer Grundlage, Hamburg. Berlin, 1972. 2. Jovanovič, B.: Dendrologija. Beograd. 1982. 3. Caesar, C. J.: Erfahrungen bei Anban von Abies grandis in Ostweslfalen/Lippe. Allgemeine Forst- zeitschrilt, M Onchen, 1979/25. 4. Kleinschmil, J., Svo/ba , J .: Die grosse Kunstentanne (Abies grandis lindi.) in Deutschland, Al!gemeine Forstzeitschrift, Munchen, 1979/~5. 5. Kramer. W.: Abies grandis Lindley, Grosse Kunstenlanne. Der Forst und Holzwirt, Hannover. 1976/18. 6. Magnussen. S.: Vergleichenden Untersuchungen uber der Einlluss von Uberschirmungen auf die forstgefbrderung von Weisstanner~ und Kunstentanne. Algemeine forstzeitschrift, Munchen. 198217. 7. Mik/avžič, J .: 21ahtnilev čistih bukovih in drugih sestojev. elaborat. ljubljana. 1959. 8. Mormann, P.: Ist die Abies grandis eine aussichtsreiche Baumart fur Milteleuropa? Algemeine Forst- zeitschrif!. Munchen, 1982/9-10. 9. Pezdirc, J.: Cudoviti svet iglavcev, ljubljana. 1979. 10. Rohrig, E.: Neu Grundlagen fur den Anbau von Abies grcndis. Frankfurt am Main. 1961. 11. Schonback, H.: Zu: Abies grandis, Herflinfte und Anbauempfelungen in AFZ 50/1981, Algemeine Forstzeitschrilt, Munchen, 1982/9-10. 12. • SlS za gozdarstvo SR Slovenije: Možnosti gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v srednjeročnl?rrJ obdobju 1981-1985, Ljubljana, 1979. "165 ABIES GRAND!S LINDL., ElNE VERSPRECHENDE EXOTE IN SLOVENIEN Zusammenfassung Die grosse KOstentanne (Abies grandis Lindi.) ist von allen Tannenarten am meisten schnellwuchsig und mit 60 (70) m Baumhohe auch am hčchsten. ln der Jugendphase ist sie schattenertragend wie die Weisstanne, vor allem auf lockeren Beden. ln den spateren Lebensphasen verlangt ihr rasches Wachstum gunstigere Lichtverhaltnisse. ln West Europa wird sie mehr und mehr angebaut. Jn Frankreich wird Abies grandis jahrlich an mehrere tausend Hektar gepflanzt. ln Slovenien ist Abies grandis noch wenig bekannt. Nennenswert sind zwei Anbaut :a- chen, Silovec bei Pišece, ca. 500 m O. d. M., und Rakovec bei Vitanje am Pohorje-Gebirge, ca. 11 OO m O. d. M. Abi es grandis zeichnet s ich and dies en Standorten mit einer auffallend dunkelgrunen Nadelfarbe und mit einem guten Wachstum. Aus guten Erfahrungen mit der Abies grandis in Slovenien , sowie aus ermutigenden Berichter in der Fachliteratur kčnnen wir schliessen, dass Abies grandis auch in Slovenien anbauwOrdig ist. Die Weisstanne ist in Slovenien durch Tannensterben stark betroffen und kčnnte wenigsten tei lweise mit der raschwuschsigeren Abi es grandis ersetzt werden. EPIGRAM Delati problem tam, kjer problema ni, je problem. '166 1 ~ Oxf.: 904 :(213) BOG-ASTVO IN KRHKOST TROPSKIH GOZDOV Frank Go 1 1 e y in Malcolm Ha d 1 e y • Skoraj polovica prebivalstva na zemlji živi na področju tropskih gozdov, ki pokrivajo približno dve milijardi hektarov, predvsem v deželah v razvoju. Za dežele, ki imajo gozdove, je izredno pomembno, kako ravnajo z njimi, saj le-ti ne dajejo ljudem le lesa in papirja, ampak so pomembni tudi zaradi edinstvene raznolikosti rastlinskega življenja. če jih pametno izkoriščamo, so gozdovi lahko obno.vljivi viri hrane, zdravil in goriva. Gozdovi pomagajo uravnavati kakovost in količino padavin, kar je odločilen dejavnik pri razvoju. V njih živijo kmetje, lovci in nabiralci, tam uspevajo mnogi pridelki, ki jih uporabljajo ljudje na deželi in v mestih. Za gozdove pa mora skrbeti tudi celotna svetovna skupnost. Vplivajo na pod- nebje. saj sodelujejo pri ohranjevanju zemeljske toplote in zmanjševanju količine ogljikovega dioksida v atmosferi . Nekatere izredno redke rastline in drevesa. ki v njih uspevajo, sestavljajo pomemben genetski sklad, katerega vrednost so začeli upoštevati šele pred kratkim pri iskanju zdravil za nekatere najhujše bolezni človeštva, vključno z rakom. Vsakdo si zatorej želi, da bi gozdove in gozdnate pokrajine v vlažnih in obvlažnih delih tropskih območij pametno izkoriščali. Bogastvo rastlinskih in živalskih vrst v vlažnih tropskih ekosistemih je v pre- teklosti privedlo znanstvenike in načrtovalce razvoja do napačnega sklepa o možnostih uresničevanja razvojnih programov na teh področjih. Množica rastlin- stva in raznolikost organizmov tropskega deževnega gozda, ki daleč presega tisto, na kar naletimo v gozdovih zmernih področij, je napravila nanje izreden vtis in sklepali so , da so tropska področja zelo plodna. Za nekatera področja to drži, za druga ne. V resnici obstajata dve vrsti trop- skih gozdov; čeprav se človeku, ki ni strokovnjak ali ki o tem ni poučen, zdita obe vrsti zelo podobni, ponujata vendar zelo različne možnosti za razvoj polje- delstva. Eno vrsto lahko običajno uspešno spremenimo v obdelovalne površine in drevesne nasade, kot so gumijevci in oljne palme: tovrstni gozdovi rastejo na zemlji, bogati s hranilnimi snovmi iz holocenskih usedlin ali vulkanskega pepela. Gozdovi, ki uspevajo na siromašni, največkrat starejši zemlji, niso tako plodni. Večina hranilnih snovi je tu skrita v drevesni biomasi, ne v zemlji. Ko gozd zaradi velikopoteznega poljedelstva iztrebimo, se večina hranilnih snovi v ekosistemu izgubi in pridelek začne hitro upadati . Ključ možnega razvoja se torej skriva v naravnih značilnostih samih tropskih gozdov. Zapletenost in raznolikost sestavin tropskega deževnega gozda sta legendarni; nemški fitogeograf Alexander von Humboldt je že pred dobrim stoletjem govoril o gozdu, »ki je nagrmaden na gozdu«. V njegovih globinah lahko najdemo mno- žico rastlin , živali in mikroorganizmov. ekološko odvisnih drug od drugega. No- bena druga življenjska združba ne vsebuje toliko rastlinskih in živalskih vrst: Na pobočju enega samega vulkana na Filipinih uspeva več rastlinskih vrst kot v celotnih Združenih državah. Dva hektara nižinskega deževnega gozda vsebujeta lahko več kot dvesto drevesnih vrst, medtem ko na enako velikem področju v gozdu zmernega področja najdemo le od 10 do 20 različnih dreves. • Prof. F. G. , Ekološki inštitut na Univzerzi v Georgii, Athens. ZDA. M. H., Oddelek za ekološke znanosti pri UNESCO, ZDA. 167 Kljub temu da so tropski gozdovi prilagojeni svojemu okolju , so manj odporni proti spremembam, ki jih povzroča človek, kakor sorazmerno preprostejši in na prvi pogled vzdržljivejši zmerni ekosistemi. Ta krhkost je mehiškega biologa Artura Gomeza-Pompa zavedla, da je tropski deževni gozd označil kot )>vir, ki se ne obnavlja ''· Drugo mnenfe, pogosto v znanstvenih in načrtovalnih krogih , pravi, da je tropski gozd preveč izkoriščan, a premalo izkoriščen vir. Ugotavljanje teh posebnih značilnosti tropskih gozdov in potrebe po načrtnem razvoju so raziskovalce prisilile v iskanje boljše znanstvene osnove, na kateri bi temeljila ravnanje z gozdovi. V okviru Unescovega pro_grama Človek in biosfera (MAB) je tak primer načrt , ki ga izvajajo v San Carlosu de Rio Negra v amazon- skem področju Venezuele. že dolgo je znano, da vsebuje vrhnja plast v porečju Amazonke malo hranilnih snovi , zato ni primerna za trajno intenzivno poljedelstvo. Manj razumljivo pa je , kako lahko sorazmerno veliki gozdovi, katerih biomasa znaša okrog 400 ton na hektar, uspevajo v porečju Amazonke bolj ali manj neomejeno, kljub nizki plodnosti prsti. Vlada Venezuele se zanima za zmogljivosti zemljišč, ki prehra- njujejo te mogočne gozdove. Znanstveniki programa MAB iz Venezuele, Združenih držav in Zvezne repub- like Nemčije, ki delajo v San Carlosu, so dokazali, da je ključ plodnosti zemlje v zelo zapleteni vrsti mehanizmov, ki ohranjajo hranilne snovi. Gozd deluje kot nekakšna velika goba, ki vsrkava hranilne snovi, katere vstopajo v sistem z dežjem ali iz atmosfere. Dobro razvit splet korenin, gliv, mikroorganizmov in humusa na površini zemlje ima verjetno poseben pomen pri zadrževanju in obnavljanju hranilnih snovi znotraj sistema. Na nekaterih mestih, zlasti na rudninskih tleh , je ta plast debela do 30 cm in jo lahko odluščimo od tal kot preprogo. Listi in stare veje padajo na tla ter začno propadati. Tropsko deževje večine prostih ali prisotnih hranilnih snovi ne izpere globlje v prst, ampak jih vsrka koreninska plast, ki jih nato vrne živim drevesom . V San Carlosu so učinkovitost koreninske plasti pri ohranjevanju hranilnih snovi dokazal i s pomočjo poskusov, kjer so uporabljali r8dioaktivne izotope. Določene količine označenega radioaktivnega kalija in fosforja so dodali kore- ninski plasti. Vodo , ki je skozi to plast prodrla, so zbrali in pregledali , ali je radioaktivna. Zabeležili niso skoraj nikakršne radioaktivnosti, niti šest mesecev po uporabi radioaktivnih snovi ne. Več kot 99 °/o označenih hranilnih snovi je posrkala koreninska plast. To pomeni, da pravzaprav vse raztopljene hranilne snovi iz razkrajajočih se organsk ih snovi in iz deževnice preide neposredno v koreninsko plast , ne da bi prodrle do rudninske zemlje. Koreninska plast v ne- okrnjenem gozdu tako preprečuje izgubo hranilnih snovi iz sistema. Kritična točka pri mehanizmih, ki zadržujejo hranilne snovi, je v tem , da so le-ti del žive organske zgradbe v nedotaknjenem gozdu . Ti mehanizmi propadejo, kadar gozdove zaradi poljedelstva iztrebimo. To nam pojasnjuje, zakaj plodnost takih sistemov po odstranitvi gozdov zelo hitro pada. Vprašanja razvoja in ohranjanja ekosistemov v vlažnih tropskih področjih zahtevajo ne samo znanstvena proučevanja rastlin, živali, mikroorganizmov in prsti. Tudi človek je del gozdnega sistema, na mnogih področjih celo prevladujoči del, tisti , ki povzroča spremembe in na katerega te spremembe najbolj učinkujejo . Do takega spreminjanja prihaja na področjih, kjer ima človeška dejavnost dolgo in bogato izročilo, kot pričajo stare gozdne kulture Majev, Khmerov iz obdobja Angkor Vata, prebivalcev kraljestva Benin v Nigeriji itd. V nekaterih delih jugovzhodne Azije, Severne in Srednje Amerike ter zahodne in srednje Afrike so gozdove že davno tega uspešno spremenili v riževe nasade ali drugačna obdelovalna zemljišča. Preoblikovanje je uspelo zlasti v področjih, 168 Letno. 1~gi~e s površine Zemlje 10 do 20 mio ha gozdov, pretežno tropskih. Kjer je to spreminjanje prvotne podobe narave opravljeno ob pravem času in na pravi način, lahko dobimo uravnotežen in visoko produktiven ekosistem kot so na primer li riževi vrtiči v jugovzhodni Aziji. žal prevladujejo posegi , ki ne prinašajo nič dobrega. Pravijo, da so tropski gozdovi preveč izkoriščani in premalo izkoriščeni surovinski vir. kjer ima zemlja veliko hranilnih snov1 m je stoletja lahko preživljala številno prebivalstvo. Taka so območja na Javi in ob izlivu reke Mekong. Današnje obsežne človeške dejavnosti in iz njih izvirajoči vplivi na okolje so edinstveni v zgodovini. Gozdovi hitro izginjajo ali se spreminjajo v takem obsegu, ki nima primere. Čeprav znanstveniki ne vedo natančno, kako hitro gozdovi izginjajo ali se popolnoma spreminjajo, ocenjujejo, da letno izgine ali se spremeni od 1 do 2 °/o od obstoječe celote . če tega ne bomo zaustavili, bodo vsi prvobitni vlažni tropski gozdovi izginili že pred koncem stoletja (razen v nedostopnih področjih in nekaterih majhnih bioloških rezervatih) . Glavni razlogi za izginjanje tropskih gozdov so naraščanje prebivalstva v tropskih deželah in večanje potreb po obdelovalnih zemljiščih, ki naj prehranjujejo te množice; zahteve gospodarskega razvoja ; pospešeno povpraševanje po lesu v razvitih deželah zmernih področij; preveliko izsekavanje gozdov, katerih les nato uporabijo za gretje in kuhanje. Trgovsko izsekavanje in preseljevanje prebivalstva imata odločilen vpliv na vlažne tropske gozdove v Aziji. Raziskovalna skupina MAS je pod vodstvom indonezijskega Inštituta za znanosti (LIPI) opazovala odnose med človeškimi dejavnostmi in ekosistemom tropskega gozda v vzhodnem delu indonezijske pokrajine Kalimantan . Vzhodni Kalimantan je velika, gospodarsko hitro napre- dujoča pokrajina na otoku Borneo. Razprostira se na 21 milijonih hektarov, kar je dvakrat več kot meri otok Island. Prebivalcev je samo milijon. Gozdovi pokrivajo 17 milijonov hektarov, to je tri četrtine celotne pokrajine. Področje predstavlja ogromno zakladnico lesa, zlasti veliko je trdega lesa. To je tudi prostor, kamor se naseljujejo ljudje iz gosto naseljenih indonezijskih otokov, kakor sta Java in Bali. Razumljivo je, da je vlada imela vzhodni Kalimantan predvsem za gospodarsko področje, ki mora prispevati k razvoju dežele. Danes več kot sto lesnih družb z dovoljenjem vlade izkorišča gozdove na področju , velikem 13 milijonov hektarov, in sicer po načelu izbirne sečnje. »To pomeni, da lahko posekajo do dvajset dreves na hektar, « pravi botanik dr. Kuswata Kartawinata, vodja raziskav MAB na vzhodnem Kalimantanu in vodja herbarija v Bogorju pri indonezijskem Nacio- nalnem biološkem inštitutu . Na žalost se je med odstranjevanjem izbranih debel pokazalo, da je kar 41 °/o preostalih dreves poškodovanih . Poleg tega se je izbirna sečnja spremenila v sekanje najboljših dreves iz vrst, ki so trgovsko zanimive, ostala pa so le ne- zaželena, majhna drevesa, ki bi le stežka dajala semena za prihodnost. To bi se lahko izrodila v gozd, ki ne bi bil nič več uporaben. Preseljevanje ljudi iz gosto naseljenih predelov Indonezije je naslednji odlo- čilni dejavnik spreminjanja vzhodnega Kalimantana. Novonaseljenci , navajeni na intenzivno obdelovanje plodne vulkanske prsti na Javi ali Baliju , kjer žanjejo riž dvakrat ali trikrat na leto, pogosto ugotovijo , da so nova zemljišča premalo plodna in premajhna, da bi jim lahko omogočila primerno življenje. Mnogi med njimi se zato preživljajo z izkoriščanjem lesa, zlasti dragocenega ,>železnega« drevesa z Bornea. Naseljenci torej ne vplivajo samo na poljedelska področja , kjer so bili včasih gozdovi , ampak tudi na nedotaknjen gozd, ki je namenjen drugačni uporabi . Pri programu MAB v vzhodnem Kalimantanu skupina ameriških ekologov skupaj z indonezijskimi tovariši preučuje vprašanja, ki so pomembna pri urejanju odnosov med ljudmi in gozdovi. Začetni izsledki kažejo, da so prebivalci vzhodnega Kalimantana zelo občutljivi za spreminjajoče se gospodarske razmere . To se kaže v nekaterih dejavnostih in postopkih, ki jih je opazovala skupina MAS. Npr. : prostovoljne selitve tisočev kmetov ljudstva Bugis iz otočja Sulabesi, ki želijo spremeniti gozdne površine vzhodnega Kalimantana v nasade popra, ki ga 170 v svoji domovini niso gojili, premikanje Dajakov iz notranjosti Bornea v n/Zine, kjer so vneto začeli uporabljati krožno žago in perahuje (kanuje) z izvenkrmnim motorjem kot pomočna poljedelska orodja; Dajaki posvetijo veliko časa in truda zbiranju dišečega lesa- kadila, kadar njegova cena raste. Ti primeri kažejo, da se znajo krajevni prebivalci hitro odzvati na spremembe v svetu . Njihove sposobnosti za spreminjanje gozdnih sistemov in vladna priza- devanja za ohranitev lastnih naravnih bogastev in dediščine ter prizadevanja za zadovoljitev potreb v daljnji prihodnosti pa so vendarle odvisni od znanja, uporabljenega na primeren način. V sedanjem času hitrega sporazumevanja je vprašanje spreminjanja gozdov postalo zanimivo za celoten svet, ne le za tropske dežele. Pojavile so se različne teorlje ter mnenja in treba je priznati, da so se številne tropske dežele počutile neprijetno zaradi pozornosti, ki so jo tropskim gozdovom posvečali posamezniki ali skupine izven tropskih dežeL Tako je bilo v zadnjih desetih letih na primer mnogo nasprotnih mnenj o možnih posledicah velikega iztrebljanja rastlinstva v porečju Amazonke. Znanstve- niki in vladni uradniki, predvsem izven tropskih dežel, so se prepirali o tem, ali uničenje teh gozdov lahko med drugim vpliva tudi na podnebje znotraj in izven porečja ter na izginjanje rastlinskih in živalskih vrst, katerih morebitna koristnost za človeka še ni znana. Po drugi strani so tropske dežele, kot je Brazilija, branile pravico do izko- riščanja in uporabljanja teh področij na enak način kot razvite dežele. Obilno spreminjanje zmernih gozdov v evropskih deželah se je začelo že pred mnogimi leti, vendar nihče ni mogel ugotoviti resnega poslabšanja okolja. Tropske dežele se sprašujejo, zakaj naj bi pri spreminjanju njihovih narodnih ekosistemov uporabili drugačna merila in načela . Kakorkoli že gledamo na to vprašanje, se zdi jasno, da se bosta zanimanje in skrb za razvoj virov v vlažnih tropih v sedanjem desetletju še povečala . Z znan- stvenega in tehniškega stališča moremo reči , da sta spreminjanje in razvoj tropskih gozdov lahko gospodarsko uspešna in ekološko usmerjena, če jih oprav- ljamo na pravem mestu in na pravilen način. Kadar pa se to preoblikovanje dogaja na napačnih krajih ali na napačne načine, lahko pride in že prihaja do velikih škod. Raziskave torej želijo usmeriti razvoj v pravo smer. Proučevanja v okviru MAB želijo preskrbeti nove podatke o človeku in na- ravnih gozdovih. Do teh izsledkov naj bi prišli pri delu v naravi sami, raziskave pa naj bi vodili krajevni prebivalci in njihove oblasti v obliki, ki je razumlijva in delu primerna. V teh prizadevanjih lahko sodelujejo znanstveniki iz vseh dežel. Uspeh načrtov MAB v nekaterih tropskih gozdnih področjih nam daje upanje, da je ta pristop lahko uspešen in sprememba ugodna. 171 A K T U A L N E R A Z s K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana SPLOšNE ZNAčiLNOSTI IN »lZDELKI>posodil« priznani televizijski besedovalec Borut Mencinger.) Na tem področju čakajo revijo v naslednjih letih (tudi že letos) velike naloge, saj se bo v celoti vključila v obsežen propagandni program priprav na IUFRO kongres. Izšla bo vrsta publikacij pa tudi drugih »artiklov«, namenjenih intenzivni popularizaciji gozdarstva. Finančna problematika Planirani finančni obseg poslovanja Gozdarskega vestnika je bil v letu 1982 že kar 2,73 mio din. Ta obseg sestavljata dve osnovni dejavnosti, izdajanje GV in druga izdajateljska in podobna aktivnost v skladu z registracijo. Finančni vpliv samega Gozdarskega vestnika ni dovolj velik za pokrivanje vseh stroškov pri njegovem izdajanju, zato si pomagamo z drugimi aktivnostmi, ki so v glavnem suficitna. Prihodki revije so dotacije in naročnine. Razmerje je 2 : 1 v korist dotacij, kar pomeni, da naročniki plačujejo le 113 dejanskih stroškov revije. Dotacije prejema revija od SlS za gozdarstvo SR Slovenije (1 ,O mio din) in Raziskovalne skupnosti Slovenije (0,33 mio din). Naročnine je za 0,60 mio din. Finančno poročilo je sestavljeno po posebni metodologiji, ki je prilagojena poslovanju in odločanju pri· reviji GV. Obračun za revijo je sestavljen v okviru obračuna ZIT GL vendar tako, da je možen kompleksen vpogled v poslovanje 182 revije. Obračun kaže, da je imela revija z vso svojo dejavnostjo (izdajanje revije GV in ostalo založništvo) zaokroženo 2,52 mio din prihodkov ter 2,32 mio din odhodkov. Presežek je torej 200.000 din , kar se prenese v leto 1983. Prihodki Naročnine Dotacija SlS za gozd. Slovenije Dotacije Raziskovalne skupnosti slovenije Ostalo Skupaj Finančni obračun 1982 606.580 1,000.000 333.000 577 .541 2,517.122 Odhodki Material Proizv. storitve (Tiskarniški stroški) Neproizv. storitve Reprezentanca Amortizacija Drugi mater. odhodki OD in honorarji Ostali odhodki 39.533 1,240.701 79.108 12.605 109.359 13.332 547.422 234.145 2,316.208 Finančna predvidevanja in elementi poslovanja v letu 1983 Revija bo v letu 1983 izšla v enakem obsegu kot leta doslej. Tudi naklada ostaja 1900. Uredniški svet je reviji začrtal vsebinsko in grafično pot na svoji seji dne 8. 2. 1983, ko se je prvič sestal tudi v novi sestavi, izbral predsednika in imenoval uredniški odbor. Uredniški svet sestavljajo : Marjan Trebežnik, SZG, Janez Košir, GG Bled, mag. Zdenko Otrin , GG Ljubljana, Tone Modic, GG Slovenj Gradec, Jože čermelj, SGG Tolmin, Tone šepec , GG Novo mesto, vsi za porabnike ; za izvajalce pa: Marko Kmecl, Gozdarski vestnik, Mitja Cimperšek, GG Celje , dr. Janez Božič, IGLG , Boris Krasnov, GšC Postojna , Franc Furlan , GG Postojna, Jože Kovačič , GG Maribor. V uredniški odbor so bili imenovani: mag. Boštjan An ko, VTOZD za gozdarstvo BF, dr. Janez Božič, IGLG, dr. Marjan Lipoglavšek, VTOZD za gozdarstvo BF, dr. Dušan Mlinšek, VTOZD za gozdarstvo BF, mag. Zdenko Otrin. Vodi ga glavni in odgovorni urednik Marko Kmecl. GV bo tudi letos po programu izdajal druge, zlasti popularizacijske spise. Glavni viri financiranja bodo tudi v letu 1983 SlS za gozdarstvo Slovenije, ki z veliko razumevanja prispeva glavni finančni delež, Raziskovalna skupnost Slovenije ter naročnine. Plenum ZIT GL Slovenije je že novembra 1982 določil reviji v letu 1983 naslednje cene: Posamezniki 300.- din Podjetja (OZD) 1.100.- din študenti 180.- din Inozemstvo 1.100.- din ali 45.- OM Letošnje povečanje tiskarniških stroškov v primerjavi z letom 1982 je 41 °/o. Glede na nov dogovor med založniki, bo tudi GV dvignil vse vrste honorarjev za 30 °/o. S tem bo najvišji honorar pri GV nekoliko višji od najnižjega po tem dogovoru. 1'83 Finančni načrt revije 1983 Prihodki Odhodki Naročnine 720.000 Material 50.000 Dotacija SlS za gozd . Proizvodne storitve SR Slovenije 1,300.000 drugih 1,241.000 Dotacija Raziskovalne Neproizvodne storitve skupnosti Slovenije 380.000 drugih 100.000 Ostali prihodki 600.000 Amortizacija 120.000 Reprezentanca 15.000 Drugi materialni odhodki 13.000 Drugi odhodki 50.000 OD in honorarji 720.000 Ostale dejavnosti 330.000 Skupaj 3,000.000 3,000.000 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE NARAVNA KEMIČNA TOVARNA Na svetu je več kot sto različnih kemičnih elementov, povezanih v neskončno število spojin. če bi napisali kemijsko formulo dre- vesa. bi odkrili, da je v gramu lesa toliko in toliko kalcija, ogljika, cinka, svinca itd . Vendar pa ta kemijska formula ni ves čas ista, ampak se je razvijala v dolgem pro- cesu, začenši s kemičnim okoljem, v kate- rem je drevo raslo. Ce je drevo vzkalilo v prsti , ki ima vel iko kalcija, bo v njegovi prvi formuli veliko kalcija . V svojem dolgem razvoju se je drevo vzdignilo visoko nad zemljo in pri tem . na- letelo na povsem drugačno okolje, na šte- vilne druge vrste, tako da se je njegova kemija nenehno spreminjala. Kemijska for- mula drevesa je znak, kateri vrsti drevo pripada. če gremo v gozd in preučujemo kemijo posameznih vrst , bomo ugotovili, da se povsem ločijo druga od druge. Znanstveniki , ki sodelujejo pri načrtu MAB v San Carlosu v Venezueli , so raziskovali vpliv razporeditve dreves na njihovo kemijo. Primerjali so drevesa različnih vrst, ki ra- stejo na isti zemlji, z drevesi iste vrste, ki rastejo na različnih zemljiščih. Ugotovili so, da imajo posamezna drevesa iste vrste enako kemijo glede na bistvene elemente. Vsa znamenja so si bila zelo podobna. Tropski gozdovi so bili dolgo znani kot bogati viri naravnih spojin . Nekatera dre- vesa, na primer sandalovec, imajo aromat- sko sestavo in njihovo olje nabirajo že tisočletja. Les drugih ima čudovit lesk, kot npr. tikovina in mahagoni. Nekatera pro- izvajajo snovi, ki imajo zdravilno moč, na primer kininovec. Drugi proizvodi tropskega gozda, kol so gumi , palmovo olje in kakav, so imeli dolgo časa pomembno vlogo v sve- tovnem gospodarstvu . Vendar ima lahko drevo, ki proizvaja gu .-ni, še številne druge zanimive kemične značilnosti , ki še niso i zkoriščene . V dre- vesih se tvori na tisoče kemičnih snovi, včasih v velikih količinah. Drevesa so kot tovarne, v katerih nastajajo glavni, stranski in odvečni proizvodi . Ta primerjava z in- dustrijsko tovarno nam daje droben pogled v ogromne koristi , ki bi jih lahko imeli od boljšega razumevanja kemije gozda. Tropski gozd dejansko predstavlja nena- četo zakladnico novih kemičnih spojin. Mnoge med njimi so gotovo zdravilne, na primer tropske zimzelene rastline, ki vse- bujejo kemične snovi za boj proti krvnemu raku. Neko brazilsko drevo obeta. da bo iz njega moč proizvajati olje, ki bo nepo- sredno uporabno za pogon motornih vozil. Toda iskanje novih kemičnih spojin se je šele začelo. Do sedaj so proučili manj kot 184 F .. desetino od približno 150.000 vrst tropskih dreves in še to največkrat glede na eno samo skupino kemičnih spojin . Upravičeno lahko upamo, da nas bodo rastline posto- poma oskrbele s številnimi spojinami, ki bodo koristne v zdravstvu, z industrijskimi proizvodi, kot so lateks, gumi, smole, bar- vila , voski , olja in sladkorji. pa tudi z novimi energetskimi viri. Priložnosti za ustvarjalno raziskovanje je torej dovolj . Vendar pa se te priložnosti hitro zmanjšujejo , kajti naša pozornost je vse prevečkrat obrnjena na takojšnje , kratko- trajne koristi. Omejujemo se na ustvarjanje preprostih poljedelskih sistemov, s čimer obsojamo mnoge neraziskane rastlinske vrste na uničenje. Po Unesco Glasniku, april "1981 GOZDARSTVO IN VARSTVO NARAVE Ko nastopijo razne krizne razmere, si ljudje hitro domislijo, da bi se dalo še kaj iztisniti iz gozda. Celo zapravljivost z nafto bi naj sedaj gozd prevzel nase (Zanemarjeni vrelci nafte sredi gozdov, glej Gozd. V. 1982, št. 2 in 6) . Današnja energijska in surovinska stiska je verjetno najhujša nevarnost za pusto- šenje gozda. Gozd naj bi bil še zatočišče za vso maso ljudi, ki je sita hrupa, smrada, prenaseljenosti današnje urbanizacije in in- dustrializacije. Na utrujenem, zabetoniranem, zakajenem okolju je gozd še zadnji ostanek naravne svežine, pa čeprav prizadet in načet. Gozdarstvo in varstvo narave sta zato med seboj neločljivo povezana . če se goz- darstvo ne briga za varstvo narave, potem lo ni več gozdarstvo, ampak kvečjemu čista eksploatacija. Ta povezanost gozdarstva z varstvom na- rave pa ni potreba novejšega časa. Naše gozdarstvo ima že lepo naravovarstveno tra- dicijo, katere se komaj zavedamo. Poglejmo samo načelo trajnosti gospodarjenja, to dra- goceno dediščino srednjeevropskega goz- darstva. Temu načelu se moramo zahvaliti, da so naši gozdovi še tako polni in zeleni. Spadamo med srečne izjeme. V večjem delu Sveta načela trajnosti še danes ne poznajo, ali bolje rečeno, nočejo poznati. Posled ica tega je današnje katastrofalno uničevanje gozda, ki nima primere v zgodovini . Načelo trajnosti bi lahko prav tako dobro uporabili pri gospodarjenju s kmetijsko zemljo , z vod- nimi vir i, z okoljem sploh . Toda žal še nismo tako daleč. Ne smemo pozabiti na največje naravo- varstveno dejanje jugoslovanskega gozdar- stva, to je rešitev problema koz v letu 1953. Takrat je naše gozdarstvo pokazalo zrelost in doraslost, ki jo danes lahko le občudu­ jemo. Ta edinstvena pridobitev za varstvo narave in za splošno kulturno raven danes ne bi bila več mogoča, še več, spet je ogrožena. Pašništvo, ta priljubljena dejav- nost siromakov vsega sveta, se spet ozira po neizrabljenih rezervah. Oživljena pasto- raina idila bi pomenila manj prepotrebnega gozda in lesa, pa več brezkoristnih oguljenih goličav . Tudi naše današnje gozdarstvo ima nara- vovarstveni značaj . Ze samo prizadevanje za sonaravne in večnamensko gospodarje- nje, je velik prispevek k varstvu narave. Ob tem pa boleče vprašanje škod po divjadi, kar pomeni gozdno pašništvo v moderni, športni preobleki in pod zeleno zastavo ljubiteljev narave. Gozdarstvo pa rešu je, kar se rešiti da. še hujši problem so vpra- šanja onesnaženja okolja, izginjanje obču­ tljivejših vrst iz gozdov. Spet je naloga gozdarjev, da popravljajo položaj, da rešu- jejo naravo. Zal pa tudi gozdarstvo ni brez grehov pri varstvu narave. Gradnja gozdnih cest, upo- raba težke mehanizacije v gozdu, sploh eksploatacija gozda, ni ravno sentimentalna zadeva. Podiranje in spravilo lesa povzroča škode, ki jih moremo primerjati s škodami po divjadi. Gozdarji preradi vidijo svoj živ- ljenjski cilj v »realizaciji predpisanih eta- lov•<. V našem edinem narodnem parku , ki je bil po maratonskih usklajevanjih končno uzakonjen, utegnejo bili lokaln i gozdarski interesi še vedno nepopustljivi. Gozdarji so v svojem poklicnem ponosu zelo radi aler- gični na varstvenike narave, kot da se jim ti mešajo v posel. Pa vendar so varstveniki narave naši zavezniki in z njimi moramo najti skupen jezik. To navsezadnje zahtevajo tudi gospodarski interesi gozdarjev. Zupančič Marjan MERJENJE KOTOV (NAGIBOV) NA NOV NAČIN Holzrundschau, Januar 1983, 39. letnik S pomočjo nove, preproste naprave lahko v trenutku nastavimo ali preizkus imo vodo- ravnico, navpičnico in vse kote z natanč- 185 1 ~ nostjo 0,2° (stopinje) . Kotomer INOGON je namenjen raznovrstni uporabi, profesionalni pa tudi domači. Naprava izrablja takoimenovane M iree- vzorce, ki nastajajo tedaj, ko vpada svetloba skozi dve, druga nad drugo ležeči mreži. Vsaka mreža je sestavljena iz gost ih črt na prosojni podlagi. Kadar sta obe mreži točno vzporedni (naprava je v vodoravnici), vidimo vzorec širokih, vzporednih temnih in svetlih črt (sl. 1 ). Pri naj manjšem premiku (iz vo- Sl. 1. V vodoravnem položaju so opazne vzporedne temne in svetle črte doravnice) se v vzorcu prikažejo puščice (sl. 2). Večje ko je odstopanje (večji nagib naprave) več puščic se pojavi (sl. 2). Nakazovalec kota je sestavljen iz pro- sojnega plastičnega ohišja, ki je napol- njeno s tekočino; v ohišje je vrezana mreža. V notranjosti ohišja, v tekočini, je obešena Sl. 2. Odklon od vodoravnice nakazujejo na merilni napravi redkejše (manjši odklon) ali gostejše (večji odklon) puščice , vzporednih črt ni več Sl. 3. Ravnanje pri preizkusu vodoravnosti površine vrtljiva prosojna plošča, prav tako z vrezana mrežo. Ta plošča je obremenjena s svincem , zato ostane mreža (plošča) vedno v vodo- ravni legi. Mrežo na ohišju lahko poljubno nagibamo (izbiramo kot oziroma nagib). Kotna skala obsega razpon i20°-0°-i20° in jo je mogoče z nonijem odčitati do 0,2° natančno . Za določitev neznanega kota položimo napravo na ali ob ustrezno ploskev in vrtimo naravnalni vijak tako dolgo, da se v mreži pokažejo vzporedne črte (sl. 1). Kot odči­ tamo na kotni skali. če želimo dobiti ustrez- ni nagib (kot), poteka delo v obrnjenem vrstnem redu. Na kotni skali nastavimo kot, ki ga želimo, nato pa ploskev z merilno napravo vred nagibamo, dokler se ne po- kažejo vzporedne črte (izginejo puščice). Takrat sta obe mreži vzporedni, naprava pa je nagnjena pod želenim nagibom. Milan Piskernik in Marko Kmecl DVODNEVNO POSVETOVANJE O VPLIVU KISLEGA DEŽJA NA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V dneh 24. in 25. februarja je bilo v Gradcu dvodnevno posvetovanje o vplivu kislega dežja na kmetijstvo in gozdarstvo. Posvet je pripravila Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo pri dezeln i vladi avstrijske po- kraj ine štajerske. Kakor je bilo iz pestre in številne udeležbe, izbora vsebine in sa- mega poteka razvidno. so želeli problem kislih padavin vsestransko osvetliti. slišati mnenja povzročiteljev onesnaženja, mnenja tistih, ki nosijo posledice in mnenja onih, ki so v deželi po strokovni in upravni plati dolžni skrbeti za raziskave in izpopolnje- 186 vanje zakonov o varstvu okolja. Osrednja nit posveta pa je bila želja objektivno ovred- notiti problem kislih padavin, ustvariti v ljudeh pravilno predstavo in raziskovalcem nuditi možnost sistematičnega pristopa k proučevanju vpi iva kislih padavin na okolje. (To slednje edino lahko da pravilno pred- stavo o problemu.) Med vodilnimi referenti so bili znani raz- iskovalci gozdarske imisijske problematike: pionir moderne imisijske raziskovalne smeri dr. K. F. Wenzel iz ZRN, koordinator Il. IUFRO oddelka (varstvo gozdov) univ. doc. dr. E. Donaubauer iz Dunaja, referent za varstvo gozdov pri štajerski deželni vladi dipl. ing. K. S. Snophagen, dr. E. Matzner, sodelavec znanega pedologa dr. B. Ulricha iz še bolj znanega Inštituta za pedologijo uni- verze v Gottingenu, pa njihov domači de- laven klimatolog dr. R. Lazar in odličen po- znavalec tal dr. M. Eiesenhut. Vsem tem, lahko bi rekli »obremenilnim pričam« nasproti, pa so postavili generalnega direktorja štajer- ske elektroenergetske delniške družbe, dipl. ing. dr. H. M~hzendorferja. Lahko si pred- stavljate, da je bila diskusija zanimiva. Da so želeli dati posvetu re~snično naj- večjo publiciteta in najširši plasma v jav- nosti, priča prisotnost številnih novinarjev in TV reporterjev, med udeleženci močno zastopanost šolnikov, zdravnikov, advokatov, manjkale niso niti usmiljenke, šolske sestre. le ministri so bili »službeno odsotni«. Najštevilnejša pa je bila prisotnost goz- darjev. Njihova beseda je bila stvarna in obravnavanje problema pravilno. V tem krogu sem bil dobro sprejet, menda pa sem bil edini iz nenemško govorečega pod- ročja. Splošen zaključek posveta je bil v kratkem naslednji: Problem negativnih posledic kislih padavin na okolje je treba podrobno pro- učiti. Problem obstaja, vendar je pogosto predimenzioniran in nepravilno razlagan . Glavni škodljivi faktor onesnaženega ozračja je še vedno tako imenovani suhi depozit (plini) in ne mokri (kisline) . Problem v Avstriji narekuje sistematično raziskovanje in lahko bi rekli neko stanje pripravljenosti . Osnovno je, da imamo čim več podatkov o faktorjih okolja, da bo možno hitro ugotoviti spremembo, kajti emisijski obeti niso prav nič rožnati. Vse to velja tudi za naš prostor, ki se avstrijskega dotika; tudi tu velja naše geslo: »nič nas ne sme presenetiti.'' Med pomembne zaključke moramo šteti tudi stališče, da imamo vsi toliko lastnega onesnaženja; predno iščemo vzroke drugod, pomedimo pred lastnim pragom. Upam, da bo ta spravljivost trajna in da ponudeno raziskovalno sodelovanje na naši severni meji nima drugega ozadja, kot so dobri sosedski odnosi in izmenjava izkušenj pri znanstveno-raziskovalnem delu. Na posvetu je bila ostro in odločno ob- sojena gradnja visokih dimnikov kot sana- cija izvora onesnaženja. Poudarjeno je bilo, da je edina garancija, da gozd ne bo pro- padel, samo zmanjšanje onesnaženja zraka. Razen nekaj neprijetnih osebnih spopadov je posvetovanje potekalo v prijateljskem vzdušju, morda je bilo čutiti tudi bližajoče se volitve. Glede na naše današnje pojmo- vanje kislih padavin v strokovni in široki javnosti smo ta pojav dolžni spremljati tudi pri nas in pri sosedih . Marjan šolar POSVETOVANJE O GOZDARSKI MEHANIZACIJI l . Savjetovanje šumara Hrvatske iz pod- ručja mehanizacija šumarstva u teoriji i praksi. Posvetovanje hrvaških gozdarjev, na kate- rega so bili povabljeni kot predavatelji in poslušalci tudi slovenski kolegi, je bilo letos od 16. do 18. februarja v Opatiji. Organiziral ga je Zavod za istraživanja u šumarstvu pri šumarski fakulteti (Sveučilište u Zagrebu) z namenom, da se celovito predstavi goz- darska mehanizacija, pa tudi zato, da bi se gozdarska operativa čim bolje vključevala v znanstveno-raziskovalno delo. V treh dneh se je zvrstilo skoraj 80 pre- davateljev, kar kaže na obsežno problema- tiko, ki se je nakopičila na področju gozdne mehanizacije. Zaradi omejenega časa so se lahko predavatelji glavnih problemov le do- taknili , ali pa na kratko pojasnili tisto pro- blematiko s katero se ukvarjajo. Na posvetovanju so nastopili tudi slo- venski gozdarji: Z. Turk, 8. Košir. F. Papič, A. Dobre, E. Rebula, M. Lipoglavšek. Glede na veliko število prijavljenih referatov so bili referenti prisiljeni v 10. minutah prebrati le izvlečke iz referatov. Referati so bili razdeljeni v naslednja po- glavja : Uvodni referati, Mehanizacija pri izkoriščanju gozdov, Mehanizacija pri gojenju in varstvu goz- dov, 187 Mehanizacija pri gozdnih gradnjah, Ergonomija in varstvo pri delu. Problemi energije, standardov, razvoja, projektiranja, izobraževanja, Okrogla miza na temo: domača gozdarska mehanizacija. Množična gozdarska mehanizacija, brez katere si v današnjih razmerah ne moremo pri nas več zamišljati izkoriščanja gozdov, izgradnje gozdnih prometnic in drevesničar­ siva, je še prava »mladenka«, saj šteje komaj dobrih 20 let. Motorne žage. kamioni, gozdarski traktorji. vitli, nakladalniki pa so med tem postali nepogrešljivi pri gospo- darjenju z gozdovi. Zato danes težko razu- memo tiste neverne Tomaže, ki so ob pri- hodu motornih žag v gozdarstvo zmajevali z glavo, pa tudi današnjega osamljenega di- skutanta iz Opatije, ki ugotavlja, da pelje gozdarska mehanizacija pravzprav v še večjo brezposelnost. Posvetovanje pa je opozorilo, da še vedno ne vemo. koliko in kakšno mehanizacijo potrebujemo. Grešimo pred- vsem pri uporabi najtežje mehanizacije, saj je ta zelo draga ter pušča veliko škodo na gozdnih tleh in sestojih. V diskusiji, ki je potekala "za okroglo mizo« na temo: »Domača oprema v procesu mehaniziranja v gozdarstvu", so proizvajalci gozdarske opreme in mehanizacije predsta- vili novosti iz proizvodnih programov in odgovarjali na vprašanja uporabnikov. Di- skusija je pokazala, da je sodelovanje med gozdarji in proizvajalci opreme za gozdar- stvo še vedno nezadovoljivo. Domači pro- izvajalci opreme še vedno ne usklajujejo proizvodnih programov in računajo le na konkurenco, ki naj izloči slabšo kvaliteto. Predstavniki proizvajalcev opreme so na- povedali in prikazali tudi nekatere domače novosti, ki naj bi se pojavile na trgu v bližnji prihodnosti. Zanimive za slovensko gozdarstvo so predvsem sledeče predsta- vitve: kamioni TAM 190 in 260, traktorji IMT 56'1. forwarder IMT 5132, zgibnik Belt, zgib- nik S 10'1-ŠG Vrbovsko in še nekatere po- nudbe nakladalnih naprav in druge opreme. V času deviznega pomanjkanja se pri nas vedno bolj razvija domača industrija gozdarske mehanizacije. Vendar jo poleg neusklajenosti na domačem trgu. pesti še maloserijska proizvodnja, ki je praviloma draga. Glede vprašanja: Ali pomenijo šte- vilni proizvajalci istega artikla v državi zdravo l>kvalitetne generatorje" za hitrejši in učinkovitejši prihodnji razvoj. V celotnem povojnem obdobju so si pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji relativno naglo sledili naslednji ukrepi institucionalne narave: oblikovanje gozdnogospodarskih območij in organizacija gozdnih gospodar- stev; sistemska uveljavitev gozd negospodarskega načrtovanja; rešitve za enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdov; skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi na osnovi potrjenih gozdnogospodarskih načrtov; usmerjanje tržne proizvcdnje in domače porabe v zasebnih gozdovih itd. Segel bi predaleč, če bi se spustil v podrobno analizo, kaj je kvalitetnega prinesel vsak od naštetih korakov v povojnem razvoju pri gospodarjenju z gozdovi. Zadovoljimo se z ugotovitvijo, da so te rešitve omogočile dokaj di- namičen in uspešen razvoj pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Večino teh rešitev so pozneje sprejele tudi ostale republike v Jugoslaviji pri svojem gospo- darjenju z gozdovi. Vse kaže, da smo že precej izčrpali glavne spodbude (pospeške) dosedanjih razvojnih rešitev in smo pred odločilnim preobratom dialektičnega prehoda v novo kvaliteto. Vprašati se moramo, kako v razvoju hitreje in učinkoviteje naprej. Dose- danji razvoj pri gospodarjenju z gozdovi so močno pospeševali prej našteti ukrepi institucionalne narave. Težavnost sedanjega prehodnega obdobja je v tem, ker zahteva uveljavitev kvalitete v razvoju. Nujno moramo definirati temeljne probleme - ovire na tej razvojni poti. Katere strategije (poteze) bi dale potrebne pospeške prihodnjemu razvoju? Takšno razmišljanje je zlasti nujno za sedanje razmere pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi zato bom v tem sestavku dal večji poudarek tej problematiki . Dve tretjini gozdov v zasebni posesti daje nedvomno. temeljni pečat pro- blematiki pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Kot posledica nagle družbenoekonomske preobrazbe podeželja v zadnjih dveh desetletjih se je bistveno zmanjšala odvisnost nekaterih kategorij gozdnih posestnikov od dohodkov in donosov iz gozdov. Zmanjšala se je tudi navezanost oziroma pripravljenost za delo v gozdu. Skratka, pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi je nastalo in nastaja veliko novega, kar omogoča krepitev družbenih interesov (ciljev) in s tem boljše izkoriščanje teh pomembnih naravnih potencialov. Kako obviadati in v razvojnem pogledu preseči to kritično prelomno obdobje prehoda v novo kvaliteto pri gospodmjenju z zasebnimi gozdovi? Po vsebini in po družbenoekonomskih razsežnostih je to nedvomno najbolj zahteven in kom- pleksen korak v celotnem povojnem razvoju. Tega se ne zavedamo dovolj, sicer bi se za ta korak bolje pripravili in bili uspešnejši. Znano je, da novo in napred- nejše nikoli ne prihaja samo po sebi, ne da bi temeljito organizirali akcijo, in prav tako se tudi staro nikoli ne umika brez odpora. Novo in naprednejše se mora· v~dno prebijati skozi protislovja v razvoju. Menim, da gospodarjenje z zasebnimi gozdovi zelo slabo prilagajamo pogojem, ki jih prinaša družbenoekonomska preobrazba podeželja. Pred odločilnim preo- 194 bratom sicer vlada v razvoju vedno neka relativna stagnacija, zato je potrebna dodatna (inteNentna) energija za prehod kvantitete v novo kvaliteto . Pospeševanje procesov postopnega podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje mora postati osrednji cilj družbenopolitične akcije pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. Ta proces moramo razumeti dovolj široko, dovolj prožno in prilagojeno pestri strukturi zasebne gozdne posesti v Sloveniji ter splošnim družbenim ciljem. Krepitev družbenih elementov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi je namreč neločljivo povezano s postopnim spreminjanjem proizvodnih odnosov na vasi (Winkler 1976). če gledamo na proces podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje nekoliko poenostavljeno in praktično, bi morali pod tem izrazom poleg ostalega razumeti predvsem dvoje: Pospeševanje raznih oblik kompleksnega gospodarjenja z gozdovi ob upošte- vanju lastnine gozdov. Pri tem je šteti kompleksno gospodarjenje na osnovi idealnih deležev kot idealno, vendar je sedaj to še bolj ali manj izjemna možna rešitev. Krepitev vloge gozdnega posestnika kot delavca (kooperanta) z vsemi pra- vicami delavca v združenem delu. Tu so mišljeni tisti gozdni posestniki, ki so pripravljeni organizirano delati v svojem in ostalih gozdovih . Glavni vzvodi za doseganje ciljev V temeljni dolgoročni usmeritvi SR Slovenije, ki jo poznamo: surovine, ener- gija, hrana, kvalitetno življenjsko okolje, sodobna tehnologija, znanje in ustvarjalno delo, je veliko možnosti za hitrejši razvoj pri gospodarjenju z gozdovi. Le bežno bom naštel nekatere najpomembnejše vzvode za kvaliteten razvoj pri gospodarje- nju z gozdovi v Sloveniji. Večina jih je med tako imenovanimi kvalitetnimi elementi razvoja. Gospodarje- nje z gozdovi v Sloveniji je v nekakšni prehodni fazi razvojnega dozorevanja k intenzivni obliki gospodarjenja, kakršno terja družbenogospodarski pomen gozdov v slovenski družbi in prostoru . Najprej je treba temeljito naštudirati koncepte za gospodarjenje z gozdovi . To je zlasti nujno za zelo pestre razmere zasebnega sektorja. Med območji in znotraj gozdnogospodarskih območij so zelo različne možnosti za uveljavljanje družbenih ciljev. Ključno vlogo pri tem imata gozdnogospodarsko načrtovanje in planiranje . VTOZD za gozdarstvo BF je zaradi tega vztrajala , da bi se vloga načrtov in planov ter njihov medsebojni odnos ustrezno opredelil v osnutku zakona o gozdovih. Gozdnogospodarski načrti imajo namreč dvojno vlogo: so strokovna podlaga za izdelavo planov območnih SlS za gozdarstvo in gozdnih gospodarstev (območni načrti) in izvedbeni akt planov (načrti gospodarskih enot). Upoštevati je treba pestrost razmer tako znotraj zasebnega sektorja gozdarstva (različni socioekonomski tipi zasebne posesti) kot v njegovem družbenem okolju . Sedanji gozdnogospodarski načrti so razmeram zasebnega sektorja nedorasli. Potrebujemo dolgoročni program razvoja z vsestransko opredeljenimi razvoj- nimi strategijami, če hočemo hitrejši razvoj v prihodnosti. Potrebno je več poguma in odločnosti pri spreminjanju sedanjih razmer in utirjanju poti prihod- njemu razvoju . Na gozdnih gospodarstvih manjka prodornih strokovnih jeder z ustvarjalno inicijativo, ki bi bila v stanju mobilizirati in voditi gibanje za kvaliteten razvoj pri gospodarjenju z gozdovi. Posebno pozornost moramo posvetiti delovni ustvarjalnosti. Kreativno delo in znanje bi morala postati temeljni dejavnik napredka, in sicer tako pri gojenju 195 gozdov, pri pridobivanju lesa kot pri delu v mehaničnih delavnicah. V ta proces naj bi bili vključeni vsi od delavca do vrhunskega strokovnjaka. V sedanjih razmerah je kreativnega dela razmeroma malo tudi zato, ker zanj ni ustrezne klime, največkrat pa tudi ni ustrezno ovrednoteno. Med sposobnimi in manj sposobnimi kadri skoraj ni razlik . Zelo slabo je razvito teamsko in interdisciplinarno delo, kar je pogoj za hitrejše in skladnejše uveljavljanje kvali- tetnih elementov razvoja. Posledica vsega tega so pogosto nizka delovna morala, nezadovoljstvo in s tem slaba uporaba idej in znanja zaposlenih kadrov . Intenziviranje gospodarjenja z gozdovi si ne moremo zamisliti brez kadrovske strukture, ki bi bila sposobna uveljaviti prednosti znanja pri nadaljnjem razvoju. Za delo v zasebnem sektorju potrebujemo kader z boljšo družbenopolitično usposobljenostjo, saj je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi večkrat bolj družbeni kot strokovni problem. Kadrovska politika mora imeti pred očmi razvojno preobrazbo pri gospo- darjenju z gozdovi in ne sedanje ocene kadrovskih potreb . Pogoj, da bi znanje dalo ustrezne učinke, je ustrezna organizacijska struktura in sistem motiviranja, ki omogočata prenos znanja navzdol in njegovo uporabo pri gospodarjenju z gozdovi. Slaba razvitost in slaba učinkovitost nekaterih pomembnih služb v gozdnih gospodarstvih, pomanjkanje usmerjanja, koordinacije, motivacije in spod- bud s strani teh služb ter zaprtost v relativno majhne TOZD (TOK) so nedvomno defekti, ki močno ovirajo uporabo znanja pri gospodarjenju z gozdovi (Ajdič 1981). Izredno aktualno je vprašanje razvojnih služb pri gospodarjenju z gozdovi, v katere bi se morali funkcionalno povezati sedanji oddelki za urejanje gozdov, planski oddelki, oddelki za načrtovanje cestnega omrežja itd . Zelo velik je problem kvalitetnih kadrov, ki bi skrbeli za razvoj in vodenje na gozdnih gospodarstvih. Delež tehnološkorazvojne oziroma ustvarjalne režije znaša v nekaterih naglo razvijajočih se panogah v ZR Nemčiji celo do 40 °/o vseh zaposlenih (3). Ne glede na to, da se gozdarstvo s tem ne more primerjati, pa le pomislimo , koliko ljudi se pri nas ukvarja z resničnimi problemi razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in koliko imamo pri tem potrebne pa tudi manj potrebne režije. Intenzivirati bi bilo treba celotno raziskovalno delo . Problematika zasebnega sektorja mora dobiti ustreznejše mesto v raziskovalnih programih. Vse našteto zahteva temeljito preobrazbo vzgojnoizobraževalnega sistema v gozdarstvu. Modernizirati bo treba izobraževalne programe. Z večjim in kvalitet- nejšim temeljnim znanjem na visoki stopnji gozdarskega študija moramo privzgo- jiti sposobnost za abstraktne in logično mišljenje, za kreativnost in sposobnost sintetiziranja. Takšna izobrazba ne zastari in omogoča hitro in ustrezno prila- gajanje novim zahtevam, ki jih prinaša razvoj, hkrati pa daje najboljše pogoje za nadaljevanje izobraževanja (Jerovšek 1980). Za učinkovito komuniciranje z ljudmi pri delu v zasebnem sektorju so nujna nova znanja, kot npr. ruralna sociologija. Pedagoški proces bo potrebno še bolj prilagoditi za skupinsko in ustvarjalno delo ter za razvijanje individualnih sposobnosti boljših in najboljših študentov. Permanentno dopolnilno izobraževanje mora postati regularna oblika regeneracije znanja kadrov v operativi. Izredno pomembna je privzgojitev delovne ustvarjal- nosti pri oblikovanju mladih kadrov v prvih letih službe. Tu smo zelo pomanjkljivi in zato pogosto zapravljamo te kadre, v katere smo toliko investirali. Literatura l. Ajdič, J.: Organizacija gozdarstva z vidika racionalnosti, Zbirka referatov, Ljubljana 1981. 2. Jerovšek, J.: Izobrazba in ekonomska učinkovitost, Ljubljana 1980. 3. Slovenija 2000- razni material i . 4. Winkler, 1.: Sedanje stanje in temel j ni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji . Ljubljana 1976. 196 Oxf.: 58 RACIONALNA IZMERA POVRšiN S TOčKOVNIM RASTROM Milan Ho č ev a r * H o č ev a r , M.: Rac ional na izmera površin s točkovnim rastrom . Gozdarski vestnik, 41, 1983, 5. str. 197-207. V slovenščini s povzelkom v nemščini . Prispevek obravnava nekatere neplanimetrične metode izmere površin s posebn im poudarkom na rabi točkovnega rastra. Natančnost rastrske izmere je ponazorjena s formulami in grafikoni; opisani so tudi primeri iz gozdarstva. Hoče var, Ivl .: Rational area measuring by means of dot grid . Gozdarski vestnik, 41, 1983. S, pag. 197-207. ln Slovene with summary in German. The paper deals with some non-planimetric methods or area measuring with special emphasis on the application of dot grid. The accuracy of grid area measuring method has been illustrated by formulas and graphs. Examples of applicat:on in forestry are given. 1. Uvod V sodobnem gozdnogospodarskem načrtovanju dobivajo poleg raznih koli- činskih podatkov o višini lesne zaloge in prirastka, čedalje večji pomen tudi različni površinski podatki . Poseben pomen dobivajo površinski podatki s preho- dom od polne premembe gozda k vzorčnim metodam snemanja, kjer skupne lesne zaloge ni več mogoče izračunati iz seštevkov vo/umnov posameznih dre~ ves, temveč samo z množenjem hektarskih lesnih zalog z odgovarjajočimi površinami. Poleg že običajne izmere površin odsekov, oddelkov ali gozdov po vrsti lastništva, nas vse pogosteje zanimajo tudi razprostranjenost različnih sestojnih ali vegetacijskih tipov, gojitvenih ali sečnospravilnih enot; če omenimo le nekatere. Ker je izmera površin nujna tudi pri izdelavi tematskih kart za razne prostorske načrte, pri katerih sodelujemo vse pogosteje tudi gozdarji, postaja vprašanje racionalizacije dosedanje, zelo zamudne izmere s planimetrom, vse bolj nujno. Danes poznamo celo vrsto različnih metod za izmero površin. Prilagojene so za izmero na terenu, na kartah ali aeroposnetkih . Te so lahko polne metode ali vzorčne oziroma statistične. Nekatere zahtevajo nabavo dragih preciznih in- strumentov, za druge zadostuje že list pavspapirja z milimetrsko mrežo. Izbira metode je odvisna od potrebe natančnosti, razpoložljivega časa in ekonomskega premisleka, pa tudi od tega, ali nas zanima površina posamezne parcele ali pa nam zadostuje že podatek o deležu določene vrste površin . Cilj tega sestavka je prikazati najprej kratek pregled manj znanih postopkov, nato pa seznaniti bralca z rabo in značilnostmi rastrske metode izmere povrsm. Temo ne nameravamo obravnavati izčrpno, temveč prikazati le tiste metode, za katere menimo, da zaslužijo zanimanje gozdarske operative. * Dr. M. H., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Unive rze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU . 197 2. Izračun površine na osnovi znanih koordinat Metodo je mogoče uporabiti, če so znane ortogonalne ali polarne koordinate oglišč poligona, ki omejujejo parcelo (merjeno površino). 2.1. Ortogonalne koordinate če so znane ortogonalne koordinate je izračun mogoč po Gaussovi formuli (slika 1): v Primer: n p =- L Xj (Yi-l- Yi-'-1) 2 i = 1 A1 s (24,13) x Slika 1. Določitev površine parcele iz ortogonalnih koordinat poligona (slika 1 in 3 iz Loetsch et al i 973) . p = 0,5 (4 (5- i3) + 2 (3- 19) + 10 (13- 20) + 20 (19- 13) + 24 (20- 3) + + 18(13-5) + 10(3-3) = 0,5(-32-32-70 + 120 + 408 + 144) = = 0,5 (538) = 269 Slika 2. Stereocord G 2 (Zeiss - OPTON ZRN). Priključitev enostavnega stereokartirnega instrumenta na miniračunalnik omogoča hkrati z izrisom situacije na risalniku izračun ortogonalnih koordinat prostorskega modela, razdalj, višin, nagibov, azimutov, površin ir. volumna. (Foto : OPTON) 198 u___ _ Metoda je posebno primerna za računalniško obdelavo. Pri tem je potrebno geometrijsko predstavo na karti digitalizirati in jo tako pripraviti za računalniško ovrednotenje. Z uvajanjem digitalne kartografije, postaja predstavljena metoda čedalje pomembnejša. Opisana metoda je tudi osnova za izmero površine :neposredno na aero- posnetkih z računalniško krmiljenimi stereokartirnimi instrumenti. Za gozdarsko rabo je primeren Stereocord G 2 ali G 3, zahodnonemške tvrdke Opton. Na stereoskopu priključena digitalizator in namizni računalnik omogočata pri nave- denem aparatu istočasno digitalizacija parcelnih meja, pretvorbo centralne pro- jekcije aeroposnetka v ortogonalne pravilen prikaz, in izračun površine (slika 2). 2.2. Polarne koordinate Včasih, posebno pri terenski izmeri, je enostavnejša in hitrejša izmera polarnih razdalj in kotov. Površino računamo v tem primeru po formuli (slika 3): 1 n P =- .2: Si· Si+ t ·sin o. i. i + r 2 i = 1 A2 Metodo uporabljamo na primer pri terenski izmeri površine sec1sc, kjer je iz ene točke mogoč pogled do vseh oglišč mejnega poligona (parcele). Slika 3. Določitev površine parcele iz polarnih koordinat poligona 3. Izmera površine s točkovnim rastrom 3.1. Izračun površine in metoda dela i+1 če položimo na karto mrežo točk, lahko površino posameznih parcel ali deleža določenega tipa parcel ugotovimo s štetjem točk, ki padejo nanje. če poznamo ploskovno vrednost točke, je površino mogoče enostavno izračunati po formuli: P = n ·k n - število točk k - ploskovna vrednost točke Ploskovna vrednost točke je odvisna od gostote točkovnega rastra in merila karte (tabela 1 ). Izmera površin s točkovnim rastrom je zelo hitra, kot pripomoček zadostuje rastrska folija, točnost izmere pa je mogoče z večanjem ali manjšanjem gostote točk prilagoditi zahtevani natančnosti. Običajno bomo za izmero uporabljali sistematični točkovni raster na prozorni foliji iz obstojnega materiala, npr. amofolije, velikosti A4 formata ali celega 199 Tabela 1. Ploskovna vrednost točke pri različnem merilu in gostoti točkovnega rastra mreža 1 cm x "1 cm 5 mm x 5 mm 1 2 mm X 2 mm merilo 1 : 25 000 6,25 ha 1,56 ha 0,25 ha 1 : 10 000 1 ha 0,25 ha 4a 1 : 5 000 0,25 ha 6,25 a 1 a lista TTN karte. Potrebujemo vsaj dve gostoti rastra : 2 X 2 mm in 5 x 5 cm. Po 25 točk je združeno v eno polje. 1 Merilni postopek je zelo enostaven (primerjaj sliko 6): 1. Izberemo primerno gost točkovni raster (glej poglavje 3.3). 2. Določimo ploskovno vrednost točke (tabela 1), eventuelno kontroliramo raztezek. 2 3. Rastrsko folijo položimo na karto, najbolje tako, da sovpada s koordinatno mrežo karte. Rastrske folije ne premikamo, dokler nismo izmerili vseh parcel. 4. Preštejemo vse točke znotraj parcele; v notranjosti cela polja (25 točk), ob robeh pa posamezne točke. 5. Od točk, ki so točno na meji, štejemo samo vsako drugo (na foliji jih označimo s svinčnikom). Zaradi popačenosti situacijske predstave, lahko merimo površino neposredno na aeroposnetkih le izjemoma, takrat če deformacije zaradi reliefa zemljišča niso prevelike. Praviloma je to mogoče le v ravninskih predelih ali pa seveda, če razpolagamo z ortofotografijami3 (Hočevar, Juvančič, 1982). Običajno pa bo po- trebno najprej prenesti situacijo s posnetka na karto in nadaljevati po poprej opisani metodi. V bistvu je rastrski merilni proces tudi vsako vzorčenje. Tako iz števila vzorcev, ki pri delni premerbi padejo npr. na posamezne sestojne tipe lahko izračunamo njihovo površino in seveda tudi površino celotnega gozda, ki smo ga posneli. Točnost izmere, je tudi tu predvsem odvisna od števila vzorcev posamezni'l površinskih enot (Weimann, 1979). 3.2. Natančnost rastrske izmere površin Izmera površin s točkovnim rastrom je statističen proces, zato je natančnost izmere mogoče oceniti s pomočjo zakonov matematične statistike. 4 Ločiti moramo dva primera. 1 Rastrskih folij pri nas ni mogoče kupiti v trgovini. Originali so za kopiranje na voljo pri avtorju članka . 2 Karta je lahko deformirana, včasih pa tudi rastrska folija. V merilu 1 : 10.000 mora npr. površina velika 100 ha (npr. kvadrat koordinatne mreže karte) vsebovati pri rastru 2 X 2 mm natanko 2500 točk . Pri odstopanju korigiramo ploskovno vrednost točke . 3 Ortofotografija je po posebnem postopku razpačen aeroposnetek. Ohranja izgled fotografije, je pa situacijsko pravilen prikaz posnetega zemljišča . 4 Teorija izračuna statistične napake merilnega procesa, ki jo obravnavamo tu za površinsko izmera, velja npr. tudi za multimomentno metodo snemanja časa. saj smo v bistvu zamenjali samo dimenzijo, proces merjenja pa je ostal isti. 200 3.2.1. Izmera površine skupine parcel istega tipa (stratuma) Natančnost izmere površin stratuma je v tem primeru mogoče oceniti po binominalni formuli. Kolbel (1978) navaja naslednjo, nekoliko prirejeno formulo: s%= ± t v 100 (1~,0- p) S%- standardna napaka v %z ozirom na površino stratuma t - faktor zaupanja, npr.: t = 1,96 pri verjetnosti pomote 5% p - % delež stratuma ns - število točk stratuma Primer: Ocena gozdnatosti nekega področja Material: karta 1 : 25.000, točkovni raster: 5 x 5 mm Znano: Površina področja meri 2382 ha Izmera: število točk - skupno nt = 1520 število točk - gozd n:; ::= 765 Izračun površine: Ploskovna vrednost točke: teoretično kt. = 1,5625 ha 2382 Delež gozda: Površina gozda: korigiran o 765 p = --::= 50,33% 1520 k = --= 1 5671 ha 1520 , P ::= ns ·k= 765 ·1,5671 ha= 1199 ha Standardna napaka: s % = ± t v 1 oo (1 oo - 50,33) 765 ±t. 2,55% B 1 Pri 5°/o verjetnosti pomote (t = 1 ,96), meri skupna površina vseh gozdov 1199 ha± 5,00 °/o ali 1199 ha± 59,95 ha. če delež stratuma 1 ne presega 30 °/o, je dovoljena uporaba tudi naslednje, poenostavljene formule. 100 S%=±t·-- j/_n_ s B2 Le-ta daje nekoliko višje rezultate kot formula 81, je pa zelo primerna tudi za oceno potrebnega števila točk (n~) za določeno točnost izmere (S 0/o). Binominalna formula predpostavlja slučajnostno razporeditev posameznih plo- skovnih elementov in daje zato običajno previsoko oceno standardne napake. Ne upošteva namreč avtokorelacije med sosednjimi točkami, ki često leže v isti ploskvi ali stratumu. Napaka je predvsem opazna pri izmeri stratumov sestavljenih iz maloštevilnih, toda razmeroma velikih parcel. Tu je verodostojnejša ocena standardne napake po formuli: 100 S%=±t·-- 3~;- V n/ 83 1 Stratum = v našem primeru skupek sličnih ploskev; na primer: vse gozdne površine neke krajine tvorijo en stratum, negozdne površine drugega. Gozd pa lahko spet delimo v posamezne stratume z ozirom na razvojne faze sestoj ev (si ika 6). 201 ........ Najbolj verno oceno standardne napake pa nam daje sledeča formula (Matern 1961), ki upošteva individualno korelacija med sosednjimi točkami z izračunom križnih diferenc d: di j :::: Wjj + Wj + 1, .i ;- 1 - Wi + 1 . j - Wj. j + J i = indeks vrste j = indeks kolone w = O je, če leži točka zunaj stratuma ; w = 1, če leži točka v analizi ranem stratumu (slika 4). x x x x x x x Primer: x Slika 4. Shema izračuna križnih diferenc Izračun križnih diferenc : križna diferenca kvadratov A, B, C je O, O in E je 1 in F ima vrednost 2 . V kdi j 2 S % =± t·100 __ ·_ 4 n/ Ocena standardne napake: 84 V primeru, če določamo skupno površino ekstremno razparceliranih stratumov, daje gornji izraz iste vrednosti kot binominalna formula . Pri računalniški obdelavi podatkov ne povzroča izračun križnih diferenc in standardne napake nikakršnih težav. Zato je metoda primerna predvsem tam, kjer so podatki tako ali tako pripravljeni za računalniško ovrednotenje. V to skupino spadajo predvsem različne metode vzorčnih inventur gozda (npr.: ba- varska globalna gozdna inventura, Kennel 1973). 3.2.2. Izmera površine posameznih parcel če merimo s točkovnim rastrom površino posameznih parcel, je napaka izmere bistveno manjša od izračuna po binominalni formuli, ki se tudi pogosto napačno uporablja. Statistični proces je pri izmeri površine posamezne parcele omejen na robni pas ploslgije. Konkurenčnost Konkurenčnost. ki ji bo v celoti izpostavljena domača pohištvena industrija, edina lahko zagotovi trajno napredovanje te naše pomembne gospodarske pa- noge. Jugoslovanske meje je potrebno odpreti tujemu pohištvu. Politika avtarktič­ nosti je prinesla naši pohištveni industriji katastrofalno škodo . Zal pri takšni politiki še vedno vztrajamo. S takšno zaprtostjo prilivamo k inflaciji, zaostajamo v dizajnu in tehnologiji ter zanemarjamo kakovost. Cenovna politika teži k poprečju (oziroma enakim želodcem in lažni soli- darnosti, kar je sicer uspešnica političnega pragmatizma). Konkurenco, ne samo inozemsko, tudi domačo, izločujemo . lzločujemo torej gibalo tehnološkega in oblikovfllskega napredka. S samoupravnimi sporazumi in drugimi dogovori po- skušamo prevečkrat ustvariti statične monopolne formacije, kar vse nas je pripeljalo ne1 rob strokovnega in poslovnega provincializma. Strokovni, kritični ton je prevladoval na 5-urni razpravi, zanimiv predvsem za tiste, ki so bili povabljeni pa jih ni bilo. Niso veliko govorili o uspehih, čeprav tudi teh ni malo. čuteč predvsem stisko sedanjega gospodarskega položaja, so razpravljalci posegali predvsem po napakah, ne zato da bi kritizirali, temveč, da bi pomagali. Splošni ton nestrpnosti in prizadetosti, včasih tudi jeze in obupa, vsiljuje zaključek, da lesarji zelo dobro poznajo svojo stroko, njene slabosti, da za večino grehov in slabega ravnanja poznajo rešitev in da do teh rešitev ni tako daleč . Da pa iščejo nekoga, govorijo nekomu, ki bi jim moral s sistem- skimi usklajevanji in dopolnitvami omogočiti izpeljavo parcialnih strokovnih, tehnoloških, kreditnomonetarnih, disciplinskih in drugih rešitev. Vse kaže, da bo uspešna okrogla miza slovenskih izdelovalcev pohištva ostala kot neizrabljena priložnost evidence in dogovora o sistemskih vprašanjih te stroke in da bo 217 kot mnogi drugi takšni sestanki ostala le sredstvo za ventiliranje osebnih in strokovnih stisk in zadreg. Ob tej priložnosti je prireditelj okrogle mize (Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva iz Ljubljane) skupaj z Društvom inženirjev in tehnikov lesarstva Pri- morske pripravil posebno publikacijo z naslovom Pohištvo Slovenije v izvozu. Avtorji te izdaje poskušajo s svojimi prispevki opozoriti na najpomembnejše komponente proizvodne problematike pohištva v Sloveniji. Lado Gasparič piše o zunanji trgovini s pohištvom; Viktor Arh ocenjuje možnosti in pogoje izvažanja pohištva; Tone Krašovec razglablja o strategiji vključevanja pohištva v mednarodno delitev dela; Tine Ravnikar govori o načelih osvajanja tržišča; raziskovalne-razvojne vidike proizvodnje pohištva obdeluje· Jože Kovač; Niko Kralj, eden najuspešnejših oblikovalcev slovenskega pohištva piše o slovenskem dizajnu; o višjih oblikah ponudbe pohištva (inženiring opreme) v tujini piše Bernard Kučej; zaključuje pa Dušan Babnik z razmišljanjem o na- daljnjem razvoju lesarstva v Sloveniji. Opisani lesarski prireditvi in njihovi publikaciji smo namenili nekoliko več prostora in pozornosti zaradi prepričanja, da sta gozdarstvo in lesarstvo po svoji dohodkovni vsebini mnogo bolj soodvisna, kot je to moč čutiti iz trenutne politike slovenskega gozdarstva in lesarstva. JESENKOVA PRIZNANJA 1983 14. marca 1983 so v zbornični dvorani na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani spet podelili Jesenkova priznanja. To so najvišja priznanja na po- dročju biotehnike, kamor sodijo agronomija, živinoreja, gozdarstvo, veterinarstvo, lesarstvo, biologija, živilstvo in ki jih podeljujejo najustvarjalnejšim, predvsem strokovnim pedagoškim pa tudi raziskovalnim in strokovnim delavcem in inšti- tucijam. Naši reviji pomeni tokratna podelitev tudi tiho zadovoljstvo, nekakšno intimno zadoščenje, saj ob slavljenju velikega Jesenka in nagrajencev, njegovih nasledni- kov, nimamo več občutka krivde in sramu, da ob izbranih besedah in modrem govorjenju nekje v Tivolskem parku sameva zanemarjen in prevrnjen spominski kamen na velikega bio loga F. Jesenka. Naša revija je imela odločilno vlogo in pobudo pri obnavljanju omenjenega spominskega kamna, ki smo ga skupaj z Biotehniška fakulteto in Rastem Ljubljana zamenjali, okolico pa na novo uredili . Za ta prizadevanja gotovo veste, saj smo o njih že nekajkrat poročali v naši reviji, mnogi pa so tudi z denarjem prispevali za obnovo spomenika. Mislim, da je vredno zapisati in si zapomniti sporočilo dekana Bavdka v njegovem nagovoru nagrajencem: "Uspehi nagrajencev so vzgled mlajšim, da z delom, ki ni vedno poplačano, pomagajo pri nadaljnjem uspešnem razvijanju biotehniškega področja, ki je za Slovence izjemno pomembno.« Za dosežke pri strokovnem izobraževanju ter za dosežke na znanstvenem in strokovnem področju so Jesen kova priznanja prejeli: Agronomija Jože $ilc, dipL inž. agr. za žlahtnenje žit, zlasti koruze za slovenske razmere. Nove sorte so po letu 1969 bistveno izboljšale strukturo pride!ovanih vrst pšenice. Poleg žlahtnenja je svojim novim sortam vedno dodal pridelovalno tehnologijo, kar je njegovemu delu dodalo takojšnjo operativno rabnost. 218 1 1 Biolog ij~ Dr. Kazimir Tarman, dipl. biol. je na visoki šoli uvedel študij ekologije. S svojim pedagoškim delom in precizne ug!ajenim odnosom do žive ekologije je dosegel zavidljivo spoštovanje kolegov in učencev doma in v inozemstvu. Njegovo znanstveno delo je v celoti namenjeno okolju, kjer ga zanimajo procesi in stanja, ki zagotavljajo zdrav in uravnotežen, človeku koristen in dopadljiv življenjski prostorski sistem. Veterinarstvo Vladimir Vrečko, dipl. veter. je prejel Jesenkovo priznanje žal šele po smrti. Priznanje je dobil za svoje vsestransko, zlasti organizatorsko in pospeševalna delo na področju veterine. Bil je eden protagonistov hitre rasti povojne slovenske veterine, ki je postala temelj kasnejši široki in kvalitetni rasti naše živinoreje . Živilstvo Dr. Miran Veselič, dipl. inž. agr. je vodil drugo prenovo slovenskih vinogradov do leta 1965. Kasneje je svoje bogate operativne izkušnje s področja vinarstva in vinogradništva prenašal na mladi rod enologov in vinogradnikov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Živinoreja Dr. Marjana Slamovec, dipl. inž. agr. sodi med vrhunske strokovnjakinje za mlekarstvo v Jugoslaviji. Poleg raziskovalnega dela se je intenzivno posvečala pedagoškemu delu, kjer je dosegla izjemne uspehe. O priljubljenosti in uspešnosti med študenti priča tudi 65 mentorstev študentom-diplomantom na agronomiji . Gozdarstvo V gozdarstvu pa smo za to izjemno priznanje izbrali Franja Jurharja, dipl. inž. gozd. Predlagatelj Splošno združenje gozdarstva Slovenije je svoj predlog takole utemelji lo: Predlagani kandidat sodi med vsestransko aktivne, zavzete in uspešne strokovne delavce v gozdarstvu. V svoji dolgoletni strokovni praksi je na odgovornih delovnih mestih, tako v času rednega delovnega razmerja kakor po upokojitvi tudi v honorarni zaposlitvi pri Splošnem združenju gozdarstva, z bogatimi izkušnjami in nenehnim strokovnim spopol- njevanjem dosegel vidne rezultate na področju strokovnega dela in dviga strokovne ravni pri gospodarjenju z gozdovi . Svoje strokovno znanje in izkušnje je z izredno zavzetostjo in posluhom ves čas posredoval tudi mlajšim strokovnim kadrom, tako z neposrednim kontaktom s kadri v proizvodnji, kakor tudi z bogato in plodno publicistično dejavnostjo v strokovnem tisku in drugih glasilih javnega obveščanja. Franjo Jurhar je bil rojen 1901 . leta v Migojnici v Spodnji Savinjski dolini. Po maturi na gimnaziji v Celju je 1925. leta diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu. V predvojni Jugoslaviji je služboval v Makedoniji kot pripravnik v direkciji gozdov v Skopju in nato kot šef okrožne gozdarske uprave v Kičevu. V Hrvatski je služboval v taksaciji direkcije gozdov v Bjelovarju, nato pa v Sloveniji kot okrajni gozdarski referent za okraj Kranj, Radovljica in Škofja Loka. Po osvoboditvi je ves čas do svoje upokojitve opravljal zahtevne strokovne naloge v republiških upravnih organih za gozdarstvo, najpreje pri Ministrstvu za gozdarstvo, nato pa v Republiški upravi za gozdarstvo in Republiškem sekretariatu za kmetijstvo in goz- darstvo, kjer je dočakal upokojitev na položaju republiškega inšpektorja za gozdarstvo . Po upokojitvi je nadaljeval z delom pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij in sedanjemu Splošnemu združenju gozdarstva. Do 1981. leta je deloval kot 219 strokovni sodelavec za področje gojenja, varstva in urejanja gozdov, znanstveno-raziskoval- nega dela ter propagandne in pu bl ic isti čne dejavnosti (kjer je še danes aktiven). V svoji dolgoletni praksi se je Franjo Jurhar seznanil in tudi uspešno deloval tako- rekoč na vseh strokovnih področjih. Znan je kot izreden poznavalec ne le slovenskega temveč tudi jugoslovanskega gozdarstva. še posebno pozornost pa je ves čas posvečal ter si pridobil največ izkušenj in strokovnega znanja na področju gojenja in varstva gozdov. Redno je spremljal vse strokovne novosti in jih s pridom prenašal v prakso. Od vsega začetka snovanja plantažnih in intenzivnih nasadov je sodeloval pri sestavi dolgoročnega projekta pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, znanstvena dogajanja in predloge tega projekta pa z izrecnim nagnjenjem k terenskem delu posredoval strokovnim kadrom v vsej republiki. že omenjeni posluh in skrb za mlajše strokovne kadre je od 1968. do 1980. leta izkazoval tudi kot tajnik, mentor in izpraševalec v republiški izpitni komisiji za gozdarske inženirje in tehnike. V tem obdobju je strokovni izpit opravljalo okoli 250 gozdarskih inženirjev in tehnikov-pripravnikov. Pomemben pa je tudi· prispevek Jurharja k propagandni in publicistični dejavnosti v gozdarstvu. Od 1969. leta dalje pripravlja redr.e tedenske radijske programe za goz- darstvo, pri RTV Ljubljana pa je člart programskega sosveta za oddaje Ljudje in zemlja. Vključuje strokovne kadre iz vse Slovenije. V znani vsakodnevni oddaji je samo v 1982. letu prispeval 12 ··Zrn". V strokovnem glasilu Gozdarski vestnik je Jurhar od 1955. leta naprej objavil 64 člankov, od tega pretežno strokovne razprave s področja gojenja in varstva gozdov ter gozdnega drevesničarstva, strokovne informacije iz tujine ter poročila o strokovnih prireditvah in društvenih dogajanjih. V drugih glasilih je o gozdarstvu v tem času objavil 51 prispevkov, med drugim tudi v glasilih Slovenski poročevalec, Delo, Ljubljanski dnevnik in Kmečki glas. Prispevke o tematiki gozdarstva je objavil tudi v revijah Sodobno kmetijstvo, Moj mali svet, Pionir, Proteus, Varstvo narave in v podobnih revijah, ki obravnavajo naravovarstveni pomen gozdov. S tem predlogom so se strinjali tudi na VTOZD za gozdarsh'O pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, saj je z Jurharjevim delom in življenjem povezana kar cela obhodnja, če se izrazimo po gozdarsko. To pa pomeni, da je bila ta dolga doba vseskozi povezana z nesebičnim in zglednim prizadevanjem za rast naših gozdov in naše stroke. Marko Kmecl 220 KRESNIČKE IZ GO?DARSKE ZGODOVINE PRED 500 LETI ENAKI STROKOVNI POGLEDI V piranskem arhivu, (ki je drugi najstarejši v Jugoslaviji). je tudi 70 strani obsegajoč snopič iz različnih virov ponatisnjenega gradiva ( od posameznih členov iz mestnega statuta do razglasov, korespondence itd .). Natisnjen je bil očividno proti koncu XVIII. stoletja (čeprav vsebuje tudi zelo stare tekste) in je bil namenjen občinskim funkcionarjem (sindikom in prokuratorjem). Pogostost, s katero se v tem gradivu omenja gozd, nakazuje, kako po- memben je bil ta v vsakodnevnem življenju našega Primorja. Piran je prišel pod beneško oblast že leta 1283, kar se seveda odraža tudi v upravni in gospodarski ureditvi življenja v takratni piranski občini in tudi v gospodarjenju z gozdovi, ki se je bistveno razlikovalo od razmer v notranjosti slovenskega ozemlja. Iz tega gradiva je bil izbran 59. člen 66. poglavja piranskega statuta, sprejet v piranskem svetu 19. februarja 1474, ki je tako eden naših najstarejših doku- mentov o gospodarjenju z gozdom. Nanaša se na razdelitev gozdov v piranski občini, na načine njihovega izkoriščanja in na ureditev gozdne čuvajske službe. V smiselnem prevodu Alberta Pucerja se glasi: »Vsi gozdovi v občini kot tudi na krasu in Sečovljah se razdelijo na pet delov. V štirih označenih delih je prepovedano sekanje vsakršnih dreves. En del pa ostane prost. Avgusta vsako leto morajo župan, sodniki, sindik in oskrbniki (12) dati en del v uporabo in sicer tistega, ki bo za sekanje drv najprimernejši. Nato bo ta del zavarovan za dobo petih let . V delu, kjer sekanje ni prepovedano, pa se ne sme jemati štorov ali korenin in jih tudi ne sekati v notranjosti. če bo kdo od aprila do avgusta to prekršil, torej bil zasačen pri škodi v gozdu, kamor so vključeni tudi travniki, bo takoj zapadel kazni 25 !ir (vsakokratno) in če bodo pri njem najdena drva, mu bodo odvzeta . Pol teh drv bo šlo županu, pol pa tožniku (prijavitelju), ki bo ostal anonimen, tako da bo lahko vsakdo prijavil gozdne škododelce in to takoj. Iz leta v leto se bo izbralo ali potrdilo nekega poštenega meščana, ki bo pazil na vse gozdove v občini, in bo za to letno dobival 62 lir plače v mesečnih obrokih. če bo (ta) čuvaj našel kakega škodo- delca, ga mora prijaviti občinski kancelariji v roku treh dni, kajti v drugem primeru bo obsojen in kaznovan z 12 lirami in 10 soldi. Brez drugih prič pa bo popolnoma zaupana vera v čuvaja in njegovo prisego. če paznik ne bo prijavil škododelca kot je zgoraj rečeno, mu bo odvzeta plača, bo javno osramočen (telesna kazen) ter bo izgnan iz Pirana in piranskega distrikta za dobo 6 mesecev. če bo v gozdovih narejena škoda po paznikovi krivdi (da ne bo dobro vršil nadzora), bo moral sam škodo poravnati občini .« V tem spoštljivo starem dokumentu izstopata dve zanimivi ideji: - skrb za trajnost odnosov oz. regeneracijo panjastega gozda z značilno rotacija po površinah, ki jo je kontinentalne gozdarstvo (čeprav iz še drugih razlogov) prevzelo mnogo kasneje, in - preprost a učinkovito organiziran nadzor nad gozdovi, ki so bili očitno v občinski lasti, z močnim poudarkom na osebni odgovornosti. Boštjan Anl>Obrnejo« do 200 ha, spopolnjujejo, rahljajo, čistijo, ščitijo itd .; tudi slabo vreme jih ne >> utruca«. Iz zapisa sklepamo, da so gozdarji z njimi zelo zadovoljni in iščejo novih kandidatk . Tako izbrano pišejo o njihovem delu, da lahko upravičeno sklepamo, da so boljše od naših gozdnih delavcev. Verjamemo! Kajti opisano dejstvo, da so pred leti pri nas in v nekaterih drugih državah (Avstriji), pa tudi danes, najboljši gozdni gojitelji ženske, so izkušnje, ki prepričujejo. Zato je usmerjanje žena v ta dela sociološko, biološko in stro- kovno utemeljena politika, ki jo kaže raz- vijati. Oživljen Teden gozdov Z več strani je prišla pobuda, da bi gozdarji morda spet oživili TEDEN GOZDOV, ki je bil pred leti znana in ponekod priljub- ljena propagandna gozdarska prireditev, pa smo jo iz nekaterih načelnih razlogov opu- stili . Jesenska akcija za pobiranje ostankov v gozdu pa je nekatere vzpodbudila: kaj če bi takšno akcijo organizirali v okviru novega Tedna gozdov. Odbor za tisk in propagando je dne 16. 2. 1983 to pobudo obravnaval in se na- čelno zedinil, da Teden gozdov kot enotno akcijo vseh slovenskih gozdn ih gospodarstev spet oživimo, da pa moramo prireditvi do- ločiti tri okvire: ime, termin in vsebino. Odločitve še ni, toda prevladuje mnenje, da naj ime TEDEN GOZDOV ostane, čeprav so bili tudi nekateri drugi predlogi (Dnevi slovenskih gozdov, Slovenski gozdarski dnevi). Skoraj zagotovo bo spremenjen termin . Mnogo akcij v Tednu gozdov poteka v šolah. če bi bil Teden spomladi kot doslej, nale- timo na izredno nabit urnik, tudi z razni:ni izvenšolskimi akcijami. Tudi za željo po vključitvi akcije pobiranja ostankov v gozdu v ta Teden, je prestavitev na konec sep- tembra ugodnejša. V ta termin bi lahko vključ i li tudi pogozdovanja. Največ sprememb se obeta v vsebini. Program bi moral biti enoten za vso Slove- nijo in povsem konkreten, vendar pa z mož- nostjo prilagajanja krajevnim razmeram . O dokončni usodi te prireditve bo odločal imenovani odbor pri SZG letos spomladi . Obravnaval jo bo v sklopu svoje aktivnosti v pripravah na lU FRO kongres. 232 1 r Oxf.: 42/424:(497.12) »1962-1982,, POGOSTOST IN OBSEG ŠKOD ZARADI UJM V SLOVENSKIH GOZDOVIH Saša B 1 e i wei s' B 1 e i we is, S.: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 6, str. 233-249. V slovenščini. Avtor daje sistematičen pregled škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih v obdobju od 1962. do 1982. leta . Podrobno so obravnavane škode zaradi snegolomov, vetrolomov in žledolomov. medtem ko so ostale škode obravnavane le pregledno . Avtor ocenjuje tudi sistem operativnega zb iranja podatkov o škodah. 8 1 e i w e i s, S.: Frequency and amount of damages caused by natural disasters in the rorests of Slovenia . Gozdarski vestn ik , 41, 1983, 6. pag . 233-249. ln Slovene. The author gives a systemalical review of damages caused by natural disasters in the forests ol Slovenia for the period 1962-1982. Damages in form of breaks caused by snow. wind and ice coating are dealt with in detail, the others in general. The author estimates also the system of the operalive collect ing of relevant data. S sodelovanjem gozdnih in drugih organizacij smo sestavili pregled škod, ki so jih v slovenskih gozdovih povzroč-ile ujme v zadnjih 16. letih, to je v časovnem obdobju od 1966. do 1982. leta. V pregledu smo upoštevali le pomembnejše škode, ki so nastale zaradi snegolomov, vetro!omov in žledolomov. Drugih, tudi pomembnih ujm, zaradi pomanjkljivih evidenčnih podatkov v pregledu nismo zajeli. Iz količinskih podatkov o polomljeni in delno tudi uničeni lesni masi je raz- vidno, da je v obravnavanem obdobju nepredvideno napadlo skupno 2,471 .740 m3 lesne mase, od tega 47 °/o zaradi žleda, 29 °/o zaradi snega in 24 °/o zaradi vetra. Pojav raznovrstnih ujm je tudi po letih zelo variabilen. Največjo katastrofo je leta 1980 povzročil žled v Brkinih , ki je s prek 540 .000 m3 polomljene lesne mase močno dvignil letno poprečje od ujm povzročene škode, ki znaša 154,484 m3. Medtem ko so katastrofalni žledolomi in snegolomi v glavnem omejeni na ožja gozdna območja, to ne velja za škode, ki jih širom po Sloveniji povzročajo viharni vetrovni sunki. Kljub dejstvu, da je teh 183 primerov zabeleženih ujm le grob kazalec, kje in kakšnih ujm se lahko nadejamo tudi v bližnji ali daljnji prihodnosti , so nam pa posamezni primeri ujm, ob podrobnejši analizi prizadetih sestojev, lahko v veliko pomoč pri gospodarjenju, predvsem pa pri načrtovanju bodočih gojitvenih del; ti so praktično edini način, kako lahko ob današnjih znanjih v največji meri vplivamo na večjo odpornost sestojev proti poškodbam te vrste. • S. 8 ., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU . 233 S tem je upravičeno priporočilo, da bi gozdna gospodarstva oziroma njihovi operativni obrati vsaj v prihodnje ujmam posvečali večjo pozornost in jih točneje evidentirali, pa ne zaradi birokratske evidence, ampak zato, da bi se vnaprej izognili napakam pri gospodarjenju z gozdovi, ki so v preteklosti vsaj v nekaterih primerih povzročile nepravilnosti pri gojenju. Za nalogo smo si postavili, da s sodelovanjem gozdnogospodarskih in drugih organizacij, l ~=:;.~~~ ~ "'~~ ~----~~----~-----------~ 1 ben kazalec o uspešno- sti gospodarjenja z goz- dovi in bi morali kot trajen dokument sprem- ljati vsak sestoj od na- stanka pa do sečne zrelosti. o o o o g "' o a> "' ~~~~----=;:::._:c....:.:..;;;;_;j ~ "'1'--- ·--------i 1 r-:-:--:-:-,....:,-~---------=-~ (]> '-=--,-'-~=;;=,.....-...---------'-'-"! "' ,--------H "' 1------~..., "' Iz omenjenih razlogov smo s študijo zajeli le škode, nastale zaradi vetrolomov snegolomov in žledolomov. Posledi- <7· ce ujm so viharni, vča­ sih tudi orkanski udarci 8 o o o o "' "' o. o ~ g 236 o o ~ o o Q vetra na površine, ob- rasle z gozdnim drev- jem, velike količine predvsem mokrega, lep- ljivega snega in končno žled. Zaradi pomanjkljivih podatkov smo opustili tudi površinsko oceni- tev od ujm prizadetih gozdov, pa tudi v de- narni vrednosti izraže- ne škode. Iz priloženega tabe- larnega pregleda je raz- vidno, da je bilo v 16- letnem obdobju samo od vetrolomov, snego- lomov in žledolomov poškodovanih, delno tu- di uničenih 2,471.740 m3 lesne mase, kar znese na leto v poprečju 154.484 m3 . Da gre dejansko za veliko škodo, naj v nje- no otipljivejšo ponazo- ritev še navedemo, da je s skupno napadlo ko- ličino lesne mase opu- stošenih okoli 12.360 ha gozdnih površin , za ka- terih sanacijo in po- novno aktiviranje v proizvodnem smislu so bila ali pa bodo še potrebna velika vlaganja, tako v materialu kakor tudi v znanju. že takoj na začetku analize zbranih podatkov naj navedemo, da se v obravna- vano časovno obdobje uvršča tudi katastrofa, ki jo je 5. in 6. novembra 1980. leta v Brkinih in okoliških gozdovih povzročil žled. Ob tej edinstveni katastrofi , ki bi jo lahko upravičeno označili kot »stoletno žledno ujmo«, saj podobna katastrofa po površinskem obsegu in količinah polomljene lesne mase v vsem povojnem obdobju na Slovenskem ni bila zabeležena. S prek pol milijona kubičnih metrov polomka je brkinska katastrofa bistveno dvignila skupno površino od ujm prizadetih gozdov in tudi letno poprečje . Iz pregledne tabele in gratikona je razvidno, da je pojav žleda v Sloveniji relativno redek in omejen le na določena gozdna območja (GG Novo mesto , Tolmin, PostojnCJ., l<:ras , Ljubljana). Pojav žleda pa obvezno spremljajo izredno velike količine polomljenega drevja in s tem nastanek velike škode. Na splošno so iglavci z izjemo borov odpornejši od listavcev. Večjo odpornost smreke , jelke , duglazije in macesna gre pripisati stožčasti obliki krošenj in veliki elastičnosti vej. Tudi med posameznimi vrstami listavcev so glede odpornosti pri obremenitva :1 ob žledu velike razlike. Tako veljata hrast in breza za najodpornejši drevesni vrsti , bukev in topola pa za najobčutljivejši. Različne stopnje odpornosti proti dodatnim obremenitvam z ledom, ki lahko v izjemnih primerih presegajo normalno obre- menitev do 370 °/o, so pa poleg same drevesne vrste odvisne tudi od starosti, oblike in obsega krošnje , vrastnega kota vej, položaja rastišča, temperature ozračja oz. zmrznjenosti lesa in drugih činiteljev . Pri skupni škodi , ki jo žled povzroča v sestojih s tem, da lomi veje, vrhove in cela drevesa, pa ne smemo zanemariti prav tako zelo pomembne škode v obliki nepopravljiva upognjenih dreves, tako imenovanih »lokov«, ki jih moramo prej ali slej posekati in odstraniti iz gozda. Zaradi žleda ali snega nastali loki so najpogostejši v drogovnjakih listavcev. Loki so pogostni tudi v sklenjenih sestojih , v katerih mlado drevje v boju za svetlobo hitro prirašča v višino , posle- dica so tanka, vitka debla, ki niso sposobna, da bi nudila odpor vertikalnim pritiskom z žledom obložene obrše. Le enkrat močneje usločena debla niso sposobna, da bi se ponovno zravnala. Loki predstavljajo oviro za nego preostalega sestaja. Od žleda nastale praznine v sestoju je smiselno čim hitreje ponovno pogozditi z ustreznimi drevesnimi vrstami, da preprečimo razbohotenje raznih agresivnejših plevelov in grmovnih vrst. V kolikor prepustimo izpopolnjevanje praznin naravi , se s tem sicer izognemo stroškom umetnega pogozdovanja, ne moremo pa odločujoče vplivati na izbiro in razporeditev drevesnih vrst . Poleg tega je naravno zaraščanje praznin vezano na daljše časovno obdobje. Oblika in velikost krošenj sta odločujoč faktor pri intenzivnosti poškodb . čim obširnejša, asimetrična , gostejša in ploska je obrša, tem večja je možnost ~n verjetnost, da bo žled taka drevesa polomil ali poškodoval v tolikšni meri, da ne bodo več sposobna za nadaljnjo rast. Odločujočega pomena je površina vej in vejic, na katerih se tvori žledna obloga. Pritisk, ki ga teža ledu prek krošnje prenese na deblo drevesa, se ne prenaša le v vertikalni smeri tlačne sile , temveč nastajajo v drevesu še razne upogibne, vlečne in natezne sile, katerim se drevo upira do skrajnih možnosti. V trenutku , ko popusti skrajna meja drevesne odpor- nosti , pride do lomov vej, debla ali izruvov drevja. Med iglavci zavzemajo bori , kar zadeva ogroženosti od žledu , posebno mesto. S svojimi , na poseben način oblikovanimi krošnjami , ki so po perifernem delu obrasle s šopi iglic , nudijo velike možnosti za nakopičenje ledene obloge ali 237 snega. Zaradi krhkosti vej, ki se ob nizkih temperaturah še poveča, so ravno pri borih zelo pogosti lomi vej, lomi celotnih obrš oziroma lomi debel v zgornjem delu. Pri debelejših borih so lomi v spodnjih partijah debel kakor tudi izruvi zaradi dobre in globoke zakoreninjenosti velika redkost. Tudi vse od žleda poškodovane bore moramo čimprej, najkasneje pa do naslednje pomladi, posekati, izdelati in odpeljati iz gozda, da preprečimo mož- nost naploditve podlubnikov, katerim so poškodovana in s tem fiziološko oslab- ljena drevesa idealna osnova za kalamitetno namnožitev in ogrožanje nepoško- dovanih dreves in borovih sestojev v neposredni bližini. Podlubniki so sposobni, da ob kalamitetni namnožitvi še dodatno povečajo primarno škodo. Kakor že omenjeno, so bili pojavi žleda relativno redki. Z zaskrbljenostjo pa lahko ugotovimo, da se pojavi žleda v zadnjih desetletjih gostijo. V dokaz tej ugotovitvi naj navedem le pomembnejše pojave žleda: 1953. leta Tolmin, 1966. Ljubljana, 1968. Tolmin in Novo mesto, 1971. Novo mesto, 1973. Postojna, 1975. Kranj, Tolmin, Postojna in 1980. Kras, Postojna, Ljubljana. Vzroki vse pogostejšim pojavom žleda so verjetno v nekoliko spremenjenih klimatskih prilikah oziroma v hitrem pretoku zračnih mas različnih temperatur. Registrirane katastrofe od žleda so v večini primerov nastale v teku novembra, ko je ob deževju prišlo do iznenadne močne ohladitve. Vzgoja proti žlednim katastrofam je v gozdnih sestojih praktično nemogoča . Z izbiro najodpornejših drevesnih vrst, pogojenih z ustreznostjo rastišč ter s pravočasno opravljenimi gojitvenimi posegi, lahko le delno zmanjšamo ogro- ženost sestojev zaradi žleda . Nikakor pa nam tudi v bodoče ne bo uspevalo, da bi na novo osnovane gozdne sestoje obvarovali pred poškodbami tovrstne ujme. Snegolomi časovno bolj enakomerno in pogostejše od žleda se v slovenskih gozdovih pojavljajo škode, ki nastajajo zaradi prekomernih količin padlega, predvsem mokrega južnega snega, katerega prestrežejo obrše dreves. Zaradi preobreme- njenosti obrš s težo nakopičenega snega, pride v določenih pogojih do snega- lamov na manjših ali večjih površinah. Najnevarnejši je kot rečeno moker sneg, ki ob nizkih temperaturah ozračja primrzne na podlago. Različne drevesne vrste so različno odporne proti snežnim obremenitvam . Ne samo drevesna vrsta, temveč tudi starost, položaj v sestoju, rastišče, kore- ninski sistem in zasidranost v podlago so le glavni dejavniki, ki vplivajo na odpor- nost posameznih dreves iste vrste . Zaradi celoletne olistanosti so iglavci z izjemo macesna zaradi snega bolj ogroženi kot v zimskem obdobju goli listavci. Ker smrekovi sestoji zaraščajo s snežnimi padavinami najobilnejša gozdna območja, pa tudi ker je iz terenskih poročil razvidno, da je ravno v smrekovih sestojih najpogosteje prišlo do večjih katastrof, smo tej drevesni vrsti namenili glavno pozornost. Posamezne smreke, pa naj gre za osebke v strnjenem sestoju ali pa za samostojno stoječe osebke, lahke brez škode prenesejo velike snežne obremenitve, ki dosegajo tudi po več ton na posamezno drevo. Samo teža na obršah primrznjenega snega je ravno pri smreki le v izjemnih primerih vzrok lomov ali podrtic. S svojo stožčasto oblikovano obršo in veliko upogibnostjo in elastičnostjo simetrično razporejenih vej se smreke same branijo kritičnih obre- menitev. Preobilne količine snega same odpadajo. Ogroženost se pa bistveno poveča, če s snegom do kritične obremenitve obložene smreke preseneti dež ali močnejši veter. Deževne kapljice, ki jih zadrži 238 Takoj po žledolomu v Brkinih, novembra 1980. Foto L. Eleršek snežna obloga, še v tolikšni meri povečajo obremenitev, da nastopijo lomi ali izruvi posameznih dreves ali manjših oziroma večjih skupin . Tudi veter, če začne pihati ob času obilnih snežnih padavin ima lahko zelo različne posledice. Medtem ko je zmernejši veter s hitrostjo do 25 km/h, v večini Prva pomlad po žledu v Brkinih. Foto M. Kmecl 239 primerov koristen, saj s smrekovih obrš otresa sneg in jih na ta način razbre- menjuje, so močnejši vetrni sunki s hitrostmi nad 25 km/h za smrekove sestoje, obremenjene s snegom, katastrofalni. V smrekovih goščah , mladju in mladih sestojih pa tudi obilne snežne padavine ne povzročajo večjih škod . Pri listavcih je situacija bistveno drugačna . Stari listnati gozdovi so tudi proti obilnim snežnim padavinam na splošno zelo odporni, ker drevesa z go/imi obršami v zimskem času ne nudijo možnosti za nakopičenje večjih količin snega, ki bi s svojo težo pcvzročale lome. V košatih in razvejanih obršah pride sicer do lamov posameznih vejic in vej, vendar brez večjih škod, ker se listavci hitro obrastejo. Obseg polomka pa v veliki meri zavisi od kvalitete snega in časa sneženja. če padejo večje količine snega v času, ko so listavci že olistani , in kar se v naših geografskih širinah pogosto dogaja, pa so škode znatno večje . Taki primeri so vzrok množičnih lamov s snegom preobremenjenih krošenj, pa tudi podrtic dobro zakoreninjenih listavcev. Pri listavcih so od snega predvsem ogroženi mlajši sestoji, to je ob prehodu letvenjakov v drogovnjake. V dobi intenzivnega višinskega priraščanja, kot po- sledice konkurenčnega boja za svetlobo, se pojavljajo visoki, sloki osebki z več ali manj razvejanimi krošnjami ter s še zelo elastičnimi debli. že manjše količine snega, ki jih zadrže krošnje, zadostujejo, da povzročijo krivljenje in upogibanje tankih debel in nastanek tako imenovanih snežnih lokav. če se pritisk na že upognjena drevesa z novimi, dodatnimi količinami snega še povečuje, pride lahko tudi do lamov posameznih in večjih skupin dreves. Lačno upognjena drevesa predstavljajo dejansko največje škode, ki jih povzroča sneg v mlajših sestojih listavcev, saj so vsa nepopravljiva usločena drevesa praktično izgubljena za sestoj. Prej ali slej jih je potrebno odstraniti iz sestaja, da ne ovirajo rasti in oblikovanja ostalih dreves. Posamezni loki pa niso tako škodljivi, zato jih tudi odstranjujejo iz sestojev šele ob rednih sečnjah . V kolikor gre za poleganje na večjih površinah, pa je čimprejšnje posredovanje priporočljivo , da se gozdna površina spet usposobi za gozdno proizvodnjo . Po količini napadle lesne mase ter povzročeni škodi zavzemajo snegolorni s skupno 712,903 m3 drugo mesto v 16-letnem obdobju. Snegolomi se pojavljajo na vseh gozdnogospodarskih območjih Slovenije, vendar z zelo različnimi količinami. Po zabeleženih snegolomnih količinah pred- njači alpsko območje (GG Bled), kjer je največ snežnih padavin tudi zunaj zimskega obdobja. Sledijo ostala gozdnogospodarska območja (Postojna, Ljub- ljana, Novo mesto , Slovenj Gradec , Nazarje in druga) s prav tako znatnimi količi­ nami poškodovane lesne mase. ki presegajo 50.000 m3 . Medtem ko se snegolomi z večjimi količinami polomka pojavljajo na vec1n1 gozdnogospodarskih območij le sporadično, so snegolomi na blejskem območju vsakoleten pojav z zelo različnimi količinami polomljene ali poškodovane lesne mase. Snegolomi na tem alpskem območju s prevladujoča smreko predstavljajo pomembne količine, ki jih načrtovalci rednih sečenj upoštevajo pri sestavi koli- činskega načrta. Nepredvidene večje količine pcškodovanih iglavcev pa terjajo, zaradi nevar- nosti namnožitve podlubnikov čimprejšnjo obdelavo oziroma vsaj preventivno zavarovanje z učinkovitimi kemičnimi sredstvi . Svoječasno mnenje in s tem v zvezi tudi izvršena pogozdovanja, da maksi- malno število dreves po enoti površine krepi mehansko stabilnost prihodnjega sestaja, se je na podlagi dolgoletnih raziskav in opazovanj izkazalo za nepravilno . Pri sodobnem gospodarjenju s smrekovimi sestoji upoštevamo novejša, moder- nejša dognanja, med katerimi so najpomembnejša: manjše število sadik oz. dreves 240 na ha, ter vzgoja tudi iz varstvenih ozirov najidealnejših mešanih in raznodobnih sestojev, ki so sposobni, da do najvišje možne mere kljubujejo vsem vrstam ujm. Preventivno ukrepanje proti snežnim poškodbam je možno edino v času formiranja sestaja. Poseganje v sestoj v kasnejših obdobjih pa le slabi njegovo mehansko stabilnost, ker starejša drevesa niso več sposobna, da bi koreninski sistem in obrše prilagodila na novo nastalim razmeram. Vetrolomi Glede na količino poškodovane in polomljene lesne mase zavzemajo vetra- lomi s 596.108 m3 , ki so jih gozdnogospodarske organizacije zabeležile kot posle- dice vetrnih sunkov, zadnje mesto med ujmami, ki povzročajo škodo v slovenskih gozdovih. Vetrolomi so posledica vetrnih sunkov, ki na svoji poti zadevajo ob naravne ali umetne ovire in na njih povzročajo manjše ali večje škode v obliki lamov, pre- lomov in izruvov. V tabelarnem pregledu so zajete le pomembnejše katastrofe , katerim vzrok so viharne ali orkanske hitrosti gibanja zračnih mas. Viharji in orkani se občasno pojavljajo v različnih predelih Slovenije, kjer s svojo rušilna močjo povzročajo občutne škode tudi v gozdovih . Največje škode zaradi vetrov so bile v obravnavanem časovnem obdobju zabeležene na blejskem gozdnem območju, kjer so vetrovi polomili kar 222.611 m3 lesne mase, zvečine iglavcev. Z več kot za polovico manjšimi vetrolomnimi koli- činami sledi slovenjgraško gozdno območje v upravljanju ABC Pomurke in druga območja. Vetrolomi , z manjšimi količinami poškodovane lesne mase, se kot redni letni pojav pojavljajo tudi na ljubljanskem območju, medtem ko so v drugih regijah bolj sporadičnega značaja. V obdobju od 1966. do 1982. leta sta bili brez dvoma najhujši katastrofi leta 1975 in 1980. Katastrofa leta 1975 je prizadela blejsko gozdno območje, kata- strofa 1980. leta pa Apaško dolino. Relativno kratkotrajno , le nekaj ur trajajoče neurje z dežjem in silovitim vetrom je 1. 7. 1975. leta zajelo širšo okolico Bleda. Vetrnim sunkom, ki so dose- gali orkansko hitrost s prek 120 km/h, niso uspeli kljubovati v glavnem smrekovi sestoji na posebej izpostavljenih položajih. Situacijo so še poslabšala razmočena tla, v katerih plitko zakoreninjene smreke niso imele dovolj opore, da bi kljubovale vetrnim pritiskom. Na Pokljuki, Mežaklji , Jelovici in v Radovni je viharni veter podrl in poškodoval okoli 60.000 m3 lesne mase. Enaka katastrofa je 4. 8. 1980. leta doletela Apaško kotlino, kjer je neurje, spremljana s silovitim vetrom, močno prizadelo_ mešane sestoje iglavcev in listavcev predvsem v ravninskem delu kotline ter topolove nasade ob Muri. Viharna ujma je na površini okoli 825 ha podrla ·in poškodovala 55.000 m3 lesne mc.se, kar je kar 21-letni etat za te gozdne površine. Vihar je ne glede na drevesne vrsto ruval in lomil drevje v različnih višinah. Viharnih sunkov niso vzdržali niti hrasti in debeli jeseni, za katere je sicer znano, da sta najodpornejši drevesni vrsti. Posledice katastrofalne ujme bodo vsekakor dolgotrajne, saj je praktično uničenih nad 65 °/o vseh gozdov Apaške kotli ne. Od ujme povzročena škoda je bila oce- njena na skupno 25 milijonov dinarjev. Tudi na drugih gozdnogospodarskih območjih so bile v gozdnih sestojih zaradi vetrovnih sunkov povzročene škode občutne in v posameznih primerih niso mnogo zaostajale za omenjenima katastrofama. Z razliko od žledolomov in snegolomov, ki so časovno omejeni nu zimska obdobja, je ogroženost gozdov zaradi vetrolomov sezonsko neomejena in obstaja 241 vse leto. še najnevarnejši so vetrovni sunki v zimskem obdobju, če se pojavijo v času, ko je drevje obložena s snežnim ali ledenim tovorom, ki ga prenaša s skrajnimi napori . Nasprotno pa je tudi močnejši veter prav dobrodošel in koristen, posebno če piha ob sneženju, ker z drevja sproti otresa sipki sneg, še preden primrzne na drevje. To koristno delovanje vetra so v Nemčiji poskusili nadomestiti z močnimi helikopterji , ki so ob času obilnih snežnih padavin preletavali ogrožene sestoje iglavcev in z navpičnim zračnim tokom, ki spremlja let helikopterjev, otresali sneg. O rezultatih tega, vsekakor ne ravno cenenega poskusa pa ni poročil. Iz številnih primerov vetrolomov v Sloveniji pa lahko povzamemo, da se vetrolomi pojavljajo v dveh oblikah. Kot prvo naj omenimo frontalno delovanje vetrovnih sunkov na sestoj. Pri tej obliki vetrne ujme, veter podira ali poškoduje drevje v ožjem ali širšem pasu. Vetrolomni pasovi se lahko raztezajo tudi po več kilometrov daleč v notranjost sestojev. Pri tej obliki delovanja viharnih vetrov so poleg privetrnih gozdnih robov močno ogroženi tudi odvetrni robovi ter gozdni sestoji na izpostavljenih položajih. Druga oblika delovanja vetrnih sunkov so poznani kot vrtinčasti viharji, ki povzročajo palome sredi sestojev. Pri vrtinčastih viharjih, katerih nastanek je v prvi vrsti pogojen z oblikovanostjo terena, so lahko prizadeta posamezna drevesa ali pa večje ali manjše skupine dreves. Posledice delovanja vrtinčastega viharja je nastanek praznin v sicer sklenjenem sestoju. Listavci so proti delovanju vetrov zaradi globoke zakoreninjenosti odpornejši od iglavcev, z bori in macesnom kot izjemami . Ta splošno znana ugotovitev velja še prav posebno za zimsko obdobje. Obstajajo sicer razne razporeditve drevesnih vrst glede na odpornost proti vetru, kar je pa zelo relativno, ker odpornost ni odvisna le od drevesne vrste, temveč od številnih drugih faktorjev, kot so na primer struktura, nagib in trenutno fizikalno stanje zemljišča, možnosti razvoja koreninskega sistema, starosti, oblikovanosti krošnje, zarasti, letnega časa itd. Morenska rastišča, ki jih tvorijo v glavnem grušč, pesek in glina, ne pogojujejo trdne zasidranosti dreves, ki obraščajo taka zemljišča, medtem ko apnenčasta ali iz drugih kompaktnejših kamenin sestavljena zemljišča omogočajo močno zako- reninjenost dreves. Za smreko je znano, da razvije svoj koreninski sistem v plitkem površinskem sloju zemljišča in je prav zaradi te svoje plitke zakoreninje- nosti od vetra najbolj ogrožena drevesna vrsta, posebno še, če raste na morenski podlagi. Isto velja tudi za nekoliko manj prožno jelko. Pravo nasprotje omenjenima vrstama so pa bori in macesni, ki ustvarjajo s svojimi globokimi, v rastišče sega- jočimi koreninami močno oporo in s tem tudi odpor proti vetrnim sunkom. Pri borih in macesnih so vsled tega pogostejši lomi zaradi podrtic, kot od vetrov . Ogroženost smrekovih sestojev se z r2zmočenim rastiščem še poveča . Od vetrov so najbolj ogroženi odrasli in stari gozdovi , če jih premočno preredčimo ali če jih oropamo varovalnega gozdnega roba. Tudi oblika in velikost posameznih krošenj imata pri vGtrnih udarcih odločilno vlogo . čim globlja je krašnja, tem nižje je oprijemališče in tem manjša je rušilna moč vetrov . Nesomerne krošnje so izpostavljene večjim obremenitvam ob vetru kot somerno razvite. še prav posebno so od vetra ogrožene dvojnice, »Cvizle« ter smreke, ki so okužene z rdečo gnilobo. Prve zaradi povečane površine, druge pa zaradi zmanjšane mehanske odpornosti, in sicer l .~40 'iii ~ Cl> ~ 20 1- ~-- : 1 ---1 - ···- ----- --- i -r 0.4 0,5 0.6 0.7 o.a o.s1-1m 80 60 o-< > .~40 'iii ·"' Q) ~ 20 vidna svetloba IR- območje o~ os os 0.7 a.e o.s ~m vidna svetloba IR-območje Slika 2. Refleksijske karakteristike vegetacije v vidnem in infrardečem delu svetlobnega spektra. a) Refleksija iglavcev, listavcev in vode v različnih delih spektra. Očitne razlike v refleksij- skih karakteristikah se kažejo le v infrardečem spektru: 1 istavci reflektirajo bistveno več svetlobe kot iglavci in zato odsevajo na infra rdečem filmu svetle je kot iglavci; zaradi močne absorbcije svetlobe, so vodne površine skoraj črne. b) Retleksija zdravega in odmrlega bukovega listja v različnih letnih časih v vidnem in infrardečem delu spektra. (Primerjaj sliko 7.) Snemanja iz zraka so se uveljavila kot najmodernejša in najpomembnejša tehnika pridobivanja geometrijskih (geodetskih) in vsebinskih podatkov, ki je že zdavnaj prerasla okvire geodetske panoge. Potreba po kontinuiranem sprem- ljanju dogajanj v prostoru je vodila do uvajanja sistematičnih, periodičnih, tako imenovanih cikličnih aerosnemanj v 5 do 10-letnih časovnih obdobjih. V Sloveniji je bilo prvo ciklična snemanje v letu 1975, ki ga je delno finan- ciralo tudi gozdarstvo. Sledilo je snemanje v letu 1980, naslednje pa je predvideno za leto 1984. V primerjavi s cikličnim aerosnemanjem v letu 1975 je merilo 253 zadnjega snemanja bistveno manjše, saj je nazivno merilo le 1 : 30 000. Pomembna novost iz leta 1980 pa je, da je bilo celotno območje posneto tudi na infrardečem črno-belem filmu (tabela 1). Danes v naši republiki razpolagamo z bogatim arhivom aeroposnetkov. čeprav so le-ti označeni kot material pomemben za ljudsko obrambo, je njihova nabava in uporaba v uradne namene, razmeroma enostavna. Tabela 1. Značilnosti cikličnih aerosnemanj Slovenije v letih 1975 in 1980 Značilnosti Nazivno merilo Filmski material Snemalne kamere Format posnetkov Potek snemalnih redov Prekrivanje posnetkov 1 črno-beli posnetki Leto aerosnemanja 1975 1 : 17.500 pankromatski film 1 OPTON, f = 152 mm 23 X 23 cm W....:..E in E-+W 1980 :30.000 pankromatski film 1 infrardeči tilm 1 OPTON, f = 152 mm WILD , f = 152 mm (IR) 23 x 23 cm N - >- S in S_. N v redu: 60% med redovi: 20-30 % Slika 3. Namizni zrcalni stereoskop, stereopantometer ZEISS-JENA. Prikazani instrument je opremljen s paralelnim vodilom, ki omogoča prost pomik stereoskopske glave v x in y smeri nad posnetkoma. Na paralelna vodilo sta pritrjena še stereometer in risalna konica. s čimer je olajšana tudi izmera višinske predstave in situacijski izris. Foto l. Smolej 254 Aeroposnetek ni karta če dva sosednja aeroposnetka opazujemo s posebnim instrumentom, stereo- skopem, dobimo pomanjšan, trodimenzionalni model posnetega zemljišča (slika 3). Model je tako točen, da je na njem mogoče opravljati tudi geodetske me- ritve razdalj in višin terena ali objektov, ter seveda zbirati tudi vse druge po- datke, ne da bi hodili na teren. Predpogoj je, da je bilo zemljišče posneto z nizom prekrivajočih se posnetkov, tako da je isti del terena viden na dveh sosednjih posnetkih iz dveh različnih zornih kotov (slika 4). Pri aerosnemanju zemljišče prekri- jemo z nizom snemalnih redov . Po- snetki se v redu prekrivajo 60-70% (b = razdalja stojišč dveh sosednjih posnetkov). redovi pa 2C-30 Ofo (a) . Merilo posnetkov je odvisno od go- riščnice kamere (f) in višine leta nad terenom (ht). Os snemanja je navpična . Pri zadnjem cikličnem snemanju sta bili v letalo vgrajeni dve aerosnemalni kameri, kar je omogočilo istočasno snemanje z normal nim in infrardečim črno-belim filmom . Slika 4. Organizacija aerosnemanja ·-·--- ·~· -., •·-·- ·../ Uporaba aeroposnetkov za merjenje in čitanje, interpretacijo, pa ni povsem enostavna. Predstava zemljišča je zaradi preslikavanja v centralni projekciji in samo približno navpičnega snemanja, namreč popačena. Situacijska napaka je posebno velika, če je posneto zemljišče hribovito. Povzroča jo radialni premik, ki raste z višinskimi razlikami in oddaljenostjo objekta od središča posnetka. Iz slike 5 je razvidno, da ta lahko vodi do napak pri kartiranju kot tudi pri inter- pretaciji. Tako se drevo na skici (levo, zgoraj) preslikava tik ob cesti, čeprav je precej oddaljeno od nje, zdi se nam veliko in zato starejše; drevo v dolini se preslikava mnogo manjše in ima videz mladega drevesa. Točkovno, odvisno od nadmorske višine, pa se spreminja tudi merilo posnetka. Radialne deformacije lahko dosežejo na robu posnetka tudi 1 O mm, kar so v merilu 1 : 17 000 (v Slo- veniji merilo posnetkov za gozdarsko rabo) 170-metrske situacijske napake. Takih napak v gozdarstvu seveda ne moremo tolerirati. Zato uporabljamo za merjenje in kartiranje posebne instrumente: fotoprerisovalnike za dela, ki ne zahtevajo preveč natančnosti in stereoavtografe za izris kart z geodetsko na- tančnostjo. Prednosti aeroposnetka in karte združuje ortofotografija. Po posebnem po- stopku, imenovanem diferencialne redresiranje, avtomatsko razpačeni posnetki ohranijo videz fotografije, so pa situacijsko točna slika posnetega zemljišča. Celo umetno je mogoče vnašati paralakso, s čimer ohranimo tudi možnost stereoskopskega opazovanja. Na ortofotografijo je mogoče vnesti slojnice in krajevne oznake, s čimer dobimo odlične, vsestransko uporabne in lahko čitljive ortokarte. 255 aeroposnetek (negativ 1 pomanjšana) ---------------. -----------1 --1 H~ ~ Hn-( .. AH) Hn 1 Izračun merila : Izračun radialnega premika · : M=1:m m =lf- .dR :: R · A.t:f Hn l i situaciia na aeroposnetku (centralna projekcija 1 merilo terena) situacija na karti (Ortc:.'!gonalna projekcija 1 mer1lo terena) · Ht=višina leta nad terenom f =goriščni ca kamere m = imenovalec merilnega razmerja Slika 5: Deformacije situacijske predstave na aeroposnetkih zaradi neravnega zemljišča . a) Sprememba merila: višjeležeči objekti se preslikavajo v večjem, nižjeležeči v manjšem merilu . b) Radialni situacijski premik: odvisno od razdalje objekta do središča posnetka, se višjeležeči objekti preslikavajo navzven, nižjeležeči navznoter. Popačenje je najmanjše v osrednjem delu posnetka. Dodatna popačen ja nastajajo zaradi odklona optične osi snemanja od vertikale. Gozdarji uporabljamo aeroposnetke že pol stoletja Sprva se je aerofotogrametrija uveljavila kot osnova za izdelavo topografskih kart. šele pozneje so prednosti uporabe aeroposnetkov odkrile tudi druge panoge, ki se bavijo z opazovanjem, raziskavo in ureditvijo zemeljske površine. Med prvimi , ki so že v tridesetih letih tega stoletja uporabljali aeroposnetke za izde- lavo in vzdrževanje raznih kart in inventuro lesne zaloge, so gozdarji. Najvažnejše področje v gozdarstvu, kjer uporabljamo aeroposnetke je prav gotovo urejanje gozdov; vse bolj pogosto pa se uporabljajo tudi pri gojenju in varstvu gozdov, načrtovanju gozdnih komunikacij, pridobivanju in transportu lesa, urejanju hudournikov, prostorskem načrtovanju itd. L:e na tem mestu je potrebno naglasiti, da metode daljinskega pridobivanja podatkov ne morejo in nočejo povsem nadomestiti dela v gozdu, kajti brez 256 popolnih meritev in preverjanja na terenu tudi v bodoče ne bo šlo. Najti pa moramo smiselno kombinacijo obeh načinov dela, ki nam bo ob minimalnih stroških zagotavljalo kvalitetne in točne informacije . Tudi enostavna uporaba aeroposnetkov nam lahko že bistveno olajša terensko delo Nadrobnost, preglednost, točnost in prostorska predstava so lastnosti aero- posnetka, ki jih nima še tako dobra karta. Zato nas ne preseneča, da gozdarji, pri nas in v svetu, aeroposnetke zelo pogosto uporabljajo predvsem za rekogno- sciranje terena pri pripravi dela in pozneje za boljšo orientacijo na terenu. Po povratku v pisarno pa so posnetki odločilna podpora spominu pri spornih vprašanjih, kjer bi bila sicer nujna terenska kontrola. Tipični primeri take uporabe so študiji mikroreliefa in stanja sestojev pri polaganju prometnic in transportnih linij in kontrola zaraščanja in sprememb gozdnega roba. če govorimo o enostavni uporabi pa to ne pomeni, da se smemo zadovoljiti z enoslikovnim opazovanjem. Nasprotno! Tudi tu nam vse želene informacije nudi le stereoskopsko gledanje z dobrim instrumentom z vsaj 3 do 8-kratno povečavo. Zakaj bi se iz lagodnosti odpovedali tako pomembnim prednostim stereoskopskega opazovanja kot so: bistveno boljša loč lj ivost, zaznavanje višin- ske predstave in možnosti optične povečave . Izdelava tematskih kart in vzdrževanje kartografskih podlog Klasično področje aerofotogrametrije je izdelovanje in vzdrževanje različnih kart. Osnovne podloge gozdarskih kart običajno izdelujejo geodeti , ki pa tudi uporab- ljajo fotogrametrične metode kartiranja. V naši republiki imamo odlične temeljne topografske načrte v merilu 1 : 5000 in 1 : 10 000 (TTN 5 in TTN 10), ki jih moramo gozdarji le še dopolniti z gozdarskimi elementi: mejami različnih gozdnogospo- darskih enot, mejami rastiščnih, vegetacijskih, sestojnih tipov; z izrisom situacije manjkajočih objektov in prometnic (vlake) pa dobimo odlične gozdnogospodarske in tematske karte. Mnoge od naštetih elementov zaznavamo lahko na aero- posnetkih, manjkajoče dobimo s snemanji na terenu ali pa jih prenašamo iz že obstoječih kart. čeprav vseh podatkov ne bo mogoče dobiti brez dodatnega terenskega snemanja, je prav na tem področju mogoče delo z uporabo mo- dernih fotogrametričnih in kartografskih metod (avtomatizirana kartografija) ter računalniške tehnologije še bistveno racionalizirati in poceniti. Potrebna tehno- logija obstaja, vprašanje pa je, kdaj bo dostopna tudi nam, slovenskim goz- darjem. čeprav z enostavnimi stredstvi, se začenja fotogrametrično kartiranje uve- ljavljati tudi v našem gozdarstvu . že v prejšnje poglavje sodi rekognosciranje in izločanje sestojev. Med našimi gozdarji pa je najbolj razširjeno fotogrametrično preverjanje poteka gozdnega roba. Zaradi često zelo enostavnih kartografskih metod (okularno prerisovanje) pa je seveda situacijski izris le približen. Kljub temu je tudi to pomemben napredek, saj bi sicer periodična kontrola poteka gozdnega roba, ki jo predpisi zahtevajo, sploh ne bila več mogoča. Problem , ki je praktično rešljiv samo s pomočjo uporabe aeroposnetkov, je ugotavljanje opuščenih površin in površin v zaraščanju (npr. Kras, Dolenjska). Težave, ki se pojavljajo pri tovrstnih analizah, niso tehnične narave (izločanje je 257 Slika 6: Razmejevanje in ugotavljanje sestojnih tipov na aeroposnetkih. Fotogrametrično izdelana sestojna karta je jedrnat in izjemno pregleden opis sestojev, ki istočasno podaja tudi točen potek gozdnega roba in lokalizira površine v zaraščanju . Z enim samim pogledom so na aeroposnetku razvidni lega, starost, struktura, kakovost in površina vsakega posa- meznega sestaja. (Vir: Hočevar 1965, Nekoliko spremenjena karta sestojev) KlasifikaciJa sesto]nih tipov 1. Razvojne faze 100 mladje, gošča 200 letvenjak, drogovnjak 300 mlajši debeljak 400 starejši debeljak SOO pomlajenec 600 prebiralni gozd 700 pašniški gozd BOO grm išča 2. Mešanost . 10 iglavci 90-100 % . 20 iglavci So-89 % . 30 li stavci 5o-89 % . 40 listavci 90-100 "lo 3. Sklep krošenj . . 1 gost - normalen . . 2 rahel .. 3 vrzelast .. 4 pretrgan razmeroma enostavno na pankromatskih in infrardečih posnetkih), temveč nasta- jajo zaradi preohlapne, premalo konkretne definicije gozdnega in negozdnega zemljišča, kar bomo morali čimprej izboljšati. Prenekatero gozdno gospodarstvo pri nas se otepa s problemom kartograf- skega snemanja gozdnih cest in vlak. V nekaterih primerih do 30 °/o celotnega omrežja ni vnešenega na karte , ker je terensko snemanje izredno drago ter zaradi pomanjkanja kadrov in časa pogosto tudi neizvedljivo. Kranjsko gozdno gospodarstvo se je odločilo za fotogrametrični izris ob pomoči Geodetskega zavoda v Ljubljani. Nekatera druga gozdna gospodarstva imajo podobne načrte. 258 V svetu je zelo razširjena uporaba aeroposnetkov za izdelavo sestojnih kart, ki so osnova pri gozdnogojitvenem načrtovanju ter rabijo kot pripomoček pri vzorčnem ugotavljanju lesne zaloge (slika 6). Izkušnje na tem področju ima pri nas blejsko gozdno gospodarstvo, nekatera druga gozdna gospodarstva pa na- meravajo z deli začeti v bližnji bodočnosti. Moderne vzorčne inventure gozda je mogoče z uporabo aeroposnetkov bistveno pocenili Za ugotavljanje stanja (npr. lesne zaloge) in dinamike razvoja gozdnih se- stojev (npr. prirastek) uporabljamo v Sloveniji različne metode od okularne ocene pa do vzorčne in polne premerbe. Naraščanje stroškov povzroča, da se vedno bolj uveljavljata obe prvi metodi; prav tu pa je mogoče aerofotogrametrične metode najbolj učinkovito uporabiti. Vemo, da so okularne terenske ocene lesne zaloge zelo netočne, + 25 °/o napake (pogosto sistematične!) niso nikakršna izjema. Z uporabo fotograme- trično izrisane sestojne karte, pregleda površin po sestojnih tipih in nekaj kontrolnimi vzorčnimi snemanji na terenu, ki jih potrebujemo za oceno lesne zaloge po posameznih sestojnih tipih, pa bi bilo mogoče snemanje že bistveno izboljšati. V vseh gospodarskih gozdovih pa bomo morali slej ko prej preiti na vzorčno izmera lesne zaloge in prirastka. Tuje in domače izkušnje pri uporabi vzorčnih metod snemanja so pozitivne (cenenost, visoki delovni učinki, natančnost), vendar tudi tu še niso izkoriščene vse možnosti. Snemanja je mogoče s kombiniranimi aerofotogrametrično-terestričnimi snemanji še izboljšati, s čimer bi bila po nekaterih izkušnjah mogoča še do 50 °/o dodatna pocenitev. Materialne osnove za tak način dela v Sloveniji imamo, posnetki cikličnih snemanj so dostopni brez dodatnih vlaganj, razmeroma slabo pa smo še sezna- njeni z različnimi možnostmi in metodami dela. Nekaj izkušenj na tem področju pa imamo vendar tudi že pri nas. Blejsko gozdno gospodarstvo namreč že dalj časa uporablja metodo stratificiranega vzorčenja na osnovi fotogrametričnega izločanja sestojnih tipov za snemanje lesne zaloge in prirastka (metoda stalnih vzorčnih ploskev). Na tem področju pa smo začeli tudi z raziskovalnim delom, ki ga financira Splošno združenje gozdar- stva Slovenije (Hočevar 1983). Nadzor iz zraka v službi varstva gozdov in okolja Z razvojem posebnih tehnik snemanja iz zraka, ki zajemajo infrardeče, ter- malno in mikrovalovno (radarsko) sevanje, je daljinsko zaznavanje že postalo tudi najracionalnejše in najučinkovitejše sredstvo za ugotavljanje in nadzor poškodb vegetacije in negativnih posegov človeka v okolje . V gozdarstvu je s pomočjo aeroposnetkov mogoče hitro oceniti obseg in pomen škod zaradi na- ravnih ujm (požari, poplave, vetrolomi, snegolomi, snežni in zemeljski plazovi, hudourniki, suše, žled, toča), bolezni (glive, insekti) ali onesnaženja okolja (zrak. voda, tla) . Gozdarji ugotavljamo na običajnih črno-belih aeroposnetkih katastrofalne po- škodbe gozda, ki zajemajo večje površine, dalje upadanje vitalnosti, stres in bolezenske simptome pa le na multispektralnih posnetkih, pri čemer ima zdaleč največji praktični pomen infrardeči barvni filmski material (slika 7) . Zelo po- 259 membno je, da za take analize uporabljamo aktualne novejše posnetke v pri- mernem merilu (ca. 1 : 5000 do 1 : 15 000) in primerni snemalni tehniki. Te pa je možno dobiti le s posebnim snemanjem. V naši republiki so gozdarji doslej financirali dve taki snemanji, leta 1975 ugotavljanje poškodb zaradi žleda na Tolminskem (črno-beli posnetki) in ugotav- ljanje poškodb in propadanje gozda zaradi onesnaženosti zraka v okolici L:erjava, Celja in Trbovelj (infrardeči barvni posnetki) v letu 1976. Slovensko gozdarstvo še ni izkoristilo vseh možnosti, ki jih nudi uporaba sodobnih aerofotogrametričnih in fotointerpretacijskih metod Iz pregleda v predhodnih poglavjih vidimo, da tudi v slovenskem gozdarstvu že uporabljamo fotogrametrične metode pridobivanja podatkov. Toda, ali smo možnosti, ki nam jih nudi ta moderni način dela tudi dovolj izkoristili? Ali smo lahko z dosedanjimi rezultati zadovoljni? Kljub nekaterim uspehom, moramo odgovoriti z jasnim ne! Razlogi so na- slednji: Primeri uporabe, ki smo jih navajali, so dosežki posameznih, za to področje posebno zainteresiranih gozdnih gospodarstev; bolje rečeno posameznikov v njih, in ne vse operative. Razlike med posameznimi gozdnimi organizacijami v uporabi aerofotogrametričnih metod dela so namreč zelo velike . Dvoje jih sploh ne uporablja, drugod je raba pogosto zelo ekstenzivna. Sredstva vložena v aerosnemanja in nabavo aeroposnetkov (Gozdarji imamo razmeroma bogate arhive aeroposnetkov!) niso bila izkoriščena v taki meri, kot to dovoljuje sodobna tehnologija. Zaradi praviloma zelo enostavne tehnike izvred- notenja (enoslikovno opazovanje!), so gozdarji z aeroposnetkov zajemali le najočitnejše podatke. Mnoga merjenja, ki bi jih bilo sicer tudi mogoče izvesti na aeroposnetkih, pa so še nadalje opravljali na terenu . Povsem manjkajo metode izvrednotenja, ki zahtevajo visokokvalificirano znanje in moderno tehnologijo. Možnosti aerofotogrametričnega pridobivanja podatkov -izkoriščamo le na nekaterih področjih, na drugih, kjer je uporaba resda zahtevnejša, pa skorajda še nismo začeli (npr. gozdne inventure, gozdnogojitveno načrtovanje). Podatke, ki jih o gozdu že zbiramo z aeroposnetkov, nismo še znali vključiti v splošni informacijski sistem, temveč obležijo v službah, ki izvrednotenja oprav- ljajo. Pri uvajanju aerofotogrametričnih metod dela se vse prepogosto zadovolju- jemo z delnimi rešitvami, namesto da bi proučili in skušali racionalizirati celotne delovne verige (npr. objekt na aeroposnetku samo lokaliziramo, na terenu pa ga identificiramo in po potrebi posnamemo situacijo) . Intenzivnejši razvoj gozdarske aerofotogrametrije ne bo mogoč, če ne bomo odpravili vzrokov, ki so ovirali delo v preteklosti Ugotovitve iz prejšnjega poglavja ne smemo razumeti kot očitek gozdarski operativi, temveč kot samokritično analizo dela vseh, ki delamo na področju gozdarske aerofotogrametrije. Vzroke za razmeroma počasen razvoj gozdarske aerofotogrametrije oprede- ljuje študija »Stanje in možnosti daljinskega pridobivanja podatkov v gozdarstvu Slovenije« (Hočevar, Juvančič 1982) zelo jasno. Le-ta namreč ugotavlja, da leže vzroki predvsem znotraj gozdarske panoge, kajti splošna geodetska aerofoto- 260 '· grametrična infrastruktura v naši republiki je na razmeroma visoki ravni (ciklična aerosnemanja, oprema, kadri). Kot najpomembnejši vzrok, ki je v preteklosti zaviral hitrejši razvoj, ugotavlja študija, je pomanjkanje kadrov, gozdarjev, ki bi poznali možnosti in obvladali tehniko uporabe aerofotogrametrije v gozdarstvu . To pa pomeni , da dosedanje izobraževanje in pospeševalna delo nista bila zadovoljiva . Sledi pomanjkanje tehnične opreme ter pogosto nezadovoljiva kakovost aeroposnetkov (merilo, ločljivost). Skupni imenovalec vseh vzrokov, ki so zavirali razvoj gozdarske aerofoto- grametrije v preteklosti, moramo prav gotovo iskati na področju izobraževanja. Očividno je bil visokošolski študijski program na tem področju premalo obsežen, predvsem pa premalo aplikativen, tako da tudi pospeševalna delo drugih ustanov (Geodetski zavod, Bilc 1981 in Kristan 1975) in iniciative, ki so prihajale z gozdarske fakultete v Zagrebu (Seminarji in publikacije, prof. Z. Tomašegoviča) ni rodilo pričakovanih rezultatov. Operativa se prednosti, ki jih nudi uporaba sodobnih aerofotogrametričnih metod že zaveda in si je za tekoče srednjeročno razdobje zastavila zahtevne cilje. Iz ankete, ki smo jo izvedli pri gozdnih gospodarstvih, je razvidno, da uporabo aerofotogrametričnih metod načrtujejo tudi tista gozdna gospodarstva, ki jih do sedaj niso uporabljala, in da organizacije, ki imajo že določene izkušnje, načrtujejo še intenzivnejšo uporabo. Povsod, razen v Prekmurju, nameravajo uporabljati aeroposnetke za razmeje- vanje gozdnih in negozdnih zemljišč ter ugotavljanje poteka gozdnega roba. Nadalje stoji v ospredju še raba aeroposnetkov za pripravo terenskega dela in lažjo orientacijo pri delu na terenu (8 gozdnih gospodarstev). Večje število gozdnih gospodarstev načrtuje rabo posnetkov za izločanje sestojnih in vegetacijskih tipov (11 gozdnih gospodarstev), za vzdrževanje podlog (7 gozdnih gospodarstev) in načrtovanje prometnic (4 gozdna gospodarstva) ter prostorsko načrtovanje (5 gozdnih gospodarstev}. V treh gozdarskih organizacijah je predvidena raba aero- posnetkov kot pripomoček za stratifikacijo sestojev pri vzorčnem ugotavljanju lesne zaloge. Nekatera gozdna gospodarstva (2) in IGLG pa se zanimajo za ugotavljanje kalamitet in spremljanje poškodb zaradi strupenih imisij s pomočjo infrardečih barvnih snemanj. Program je zelo zahteven , ker bo potrebno v kratkem času bistveno izboljšati in racionalizirati tehniko izvrednotenja aeroposnetkov ter premagati tudi ostale slabosti, ki so doslej zavirale razvoj na tem področju. Predvsem moramo s seminarji in tečaji hitro usposobiti zadostno število gozdarjev za tovrstno delo ter izdelati take metode, ki bodo omogočale čim boljše izkoriščanje vseh možnosti moderne aerofotografije. Do neke mere se bomo lahko pri tem naslanjali na tuje znanje in izkušnje, brez dvoma pa bomo morali razvijati tudi lastno raziskovalno dejavnost, ki bo prilagojena specifičnim slovenskim razmeram. Kljub finančnim težavam bomo morali za delo s fotogrametričnimi metodami najti ustrezno materialno osnovo. Imeti moramo tehnično opremo za operativo in znanstveno-raziskovalno delo ter zagotoviti za gozdarsko rabo posnetke, ki bodo v ustreznem merilu in dobre kakovosti. Prvi rezultati pospeševalnega dela so že opazni . V sodelovanju z Geodetskim zavodom nam je že uspelo z boljšo izbiro aerosnemalnih filmov in s prilagajanjem kopirne tehnike potrebam gozdarstva, izboljšati ločljivost aeroposnetkov. Najav- ljeni nakupi tehnične opreme (Kemoservis v Ljubljani je od gozdnih gospodarstev dobil naročilo za 8 namiznih stereoskopov in 7 fotoprerisovalnikov) pa kažejo, da bo tudi vprašanje najvažnejše tehnične opreme, vsaj v gozdarski operativi, kmalu rešeno. 261 Zaključki Namesto povzetka, posredujemo zaključke študije Stanje in možnosti daljin- skega pridobivanja podatkov v gozdarstvu Slovenije, ki jih je mogoče strniti v sledeče ugotovitve: - Daljinsko zaznavanje je postalo v svetu že kakovostna in racionalna me- toda za detekcijo naravnih virov ter za ugotavljanje stanja in nadzor razvojne di- namike v prostoru. V operativnem gozdarstvu Srednje Evrope bodo vsaj še to desetletje obdržali posnetki iz letal, narejeni z metrično kamero, dominantno vlogo; z izboljšanjem ločljivosti snemanj na vsaj 10m in tehnike izvrednotenja, pa lahko kmalu pričakujemo tudi širšo uporabo satelitskih posnetkov v okviru globalnega gozdnogospodarskega načrtovanja. - V Sloveniji je aerosnemalna služba dobro organizirana. Geodetske službe razpolagajo z ustrezno tehnično opremo in tehnološkim znanjem, kar je ugodno izhodišče za zagotavljanje optimalne kakovosti aeroposnetkov v bodoče. Trenutne finančne težave ne bi smele biti ovira za uresničenje tega cilja. Organizacijo in ·izvajanje cikličnih snemanj je potrebno prilagoditi specifičnim potrebam gozdarstva, najboljše merilo je 1 : 15 000 do 1 : 17 000, spomladanska snemanja ali paralelna infrardeča snemanja, izdelava kopij mora upoštevati predvsem kontrastnost gozdnega prostora. Za reševanje tehničnih in finančnih vprašanj, ki se bodo v tej zvezi pojavila, naj se formira posebna komisija, sestav- ljena iz predstavnikov gozdarstva, Republiške geodetske uprave in Geodetskega zavoda. - Gozdarji razpolagamo s pomembnim arhivom aeroposnetkov, ki ga po potrebi dopolnjujemo s posnetki arhivov občinskih geodetskih uprav in Geodet- skega zavoda. Nabava aeroposnetkov je razmeroma enostavna. - Med posameznimi gozdnimi gospodarstvi obstajajo velike razlike v uporabi aeroposnetkov; dvoje jih sploh ne uporablja, drugod je raba pogosto zelo ekstenzivna. - Med vzroki, ki so v preteklosti zavirali ugodnejši razvoj daljinskega pri- dobivanja podatkov, stoji na prvem mestu pomanjkanje strokovnjakov in ne- poznavanje možnosti uporabe aerofotogrametrije v gozdarstvu; čemur slede težave zaradi pomanjkljive opreme in nezadovoljive kakovosti aeroposnetkov. - Večina gozdnih gospodarstev načrtuje v prihodnje bolj intenzivno uporabo metod daljinskega zaznavanja, pri čemer je v ospredju uporaba aeroposnetkov za pripravo terenskega dela in boljšo orientacijo na terenu, razmejevanje gozdnih in negozdnih zemljišč in ugotavljanje sprememb gozdnega roba, izločanje se- stojnih in vegetacijskih tipov, vzdrževanje kartografskih podlog, načrtovanje gozdnih prometnic in pocenitev vzorčnega ugotavljanja lesne zaloge. - Za navedena dela bo potrebno usposobiti ustrezne kadre. Mladi gozdarski strokovnjaki si morajo ustrezno znanje pridobiti na univerzi. Zato je potrebno oblikovati visokošolski študij tako, da bo poleg teoretičnih osnov usposabljal mlade inženirje za operativno delo na tem področju. Za starejše kolege iz operative pa so primerne oblike dodatnega izobraževanja seminarji in tečaji. - Naloga VTOZD za gozdarstvo ali Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je organizirati pospeševalna službo, ki bi z nasveti in obdelavo pri- merov pomagala pri reševanju tovrstne operativne problematike. - S pospeševanjem znanstveno-raziskovalnega dela je potrebno zagotoviti pogoje za razvoj novih ali preizkus v svetu že uveljavljenih metod daljinskega zaznavanja. - Za uresničitev nakazanega delovnega programa je nujna nabava ustrezne tehnične opreme, tako za potrebe operative, kot za znanstveno raziskovalno delo. 262 ,, Literatura 1. Bilc, A., 1981 : Fotointerpretacija 2. Republiška geodetska uprava; 38 s. 2. Hočevar, M., 1965: Vloga gozdnogojitvenega načrtovanja v intenzivnem gospodarjenju z gozdovi. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, gozdarski oddelek ; 52 s. 3. Hočevar, M. : 1983: Racionalizacija inventure gozda z uporabo aeroterestričnih metod pridobi- vanja podatkov. Tema v sklopu raziskovalnega programa : Stanje in možnosti daljinskega pridobivanja podatkov ter uporaba v gozdarstvu Slovenije. VTOZD za gozdarstvo, Raziskovalni program 1983; 6 s. 4. Hočevar , M., Juvančič, M., 1982: Stanje in možnosti daljinskega pridobivanja podatkov v gozdar- slvu Slovenije . VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1982; 76 s. 5. Kristan, 8 ., 1975 : Fotointerpretacij·a, uporaba aeroposnetkov pri prostorskih raziskavah. Zavod za družbeno planiranje ; 55 s. 6. Tomašegovic , Z ., 1980: Fotogrametrija i fotointerpretacija u šumarstvu . Sveučilište u Zagrebu, Sumarski fakultet; 157 s. Obsežen pregled tuje aerolotogrametrične literature je v študiji : Stanje in možnosti daljinskega pridobivanja podatkov v gozdarstvu Slovenije (Hočevar. Juvančič 1982) . LUFTBILDAUSWERTUNG, MdGLICHKEITEN UND ANWENDUNG IN DER SLOWENISCHEN FORSTWIRTSCHAFT Zusammenfassung Nach kurzem UmriB der wichtigsten Eigenschaften der Luftaufnahmetechnik und der verschiedenen Filmarten, vermittelt der Bericht einen Oberblick i.iber einige, in der F o rstwi rtschaft bereits ei n ig efU hrt en Anwendu ngsmčg 1 ich ke iten der Luftbildauswertung. Im einzelnen wird der Luftbildeinsatz fi.ir die Kartenherstellung und Kartennachfl.ihrung, die Durchfi.ihrung von Forstinventuren, die Waldschadenerkennung und in der Raum- planung vorgestellt. Die Analyse der Verhaltnisse auf dem Gebiet der Fernerkundung in Slowenien. zeigt einerseits ein hohes Niveau der allgemeinen photogrammetrischen Infrastruktur (Orga- nisation der Luftbildaufnahmen, Gerateausri.istung und Know-how der Vermessungsamter) und anderseits einen eher unbefriedigenden Stand der Luftbildanwendung in der Forst- wirtschaft. Eine Umfrage bei den Forstverwaltungen hat als Hauptursache dieses Zustandes die ungeni.igende photogrammetrische Ausbildung der Fčrster, die mangelhafte Gerate- ausrustung und die oft unbefriedigende Qualitat der Luftbilder ergeben. Ein breiterer Einsatz der Fernerkundungsverfahren ist aber bei den meisten Forstbetrieben bereits mittelfristig geplant. 263 - Oxf. : 67 :(497.12) "1982·' POLOŽAJ GOZDARSTVA V LUČI POSLOVNIH USPEHOV V LETU 1982 Tonica f)ukiC"' že dalj časa trajajoča svetovna recesija se je v našem gospodarstvu močneje odrazila leta 1979. Dotlej dinamična rast proizvodnje, se je potrjevala v realni rasti narodnega dohodka oziroma dohodka, v povečani produktivnosti, v živahni investicijski dejavnosti oziroma v nenehni rasti vseh oblik porabe. Tega leta pa je količinska proizvodnja ostala na ravni preteklega leta, realno se je dohodek le malenkostno povečal, dotlej relativno zmerna inflacija se je povzpela na 25 °/o. Od tega leta dalje se je nazadovanje splošne gospodarske rasti stopnjevala, ni pa bilo niti enakomerno, niti ni enako prizadelo vse gospodarske dejavnosti. Tako je, denimo leta 1980 dosegla proizvodnja žaganega lesa in plošč izjemno ugodne poslovne rezultate, ki so bili pretežno posledica korekcije cen, ki pa so bili že naslednja leta vse slabši in slabši. V tem obdobju je bilo za gozdarstvo poslovno leto 1979 najmanj uspešno. V naslednjih dveh letih, ko je bila splošna krivulja gospodarske rasti že obrnjena navzdol pa je gozdarstvo doseglo dobre poslovne rezultate . Doseglo jih je s precej več napora kot nekatere panoge prej . Ni zadoščala le korekcija cen, temveč je bilo potrebno močno povečati obseg proizvodnje in produktivnost. Relativna prosperiteta je bila le kratkotrajna, kajti po rezultatih sodeč, se je gozdarstvo leta 1982 spet znašlo nekako na ravni leta 1979 vendar z manjšo proizvodno zmogljivostjo . Poslovno leto 1982 je sicer za nami, toda ker smo si z rezultati, ki smo jih dosegli, ustvarili pogoje za delo v letošnjem letu, so ti še vedno zanimvi . Ti rezultati pa so podpoprečni, slabši so od rezultatov gospodarstva, slabši od rezultatov, ki jih je dosegla proizvodnja in predelava papirja in boljši od rezul- tatov proizvodnje žaganega lesa in plošč (če primerjamo rezultate znotraj te reprodukcijske verige). Sicer pa o tem zgovorno priča tabela (stran 265). Slabše poslovne rezultate smo pričakovali glede na splošne zaostrene raz- mere in glede na relativno visoke poslovne rezultate, dosežene v preteklih letih. Ne moremo tudi trditi, da je položaj gozdarstva, če ga primerjamo z ve-- čino drugih gospodarskih dejavnosti, izjemno slab. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so ti rezultati doseženi v pogojih, ko se je povečal obseg proizvodnje za 7 °/o, cene zvišale za 16 °/o in produktivnost porastla za 1 °/o. Precejšnji del teh naporov so torej razvrednotili povečani stroški (povečane stopnje minimalne amortizacije, povečani materialni stroški in večje obveznosti iz dohodka). Zato doseženi čisti dohodek ne zadošča, da bi zadržali že dosežena delitvena razmerja. Ta so se poslabšala na škodo akumulacije. Delež čistega dohodka za akumulacije se je namreč znižal od 24,5 °/o na 22,7 °/o. Ne le da se absolutni znesek akumulacije ni povečal za enako stopnjo kot doslej (višja je le za 1 °/o); vse gozdnogospodarske organizacije so imele nižjo akumulacije kot leto prej. Razumljivo je, da je manj tudi sredstev ti . 12. člena zakona o gozdovih. Relativno manj kot v preteklih letih so se povečala tudi sredstva za biološka vlaganja. Torej je v času, ko povečan obseg proizvodnje terja večja vlaganja v gozdove, teh sredstev manj. * T. 8., dipl. oec., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva ul. 38, 61000 Ljub,jana, YU. 264 :; Prikaz nekaterih elementov poslovanja po gozdnogospodarskih organizacijah v letu 1982'* PRVINE Dejavnost - OZD Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek --- indeks indeks indeks v 000 din 1.-XII. 82 rang v 000 din 1.-XII. 82 v 000 din l.-Xli. 82 rang 1.-XII. 81 1.-XII. 81 l.-Xli. 81 - GOSPODARSTVO 1.536,668.052 129 1.198,367.356 130 340,056.207 127 Proizv. žag. lesa in plošč 15,883.293 118 11,829.134 122 4,054.159 109 Proizv. in predelava papirja 26,169.116 119 19,974.532 119 6,194.584 122 GOZDARSTVO 12,096.349 124 6,915.702 132 5.180.646 116 GG Bled 861.311 123 12 474.163 134 387.148 111 11 GG Brežice 812.957 119 11 498.904 127 314.053 110 12 1'\) GG Celje 871 .864 134 5 561 .044 136 310.820 131 3 ()') Ol GG Kočevje 1,297.974 137 3 777.294 159 520.661 114 10 GG Kranj 886.757 128 7 517.233 135 369.524 120 6 GG Ljubljana 1,330.708 133 6 750.809 137 579.899 127 4 GG Maribor 1,330.959 128 7 681.448 142 654.511 117 7 GG Nazarje 642.518 118 13 406.594 127 235.924 106 15 GG Novo mesto 1,028.537 136 4 510.291 156 518.247 121 5 GG Postojna 1 '160.571 126 9 685.366 142 475.205 107 14 Lesna Sl. Gradec 1,476.609 113 14 943.678 111 532.931 116 9 SGG Tolmin 805.745 125 10 477.737 139 328.008 109 13 ABC Pomurka M. Sobota 217.900 142 2 84.235 155 133.665 135 1 Zavod Sežana 255.367 146 1 181.763 152 73.604 132 2 Semesadike Mengeš 84.659 106 15 31.591 92 53.068 117 7 • Podatki SDK Cisti dohodek Mesečni neto OD na zaposl. r indeks Dejavnost- OZD indeks 1 v 000 din 1.-XII. 82 rang v ODO din 1.-XII.82 rang l.-Xli. 81 l.-Xli. 81 GOSPODARSTVO 217,052.476 121 14.161 126 Proizv. žag. lesa in plošč 2,091.625 101 12.851 122 Proizv. in predelava papirja 3,832.506 122 14.646 125 GOZDARSTVO 2,975.423 118 15.804 121 GG Bled 206.551 106 14 16.373 120 7 GG Brežice 198.532 114 10 14.800 117 13 GG Celje 186.958 139 3 15.360 119 8 GG Kočevje 272.702 118 7 15.738 118 11 GG Kranj 212.374 115 9 17.573 133 1 GG Ljubljana 339.320 134 4 16.786 119 8 GG Maribor 398.206 117 8 15.335 128 2 GG Nazarje 129.417 104 15 14.956 118 11 GG Novo mesto 317 .761 121 6 15.609 121 6 GG Postojna 292.276 113 11 17.599 119 8 Lesna Sl. Gradec 286.822 126 5 15.075 123 5 SGG Tolmin 177.540 107 13 15.929 116 14 ABC Pomurka M. Sobota 89.483 140 2 14.430 128 2 Zavod Sežana 40.375 144 1 14.014 114 15 Semesadike Mengeš 44.826 113 11 15.690 128 2 Akumulacija Uresničitev Dejavnost -OZD plana količ. Izvoz'* indeks v m3 v 000 din l.-Xli. 82 rang proizv. v% 1.-XII. 81 GOSPODARSTVO 52,990.332 106 Proizv. žag. lesa in plošč 430.050 58 Proizv. in predelava papirja 1,369.643 106 GOZDARSTVO 686.298 101 101 GG Bled 62.696 82 10 99 1.365 GG Brežice 41 .866 67 13 101 27.491 GG Celje 80.520 148 4 101 5.760 GG Kočevje 42.179 98 8 102 9.635 GG Kranj 44.512 74 12 101 15.604 GG Ljubljana 104.531 172 1 99 9.083 GG Maribor 85.856 102 7 95 17.816 GG Nazarje 13.877 52 15 100 487 GG Novo mesto 91.495 107 5 104 23.551 GG Postojna 36.352 86 9 106 6.313 Lesna Sl. Gradec 55.786 81 11 103 3.586 SGG Tolmin 19.658 56 14 106 17.050 ABC Pomurka M. Sobota 34.371 154 3 130 975 Zavod Sežana 14.290 167 2 78 12.361 Semesadike Mengeš 23.141 107 5 • • Podatki izvozni kov lesa (Slovenijales, Pri morje Export, Jadran Sežana) V delitvi čistega dohodka je padel tudi delež za sklad skupne porabe od 11,8 °/o na 11,6 °/o medtem, ko se je delež čistega dohodka namenjen osebnim dohod kom povečal od 63,7 °/o na 66,0 °/o v primerjavi z razmerji doseženimi v letu 1981. 266 ; l. Tako se je zgodilo, da so bili ponovno v ospredju osebni dohodki delavcev v gozdarstvu, in vsi problemi v zvezi z izvajanjem dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkih, seveda v slabi luči za gozdarje. Gozdarstvo je prekoračitelj dogovorjene rasti mase sredstev za osebne do- hodke v letu 1982, kajti rast primerljivega dohodka (dohodek povečan za mini- malno amortizacijo) ni dopuščala 22 odstotnega povečanja mase sredstev za osebne dohodke. Cela vrsta razlogov govori zoper takšno formalno obravnavanje posameznih gospodarskih dejavnosti in posameznih gozdnogospodarskih orga- nizacij. Povečala se je produktivnost in povečal se je obseg opravljenega dela. Večja masa sredstev za osebne dohodke je bolj posledica povečanega števila zaposlenih, manj pa povečanega poprečnega osebnega dohodka. To potrjuje tudi podatek, da se je poprečni mesečni neto osebni dohodek delavcev v gospo- darstvu povečal za 25,9 °/o (v primerjavi s poprečjem dosežen im v letu 1981) v goz- darstvu pa za 21,9 °/o. Realni osebni dohodek delavcev v gozdarstvu je padel za 6,3 °/o, v gospodarstvu pa za 3,1 °/o. Mimo teh golih dejstev pa ugotavljamo, da so se v zadnjih dveh letih, ko so poslovni rezultati dopuščali večje korekcije osebnih dohodkov, spremenila, čeprav malenkostno, razmerja v osebnih dohodkih v gozdarstvu. Hitreje so se povečali osebni dohodki delavcev v neposredni proiz- vodnji na račun nekoliko počasnejše rasti osebnih dohodkov ostalih delavcev. Dosežena pa je bila tudi zadovoljiva nominalna rast osebnih dohodkov, kar je zadržalo stalni odliv delavcev iz gozdarstva . Na žalost se tudi zaradi togosti določil dogovora ta razmerja ponovno poslabšujejo. Tako kažejo podatki za leto 1982, še slabši pa so obeti za letošnje leto. Povečan obseg sečnje je po ocenah dosegel skrajno mejo sedanje zmoglji- vosti gozdov in se v naslednjih letih (do leta 1985) ne bo povečeval. Večjega dohodka torej ne bo možno doseči s povečano količinsko proizvodnjo. Vprašljivo je, če ga bo možno bistveno povečati z zviševanjem cen glede na dohodkovni položaj predelovalne industrije ter glede na kvaliteto lesa. Posegi v slabše gozdove pa bodo dodatno povečevali stroške in zniževali dohodek. Rast cen in življenjskih stroškov, nista zaustavljeni, temveč nezadržno rasteta. Cene na drobno (te so merilo inflacije) so konec marca že za 16,4 °/o večje od poprečnih doseženih v letu 1982, življenjski stroški pa za 17,4 °/o. To ustvarja pritiske na povečanje osebnih dohodkov. čeprav v prvem tromesečju praktično ni bilo možnosti za korekcijo osebnih dohodkov so bili, denimo, februarja poprečni osebni dohodki delavcev večji za 4,3 °/o v primerjavi z januarjem. V gozdarstvu so v isti primerjavi osebni dohodki nižji za 0,6 °/o. Vzroki za takšno gibanje niti niso pomembni, pomembno je dejstvo, da bo pod takšnimi pogoji zelo težko zagotoviti realizacijo planirane proizvodnje. Bržkone so poleg vremenskih razmer še drugi razlogi, da je količinski obseg proizvodnje v prvem tromesečju zaostajal tako za planiranim kot za lanskoletnim doseženim v tem obdobju. 267 Oxf.: 971/972:262:906 KONFERENCA ZDRUžENIH NARODOV O NOVIH IN OBNOVLJIVIH ENERGETSKIH VIRIH (UNERG)* UNERG konferenca v Nairobiju od 10.-12. avgusta 1981 je ob ogromni porabi človeške moči in denarja dosegla še manj kot zadnja neuspela megakonferenca na Dunaju 1979. Napori petih tisočev delegatov iz 125 dežel in 30 do 40 mio$ stroškov so rodili le razočaranje, kajti za izpolnitev priporočil, ki so jih dali, niso določili mehanizma t. j. načina finansiranja. Niso uspeli ustanoviti nove energetske agencije, ki bi nadzirala prehod k novim in obnovljivim virom energije. Pustili so odprto vprašnje, kako bo 90 dežel v razvoju, ki morajo uvažati nafto, plačevale svoje naftne račune, ki so se povzpeli od 17 milijard$ leta 1970 na 97 milijard$ leta 1981 . Kot običajno, so vprašanja okolja potisnili ob stran. Na kratko, UNERG ni dosti naredil, razen da je opozoril na številne probleme, posebno na krizo drv kot energetskega vira. Vprašajmo se, če potrošenih 30-40 mio$ ne bi mogli koristneje uporabiti za kaj drugega kot le za »dvig vesti«. V resnici je UNERG proizvedel le mnogo papirja- 108 milijonov strani poročil, dokumentov, ugotovitev itd. švedski gozdarji cenijo, da so za te papirje uničili okoli 12 tisoč desetmetrskih smrek! Bolj koristno bi bilo, če bi ta les podarili Keniji, denar pa porabili za borbo proti izsekavanju gozdov. čimprej bo UNERG- dinozaver utonil v svoji birokratski poplavi, tem bolje. Potem bodo dežele Tretjega sveta lahko začele iskati svoje lastne rešitve na osnovi obstoječih (čeprav ne ustreznih) dogovorov o medsebojni pomoči . Edino, kar bi lahko kljub vsemu sledilo iz UNERG, je, da bi Svetovna banka postala aktivnejša pri podpiranju za obnovljive energijske vire v razvijajočih se deželah in dala več sredstev za ublažitev hude krize lesa v Tretjem svetu. Kljub tem ugotovitvam pa predstavljajo nekatere pripravljalne listine vredne preglede. Zato je poročevalska skupina Ambia kritično pregledala najpomemb- nejše konferenčne listine . Poročila jasno izražajo razloge, zakaj je treba prenehati z naftno odvisnostjo. Prvič, ker so zaloge omejene in bodo prej ali slej pošle, cene bodo pa še naprej naraščale in to daleč prek plačilnih možnosti dežel v razvoju (to bo morda veljalo celo za premog). Drugič, vplivi sežiganja fosilnih goriv na okolje so že sedaj resni, v bodoče bodo pa še bolj. Zaradi naraščanja količine ogljikovega dvokisa bo prišlo do otoplitve zemljinega podnebja. Nekateri klimatologi svarijo, da bi dvig poprečne zemljine temperature za 5° C zadostoval, da bi zapadno antarktično ploščo od- plavilo v morje, kar bi dvignilo oceanske površine za 5 m in potopilo večino obalnih predelov. Razen tega se lahko tako spremeni vremenska slika, da pride do katastrofalnih posledic, npr. do izsušitve svetovne žitnice. Tretjič, fosilna goriva so zbrana v nekaj deželah, tako, da je večina svetovnega prebivalstva odvisna od zunanjih virov. če upoštevamo nestalno politiko za olje in plin, ne morejo takega stanja dolgo prenašati niti razvite, niti dežele v razvoju . četrtič, svetovna energetska poraba bo še naraščala. Vse več dežel bo tekmo- valo za vedno bolj redke konvencionalne energijske vire. To pomeni, da je dolgoročno večja raznoličnost energijskih virov postala geopolitična potreba . * Naše okolje, 4-5/1982. 268 l ., Porazdelitev energijskih virov 1. Biomasa (brez drv) daje letno 550-700 milijard KWh ; do leta 2000 naj bi poraba narasla od 2,8 do devetkrat. Vendar v teh številkah ni upoštevano nasprotje hrana-gorivo. Mnoge dežele v razvoju enostavno nimajo razpoložljive zemlje za energetske rastline. Tisto malo zemlje, kar je imajo, potrebujejo za kmetijske prehrambene pridelke. 2. D r v a i n o g 1 j e sta sedaj najširše uporabljeno gorivo. Energija drv ustreza 10-12 trilijonom KWh/leto, oglja pa 1 trilijonu KWh letno. Njihova poraba se bo do leta 2000 podvojila. Morda je to preveč optimistično , kajti zaloge drv se skokovito krčijo . Dosežki pogozdovanja niso uspešni in mnogi poljedelci Tretjega sveta bodo ostali brez kakršnegakoli energijskega vira. S tem vprašanjem je povezano tudi pospešeno nastajanje puščav v velikih predelih Afrike, Srednjega vzhoda in delov Azije, ki je posledica nabiranja drv in slabega gospodarjenja z zemljo. 3. šota daje letno 20 milijard KWh. Ker vedno več dežel v razvoju izkorišča te svoje vire, se bo proizvodnja do leta 2000 verjetno povečala za pet do desetkrat ; vendar je to le dvomljiva, kajti v mnogih deželah bodo z vidika okolja močno omejili porabo. 4. M o č v p r e ž n e ž i v i n e se na široko izkorišča v deželah v razvoju in cel6 v razvitih (Poljska). V Indiji cenijo vlečno živino na 80 milijonov glav, kar ustreza moči 30 tisoč MW. Uporaba vlečne živine se bo v bodoče še povečala. 5. S o n č n a e n e r g i j a daje trenutno 2-3 milijarde KWh letno . Do leta 2000 naj bi ta energija narastla vsaj za tisočkrat. Sončne celice naj bi bile stroškovno sprejemljive do leta 1990. Za raziskavo in razvoj teh celic se letno troši več kot 200 milijonov $. 6. V e t r o v n a e n e r g i j a daje prib!. 2 milijardi KWh letno pri instalirani moči 600 MW. Do leta 2000 naj bi se povečala petsto- do dvatisočkrat. 7. Ze m 1 j i n a to p 1 o t n a e n e r g ij a daje danes 55 milijard KWh letno, od tega 15 milijard v obliki toplote. Do konca stoletja naj bi se povečala za 18 do 90-krat, vendar se glede na okolje te številke lahko znižajo. 8. E n e r g i j a m o r i a obsega izkoriščanje toplotnega gradienta morske vode (OTEC) ter valov in bibavice. Trenutno dajejo ti viri zelo malo energije, vendar bo verjetno do konca stoletja OTEC dobavljal prib!. 10 trilijonov KWh letno, medtem ko od valov ne pričakujejo dosti , izkoriščanje bibavice pa spremljajo resni problemi okolja. 269 9. V o d n a e n e r g i j a Edino zanjo je med naštetimi energijami povsem izdelana tehnologija. Poročila UNERG-a navajajo vodno silo kot tisto, ki bo leta 2000 najbolj naraščala, posebno v deželah v razvoju. Dejstvo pa je, da je izraba vodne sile povezana z resnimi vprašanji okolja, posebno v razvijajočih se deželah. Sedanja poraba v svetu je 1,5 trilijonov KWh letno, do konca stoletja pa pričakujejo podvojitev te številke , kar pa je najbrž pretirano. To bi namreč pomenilo, da bi izkoriščali 32 °/o svetovnih vodnih kapacitet, ko jih je sedaj izkoriščenih 16 °/o. 10. Oljni škriljavci Znatno izkorišča ta energetski vir le SZ (2000 MW) in Kitajska (300 000 t letno). Skupna svetovna poraba ustreza 15 milijardam KWh letno. Do leta 2000 naj bi bila ta številka šestdesetkrat večja. Katranski peski, na drugi strani, pa povzročajo težave v okolju, posebno pri ekstrakciji . Le Kanada na veliko izkorišča katranske peske in dobiva iz njih 11 milijonov ton olja letno. Drva in oglje - druga energetska kriza N. Myers, svetovalec UNEP-a in znani avtor, ni pretiraval, ko je dejal, da so drva glavno vprašanje na tej konferenci, ter da je kriza drv in oglja zdaleč naj- resnejša energijska kriza, ki zadeva večino svetovnega prebivalstva. Skoraj polovico človeštva je za gretje in kuhanje odvisna od drv, oglja, žival- skega gnoja in poljedelskih odpadkov. Drva krijejo eno petino energetskih potreb sveta v razvoju . Leta 1978 so drva in oglje predstavljala 5,4 °/o svetovne energetske potrošnje. To se nam zdi malo, toda v Afriki npr. krijejo drva 60 °/o celotne porabe energije . V nekaterih deželah pa je ta poraba tudi 93 °/o, (tabela 1). Tabela1. Delež drv v celotni porabi energije. Dežela Afrika . . . . Indija poprečno Indija, podeželje Latinska Amerika Zahodna Evropa Svet .... . % 60 56 93 20 0,7 10 Stanje pa se cel6 slabša. Več kot 100 milijonov ljudi ne dobi zadosti drv, da bi pokrili vsaj minimalne potrebe po energiji, drugih 100 milijonov pa trpi pomanjka- nje drv. Leta 2000 bo dodatna milijarda ljudi trošila drva hitreje, kot jih bo mogoče nadomeščati. še več. če se bo sedanja smer nadaljevala, bo treba leta 2000 več kot 2,3 milijarde podeželskih prebivalcev na veliko oskrbovati z nadomestnimi gorivi, ker drv preprosto ne bo več. Kako zaostrene je stanje z drvmi, je razvidno iz poročila, v katerem je rečeno, da ni nobenega alternativnega vira energije, ki bi lahko nadomestil drva v pri- hodnjem četrtstoletju. Kaj priporoča UNERG spričo te zastrašujoče trditve? Nujno priporoča več delovnih načrtov: 1) petkratno povečanje današnjih nasadov drevja za kurjavo (za kar bi morali dajati naslednjih 20 let po 1 milijardo$ letno); 2) izboljšanje razdeli Ine mreže za drva; 270 3) boljše tehnologije za predelavo drv; 4) uporabo bolj učinkovitih peči na drva. številni strokovnjaki so prigovarjali tem »rešitvam«, češ da ni bilo dovolj upoštevano izsekavanje gozdov in nastajanje puščav. Kenijski strokovnjak pravi: če le vsadimo več drevja, posebno v velikih monokulturnih nasadih, ne bomo rešili krize drv. Drevje je treba saditi tam, kjer bo uporabljeno, in tam ga morajo saditi porabniki sami. V zvezi z izboljšanjem peči na drva je bilo potrošenega mnogo papirja. Seveda je to pomembno vprašanje, saj stara >•peč« na 3 kamne silno slabo izkorišča kurjavo; redkokdaj je učinek nad 10 °/o; toda vprašanje ne bo rešeno s konferenco. Kenijska izkušnja ne opogumlja. če peči ne izboljšajo sami krajevni prebivalci, se največkrat izkaže, da je preveč zapletena, da bi z njo pravilno rokovali . če pa je uporaba nepravilna, se tudi učinkovita peč spremeni v neučinkovito. Rešitve ali več problemov? Trdijo, da so za velike energetske nasade hitrorastočega drevja in grmovja možni srednje in dolgoročna rešitev. Toda vsekakor delujejo te sheme za dežele v razvoju bolje na papirju kot v praksi. Vendar je nekaj rastlin, ki jih je vredno razmotriti. Leucaena ali >•ipil-ipil«, ki je doma v Mehiki , je eno najhitreje rastočih dreves. V šestih letih doseže višino do 20m . To je »Staro gorivo z novo prihodnostjo«; nasad leucaene lahko da letno do 50 t lesa na hektar ali petkrat več, kot je poprečje za gojene smreke v zmernem podnebju. Ker korenine leucaene vežejo dušik, tudi obogatijo zemljo. Krajevno beležijo nek napredek v razvoju bolj učinkovitih peči "jicos«. V Gva- temali npr. peč »lorena« zmanjšuje porabo kuriva na polovico. Oblikujejo jo iz blata in peska, opremijo z enostavnim kovinskim zasunom in cevjo; cena ustre- za 5$. Vendar so dosedanji napori slabotni. Spoprijeti se z »energetsko krizo revnih « bo zahtevalo ne le velika sredstva, temveč tudi politično voljo, da se priporočeni programi izvedejo. Poročilo ZN poziva na takojšnjo akcijo, brez čakanja na nadaljnje študije. Tako resna je postala ta kriza in vsak dan postaja hujša. Oxf.: 51--011.1 PISAVA MERSKIH ENOT - FONETIČNO All ETIMOLOŠKO Bojan Kraut* Pred leti (Uradni list SFRJ , 2. 4. 1976) je bil pri nas razglašen zakon o merskih enotah in merilih, ki je z obveznostjo uporabljanja uzakonil tudi pri nas merske enote mednarodnega sistema enot SI (Systeme International d'Unites). V slovenski izdaji Uradnega lista SFRJ je bila za merske enote uporabljena deloma fonetična, deloma pa etimološka pisava. Glede tega je slišati pojasnilo, da naj bi bila za enote, ki izhajajo iz latinščine ali grščine, uporabljena fonetična pisava, za enote, ki izhajajo iz osebnih imen, pa etimološka. Tako so od enot, ki ne izhajajo iz osebnih imen, napisane v Uradnem listu fonetično naslednje enote: * Prof. dr. B. K., dipl. inž. str., Tehniška sekcija Terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Novi trg, 61000 Ljubljana, YU. 271 in vse predpone: meter kilogram sekunda mol radian (steradian) lumen eksa mega peta ki lo tera he kto giga de ka nista pa fonetično napisani enoti candela (izg . kandela) lu x de ci nano centi piko mili femto mikro ato Etimološko so v Uradnem listu napisane enote , ki izhajajo iz osebnih imen : he rt z (izg . herc) newton (izg. njutn) pascal (izg . paskal) joule (izg. džul) watt (izg. vat) kelvin am pere (izg . amper) volt ohm (izg . om) siemens (izg. simens) coulomb (izg. kulon) farad henry (izg. henri) weber tesla becquerel (izg . bekerel) gray (izg. grej) Tako Uradni list! Treba je posebej poudariti, da so mednarodno enotno določeni samo znaki enot, ne pa tudi pisava njihovih imen. Naj navedem samo nekaj primerov: Mednarodni znak enote Ime enote m angl. metre franc. metre nem. Meter rus. Me Tp A angl. am pere franc. am pere nem. Am pere rus. aM nep 272 J, 1 cd franc. candela nem. candela angl. Candela rus . HaHAena Vsak narod je torej pisavo enot prilagodil svojim jezikovnim pravilom. če v slovenščini izhajamo iz imen enot, kakor so napisana v slovenskem besedilu Uradnega lista, dobimo lahko npr. izpeljano enoto miliampere-sekunda, v kateri je predpona mili pisana fonetično, enota ampere etimološko (in sicer po angleški pisavi, čeprav je bil Ampere Francoz), enota sekunda pa v že davno udomačeni fonetični obliki . Nedoslednost je torej popolna! Pred očmi je treba imeti še to , da mednarodni sistem enot SI ni sprejet morda samo za neko ozko področje znanosti, ampa·k je zakonsko uveljavljen za splošno rabo, torej tudi za vsakodnevno življenje. Z novimi enotami, vsaj nekaterimi med njimi, se bodo zato srečevali vsi učenci že v prvih razredih osemletk, ko ne bodo imeli še nobenega pojma ne samo o latinščini ali celo grščini, temveč tudi ne o kateremkoli tujem jeziku . Mnogi med njimi se tudi pozneje ne bodo dosti ali nič poglabljali v tuje jezike, merske enote bodo pa le uporabljali. Kako nesprejemljiva bo zanje zahteva, da morajo nekatere enote izgovarjati, kakor so zapisane, druge pa drugače, na njim nerazumljiv način. Zato jih bodo izgovarjali, kakor jih bodo videli napisane: enoto newton bodo brali »nevton«, enota joule bo »jovle«, enoto watt bodo pač izgovarjali ''vat« ipd. Seveda bodo mnogi ugovarjali, češ da se je treba izgovorjave pač naučiti. Pa to le ni tako preprosto! Vpliv napisane besede na njeno izgovorjave je zelo močan. Naj navedem nekaj primerov! Po izvirni pisavi smo v izgovoru vsi lepo podomačili npr. Washington v >•Vašington«, Lincoln v »Linkolna, Chicago v »Čikagoa, Cleveland v >>K/eve/and« itd., čeprav domačini izgovarjajo ta imena čisto drugače. še večl Za izgovarjavo imen iz dežel, ki ne uporabljajo latinice, nam pogosto rabi angleška transakcija. ln tako npr. ime glavnega mesta Indije izgovarjamo (tudi radio in televizija!) »Delhi« (z izgovorjenim h) namesto »Deli«, Egipčana z angleško napisanim imenom Nagib smo pa kar tako tudi prebrali, ne meneč se za to, da se njegovo ime izgovarja »Nedžib«. ltd. Na srečo smo vsaj pri bolj zapletenih imenih dali prednost fonetični pisavi pred angleško transkripcijo in tako pišemo in beremo Hačaturjan (namesto Khatchaturian) ali čangkajšek (na- mesto Chiang kai-shek). Ipd. Z navedenimi primeri se seveda ne nameravam spuščati v vprašanje pisanja tujih imen v slovenščini nasploh. Z njimi sem samo želel pokazati, da vsi, ne samo neuki, težimo za izgovarjavo tujih imen po zapisu v latinici in ne, kakor je izvirno pravilno. Tako je tudi pri enotah . L:e danes enote watt ne izgovarja pri nas nihče po angleško >>U6t« ampak lepo podomače »vat« . Zakaj je torej ne bi tako tudi napisali? čemu pisati ampere, če pa to enoto vsi izgovarjamo >>amper«? Na dlani je, da bomo že podomačena ali nova imena enot izgovarjali naj- ustrezneje, če bodo napisana fonetično . Tehniška sekcija Terminološke komisije SAZU, ki pripravlja novo izdajo Splošnega tehniškega slovarja, je sklenila, da bosta v slovarju navedeni ob3 pisavi enot, fonetična in etimološka, in sicer po vzorcih : 273 amper in ampere (izg. amper) ampere (izg. amper) in amper njuten in newton (izg. njutn) newton (izg. njutn) in njuten džul in joule (izg. džu/) joule (/zg. džu/) in džul vat in watt (izg. u6t) wat (izg. u6t) in vat ipd. S tem je fonetična pisava enot postala pri nas enakovredna njihovi etimo- loški pisavi. Ker so merske enote SI namenjene splošni rabi in glede na omenjene razloge pač lahko domnevamo, da bo fonetična pisava enot pri nas prevladala. To še tembolj, ker je ta pisava merskih enot praktično uvedena ali se vsaj uvaja v vsej ostali Jugoslaviji, kar je vsekakor zelo pomembno pri rabi enot v praksi, ne samo v tehniki, ampak tudi v trgovini in gospodarstvu nasploh. KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE Skrbi za napredek kmetijstva, ki se je pri nas pričela nekako v drugi polovici XVIII. stoletja, je z nekaj desetletno zamudo sledila tudi skrb za umnejše go- spodarjenje z gozdovi malih posestnikov in lesom nasploh. Posamezna navodila za tako gospodarjenje najdemo že v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih no .. vicah, le redka pa so samostojna dela v slovenskem jeziku, ki bi obravnavala gozd in gospodarjenje z njim. Prvo tako delo (»Od potreb zareje drevja v Prem- skem kotoru Postojnske kresije«) pripisujemo Ivanu Cerarju (Joh. Nep. Zčrer). Nastalo je leta 1821 in je danes žal izgubljeno. Gozdni veleposestniki so pač nastavljali tuje gozdarje, ki so uporabljali tujo literaturo in z njo vnašali tudi tuje (napredne in manj napredne) ideje, kmet pa je še naprej gospodaril po starem. Prav njemu so bili zato namenjeni sestavki v Novicah in pa dela, kakršno pred- stavljamo danes. Gre za barvni litografiran plakat, ki okrog idilične gozdne scene v sredini predstavlja različne gozdarske naprave in orodja, (od katerih bomo najzanimivejše uporabili kot vinjete v prihodnjih Kresničkah), v okviru pa prinaša nekaj misli in navodil o gospodarjenju z gozdom. Tiskan je bil na Dunaju leta 1869, nastal pa je po nemški predlogi, ki je izšla dve leti poprej. Ker je njegov avtor (J. Zenker) služboval v Spodnji Avstriji, lahko trdimo, da v marsičem odseva stanje gospodarjenja z gozdovi in njihovega poznavanja tudi pri nas. Posebej zanimiv je prevod J. Zalokarja, ki predstavlja pravo zakladnico slo- venskega gozdarskega izrazoslovja iz srede preteklega stoletja in ga bomo zato v nekaj nadaljevanjih objavili v točnem prepisu. Original hrani arhiv Gozdarske knjižnice na IGLG v Ljubljani. Raba gozda )>Vsegamogočni stvarnik in gospod je ustvaril gozde, in človeku dal, da veliko potrebnih prihodkov imamo iz njih. Mnogo drevje in grmovje v gozdu in v šumah daje nam les, kega že otrok potrebuje in veh li starček tudi; dreva za kurjavo v pečah, da imamo pozimi gorka prebivališča, za kuho, za stavbe, za razno orodje itd., kdo ne spozna velike potrebe lesa? Dober in vsakoversten les pa tudi spoznati in prav rabiti je velika naloga vsacemu gospodarju. 274 Naslovna stran plakata o katerem pišemo v Kresničkah ~ 1i" K m et ij s k e T ah 1 e. ---·-~-----=-----------~~-- - Xlii. Raba gozda. 7.lo'..il in J)Qpip.} _. J. Zen k er, ,_ 1 1 1 1 1 po~ pr.i "''o'aY.trij~ • Ffinttlrbrnhlll. 1 . ___ ,_ '· - L=~~==~ ~~-~'Thb1;rf.~· ...-.-..-A_..........,..,..,~_..,_,..,_---. ............. "'-~vVV"'-' ,...___..,....._,..~ .-, NA DUNAJI Wi~J. !iatl• ln ulogo. ~ uro• t n l • ~ lliD6pi • ni -DI>P'"YI !fiTO!iA B.AB.TIJIGDJA !11 Sili.! c. l:::r. dTan>!h k.romoU~· "" Dqnaj\, - 'i"ll ~aratn.Ut lt.Y. Pa naši gozdje nam ne dajejo samo les, ampa tudi še veliko druzih pri gospodarstvu potrebnih reči; te dobiti in si vpriditi je ravno tako velika reč, kakor les. Hočemo tadej gozde prav rabiti, moramo te tri vprašanja in odgovore si terdo k sercu vzeti. i. Kadaj in kako se dobi nar boljši les? 2. Za ktere reči se les rabi? 3. Kako in kadaj se tudi drugi gozdni pridelki dobe in prav rabijo? 1. Kadaj in kako se dobi nar boljši les? Les dobimo, kadar se gozdna drevesa posekajo. Nar boljši čas za posek dreves je pozna jesen in zima, ker tačas je muzga v drevji sterdila se, in les je zrel. Posekani les mesca grudna, prosenca in svičana je trden, in da zdatno vročino. V hudem mrazu nej sekati, ker je tačas les kerhak in drobeč. Spomladi posekan les se rad suši, raji od zimskega, se ne veži, je pa manj terden -in da slabšo vročino. Za stavbe in za kurjavo naj podira se ondi, kjer se da pozimi 275 do njega priti . Les, ki se pod zemljo ali v vodi rabi , se vsak čas sme sekati : vendar v muzgi posekan in posušen les je lajši od zimskega . Germovje in preklice pod 2-3 pavcov se nar ložeje z vejnikom, ali pa z baltico posekajo. Ako štercli poženo, se posekajo spomladi, samo v močirjih ne. Zgorna stran tacih prekel mora gladka, slaka biti. Močna drevesa ali sama sekira ali pa žaga in sekira poderete. Sekač mora pred sekanjem drevo ·in okolico drevesa ogledati, in preudariti, kam da mora pasti , da se ne samo drevo ne poškoduje, ampa s padom tudi še druzega mlajega drevja ne polomasti. Zvedn in znajdn sekač tako seka, da drevo na tisto stran pade, kamur on hoče. Po mojem mnenji je nar umniši podirati drevesa se sekiro in žago. Na tisti strani, kamur ima drevo pasti, se zaseka deblo pri tleh do polovice: na drugi nasprotni strani pa žaga teče . Dobro je pripravljenih imeti več zagozd, ke se v zarezo zabijejo ·in drevo nagibljejo in žaga ložeje teče. Je les stavbn in drag, je treba debla varovati, da ne pade na pretresico, ampak postelja iz dračja naj se mu naredi, da ne razpade. Dan današnji se dragimu lesu le korenine posekajo nar prej tiste, kamur ima pasti, potlej druge, in na zadnje nasprotne. Les pa se seka ali od kraja postatoma, ali pa v sredi druzega drevja, ter ali za kurjavo, ali pa za stavbe. Ako je les dostal, je umniši podirat-i ga od kraja, da se berž drug zaseva in zarašča. Bomo zdaj nar prej govorili od lesa za kurjavo. Povsod je tožba, da se z lesom še zmirej gerda ravna, posebno z lesom za kurjavo; kakor da bi še nezmerne stare gozde imeli . Gerda se dela z lesom pri sekanji , gerda in nevarčno pri kurjavi. Seka se nar raji mladi les, raji od starega, mal·i verhi in veje se dostikrat v gozdu puste, da spero in strohne; seka se tudi dostikrat v gošči, kjer pade veliko mladega lesa pokonča ; seka se na polena, kjer gre prav veliko lesa v ivir. Pri kurjavi pa se že dolgo kuri , prejden se kaj pristavi , in ko je že jed gotova, še zmirej gori na ognjišču brez hasna in potrebe. Bati se je, da se bo les še zelo podražil, in morda nej delječ čas , ko nam ga bodo iz Amerike dovozovali in ga bomo drago plačevali z denarji, keh ne bomo več nazaj dobili.(( Za Kresničke vejstnu skerbi Boštjan Anko (Nadaljevanje sledi) 276 KNJIŽEVNOST KULTURE RASTLINSKIH CELIC IN TKIV Reinert, J., Yeoman, M. M: Plant Cel/ and Tissue Cu/ture, A Laboratory Manual, Sprin- . ger-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 1982, 37 slik, 83 strani, cena OM 49,50. Kulture rasti inskih celic in tkiv proučujejo v mnogih fitofizioloških laboratorijih po sve- tu. Te metode so omogočile boljše pozna- vanje fiziologije in biologije rastlin, obenem pa so se pokazale kot komercialno zanimive in jih uspešno uporabljajo tudi v praksi. Tkivne kulture nekaterih rastlin uporabljajo za pridobivanje brezvirusnih kmetijskih in okrasnih rastlin in z njimi lahko v kratkem času razmnožijo ogromno število genetsko boljših primerkov. S celičnimi kulturami SJ dosegli rezultate, ki bi jih do nedavnega lahko imeli za znanstveno fantastiko, s fuzija protoplastov rastlin različnih rodov so ustva- rili somatske hibride. V nasprotju z nekaterimi okrasnimi in kmetijskimi rastlinami pa danes le redka drevesa uspešno gojijo in razmnožujejo s tkivnimi kulturami. Kljub temu napovedujejo nada~jnjo izpopolnitev metod in velike spre- membe, ki jih bo prines!a njihova uporaba v gozdarstvu. Zato prihaja laboratorijski priročnik o tkivnih in cellčnih ku:turah rastlin k nam kot naročen . Seznanja nas namreč z osno- vami in posebnostmi laboratorijskega dela te nove veje fitofiziologije in je kratek, vendar dovolj širok pregled različnih mož- nosti, ki jih le-ta ponuja. Popolnoma je tudi uresničen namen avtorjev, ki ga po- vesta v uvodu: »Priročnik naj bi posredO'Ja\ izkušnje, ki si jih je laboratorijski delavec doslej lahko pridobi 1 le z dolgotrajnim de- lom v laboratorijih, kjer se ukvarjajo s tkiv- nimi kulturami." Knjiga obsega 17 vaj, Id so uvrščene v šest skupin. V prvi skupini vaj so opisani nac1n1 izolacije rastlinskih organov, pridobivanje kalusa. gojenje celičnih kultur v tekočem mediju in izolacija ter nadaljnje gojenje posameznih celic korenja in artičoke. Sledi opis dveh biotestov, s katerima lahko količinsko ugotavljamo citokinine. Oba sodita med najobčutljivejše, temeljita pa ;1a prirastku teže kalusa soje in tobaka pod vplivom citoklninov. štiri vaje sestavljajo poglavje o regene- raCIJI. Opisane so metode, s katerimi dose- žemo embriogenezo korenjevih celic, rege- neracijo tobakovih rasti in iz kal usa, vzgojo haploidnih rastlin iz tobakovega peloda in vegetativno razmnoževanje orhidej. Nastednji vaji posegata na področje ge- netike. Celicam tobakovega mezofila lahko z encimi odstranimo stene in jih nato pri- silimo, da se spajajo. Na ta način nasta- nejo somatski hibridi. Metoda obeta mnogo, saj z njo v nekaterih primerih ustvarimo križance, ki jih ne bi dobili z metodami klasične genetike. Domišljijo nam vzbudita naslednji vaji. Predstavljata namreč pridobivanje sekun- darnih rastlinskih metabolitov (v tem primeru antocianin in steroid diosgenin) v tkivnih i:1 kalusnih kulturah dveh rastlin. V zadnji skupini vaj najdemo napotke za izolacijo in gojenje embrijev koruze, kore- nin graha ter rastnega vršička nageljns (metoda, ki jo uspešno uporabljajo cvetli- čarji v Splitu) . Posebna kvaliteta priročnika so risbe . Te prikazujejo posamezne postopke pri de!u, na posebni risbi pa je predstavljeno za vsako vajo potrebno orodje in steklovina. Na koncu vsake vaje so vprašanja, ki zahte- vajo razmislek o opravljenih poizkusih. Do- dan je tudi seznam literature. iz katere sJ povzeta navodila za vaje . v dodatku priročnika je navedena te- meljna literatura o tkivnih in celičnih kultu- rah, seznam proizvajalcev kemikalij, orodja in opreme, napotki za sterilizacijo podlag in čiščenje steklovine, ter recepti za pri- pravo podlag, na katerih gojijo kulture. Knjiga je namenjena šolanju tehniškega kadra in študentom. Menim pa, da je pri - ročnik zaradi svoje kvalitete več kot le zbirka vaj. Nepogrešljiv je za vsakega, ki se pričenja ukvarjati s celičnimi in tkivnimi kul- turami, tako za raziskovalca, kot za prakti- ka, ki želi te metode uporabiti v cvetličar­ stvu, vrtnarstvu ali kmetijstvu . Dušan Jurc PORABA NARAVNIH VIROV PRI ČAPARALU IN MATORALU, DVEH TIPIH MEDITERANSKIH EKOSISTEMOV Resource use by chaparral and matorral, Springer Verlag, New York, Heidelberg, Berlin, 7981, 455 strani, 118 diagramov, ta- bele, bogat seznam uporabljenih vi~ov, stvarni indeks; 39. delo iz zbirke Eco/ogleD./ studies. 277 Obsežna študija o dveh tipih sredozem- skega rastlinstva je rezultat štiriletnega dela velike skupine znanstvenikov iz Kalifornije in čila, kjer sta ta dva rastlinska tipa tudi običajna: čaparal je v Kaliforniji, matoral pa v Čilu. V Sredozemlju imenujejo tak tip rastlinstva makija. Presenetljivo je, da se podobne vegetacijske oblike pojavljajo v med seboj zelo oddaljenih predelih sveta; pojavljajo se na petih področjih sredozem- skega podnebja, in sicer okrog Sredozem- skega morja, na jugovzhodni obali Afrike, v jugozahodni in južni Avstraliji, južni Ka- liforniji in centralnem čilu. Glavni cilj štu- dije je bil preveriti predpostavka, da vege- tacija na področjih s podobnim okoljem , kljub različnemu filogenetskemu razvoju, kaže podobne vzorce porabe naravnih virov (svetlobe, vode in hranil) in tudi podobne vzorce premeščenje hranil in ogljika v ve- getativne in reproduktivne strukture. Učinkovitost porabe naravnih virov je pri rastlinstvu odvisna od sposobnosti vrst Ta učinkovitost je odvisna tudi od količine na- ravnih virov v okolju in se spreminja glede na fizikalne, kemične in biološke razmere v tem okolju. Prav ta spremenljivost in neustrezne ali neizdelane teorije o tem p robi emu so dodatno oteži le razi skoval no delo, tako da so morali izdelati lastne mo- dele za primarno produktivnost sredozem- skih ekosistemov, dobivanje in vsrajevanje naravnih virov v tkiva in drugo. Zato je študija segla v širino. na interdisciplinarna področja ekologije, mikroklimatologije, rast- linske fiziologije in tudi pedologije. študija je sestavljena iz raziskovalnih dosežkov na ožjih raziskovalnih področjih, ki pa so vsa usmerjena h glavnemu cilju. Zato je zani- miva za marsikoga, od tistega, ki ga za- nimajo razporeditve osebkov ali rastlinskih vrst glede na raziične gradiente (npr. nagib, vlažnost, strmino). dinamika biomasnih sprememb v rastnem obdobju, vpliv oblike in poraslosti površja na mikroklimo, hidro- loško ravnotežje, energija in ogljik v foto- sintezi, do tistega, ki ga še posebej zanima kroženje hranil v ekosistemu. Zaključni poglavji predstavljata sintezo vsega dela in imata tudi največjo težo. Go- vorita o model ih procesov rasti ina-tla in o podobnostih in omejitvah pri po rabi narav- nih virov v mediteranskih tipih ekosistemov. Iz množice eksperimentalnih podatkov in z uporabo računalniške teh ni ke sta nastala dva modela, ki simulirata procese v okolju, ki vplivajo na primarno proizvodnjo ekosi- stemov. Z modifikacijami in drugačnimi po- datki sta najbrž uporabna tudi za drugačne ekosisteme, ne le mediteranske. vsekakor pa dajeta osnovo za nadaljnje delo pri se- stavljanju modelov o procesih v različnih ekosistemih. Prvi namreč predstavlja vzorce dnevnih fizikalnih in fizioloških procesov v rastlinski odeji ob nespremenjenih pogojih (osnovni vhodni količini sta površina listja in sončno obsevanje), drugi pa simulira po- rabo svetlobe, vode in hranil glede na raz- mere v okolju in upošteva rast in odmiranje nadzemnih in podzemnih rasti inskih delov, razgradnje ter vsrkavanje in vgrajevanje tal- ne vode in dušika. Raziskovalno delo v okviru študije je dalo množico podatkov o fizikalnih količinah v rastlinski odeji, ki jih pogcsto težko najde- mo in ki nam omogočajo primerjave z re- zultati drugih avtorjev, da bi na njihovi osnovi prišli do trdnih zaključkov v lastnih raziskavah. Knjiga je tako bogat vir infor- macij, pojasnjenih odnosov med neživimi in živimi dejavniki okolja in nakazanih poti za reševanje vprašanj, ki se pojavljajo na eko- loškem, klimatološkem in še kakem drugem raziskovalnem področju . Zato jo bodo ko- ristno uporabljali predvsem tisti, ki se po- globljeno ukvarjajo z raziskavami na ome- njenih raziskovalnih področjih . Igor Smolej 278 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE VOJNIM VETERANOM ODŠKODNINE, O GOZDOVIH NIHČE NE RAZMIŠLJA Pred leti smo nekaj slišali o grozodejstvih novih oblik vojskovanja v Vietnamu . O tem kako so poskušali Amerikanci odkriti skrivne poti iz Severnega Vietnama v Južnega prek nepreglednih vietnamskih gozdov tako, da so s posebnimi kemikalijami uničevali (raz- listavali) gozdove. šele po tolikih letih pri~ hajajo podatki tudi v Ameriko in Evropo. Iz članka, ki smo si ga izposodili, razberemo, da je pisca zanimal predvsem socialni vidik posledic takšnega vojskovanja na ameriških vojnih veteranih, kar kaže, da se tudi v Novem svetu ne zaved2jo daljnosežnih po- sledic takšnih postopkov v vietnamskih goz- dovih. Ali pa je to posledica egoističnega zanimanja zgolj za lastno usodo. Preseneča tudi molk Vietnamcev samih, kar zagotovo izpriČuie njihovo ekološko neosveščenost. ki je ob tem, da približno poznamo njihovo trenutno družbenopolitično naravnanost, ra- zumljiva (ne razumna!). Amerikancem torej ni, da bi sami razglašali svoje grehe, Viet- namce pa bolj zanimajo politične rokov- njaščine kot resno delo in obnova, ali je tedaj čudno, da Svet zelo malo ve o eni najhujših ekoloških tragedij zadnjega sto- letja! Prepričani smo, da bomo o tej strahoti lahko kdaj tudi podrobneje pisali z eko- Takole izgleda vietnamski razlistan gozd. Prave posledice šele prihajajo 279 loškega vidika. Na sodnih procesih, na ka- terih gre, kot vidimo za velike dolarske odškodnine, bodo veterani bržčas sprego- vorili tudi o drugih potezah tega problema. Tudi igra »Slepe miši« ima svoj konec in tisti, ki še vedno skrivajo podatke, bodo popustili. V mestecu Uniondale na Long Islandu v bližini New Yorka se bo 27. julija začel pro- ces brez primere. ~lo bo za ••agent oran- ge«, kemikalijo za razlistavanje, s katero so skušale ZDA zmagati v vietnamski voj- ni. Ameriško letalstvo je od 1962. do 1971. leta razpršilo več kot 40 milijonov 1 it rov te oljnate tekočine nad vietnam- skimi džunglami in vasmi v upanju, da bodo, ko bo z dreves odpadlo listje, odkrili Vietkongove postojanke in oskrbovalne poti. Kemikalijo so nehali uporabljati šele potem, ko so se vse bolj množila poročila o straš- nih kožnih obolenjih in o vse večjem številu deformiranih novorojenčkov; tudi povezave z »rumenim dežjem« ni bilo mogoče izločiti. Ameriška vlada še danes ni uradno pri- znala, da bi lahko obstajala kaka zveza med kemikalijo in temi pojavi. Nasprotno . Ko je po koncu vojne na desettisoče vo- jakov, ki so se vrnili domov zbolelo za rakom in živčnimi boleznimi, ko se je tem vetera- nom rodilo na tisoče deformiranih otrok in so neodvisni znanstveniki krivdo za to pri- pisali strupeni snovi dioxin, ki jo vsebuje agent orange, je postalo stališče Washing- tona še trše. Oblasti, pristojne za zdrav- stveno oskrbo nekdanjih vojakov, so kate- gorično odklonile, da bi skrbele za priza- dete. Uvodni boji pravnikov in znanstvenikov za bližnji proces so trajali štiri leta. Začeli so se s tožbo 28-letnega Paula Reutershana proti trem kemičnim firmam, ki so po naro- čilu ameriške vlade izdelovale agent orange. Reutershan je šel k vojakom zdrav, udelež:il se je akcij za razlistavanje in po vrnitvi je zbolel za črevesnim rakom. Bil je prvi, ki je sum, da je zakasnela žrtev kemične vojne, izrazil s tožbo, s katero je zahteval 10 mili- jonov dolarjev odškodnine. Tri mesece kas- neje je umrl. Njegov odvetnik pa ni odnehal. To je znani, za ekološke procese specializirani od- vetnik Victor Yanaconne, ki je med drugim dosegel, da so v ZDA prepovedali uporabo DDT v kmetijstvu. Sistematično si je priza- deval za to, kar bi morala biti pravzaprav naloga veteranskih organizacij: zdravniki naj bi napravili analizo bolezenskega stanja viet- namskih povratnikov. Hkrati je raziskovnl, kako ameriške firme izdelujejo agent orange. Njegova dognanja so naposled prepričala najvišje sodnike. Dovolili so vzorčni proce3, na katerem naj bi ugotovili, ali je utemelje,., sum, da je agent o range povzročil bolezni in da je pet izdelovalcev te kemikalije za- vestno ali iz malomarnosti zamolčalo , da je v agentu orange strupeni dioxin. Na pro- cesu naj bi tudi razsodili, ali lahko žrtve zahtevajo odškodnino. Victor Yanaconne bo na procesu zastopal 12.000 vietnamskih veteranov. če se bo proces končal zanje uspešno, bodo morali vložiti posamične odškodninske tožbe. Prizadetim kemičnim tovarnam slabo kaže. Odgovornost za posledice delovanja svojih izdelkov so skušale naprtiti vladi kot na- ročniku. Ta strategija se po vsem videzu ne bo obnesla. Iz obilice gradiva, ki ga je v zvezi z agent orangeom pred kratkim pred- ložil Pentagon, namreč izhaja, da so lahko bili odgovorni vojaki prepričani, da je kemi- kalija za ljudi popolnoma neškodljiva. Noben izdelovalec kemikalije ni opozoril na usodn~ sestavino, dioxin. Priredil Marko Kmecl PO ZRAKU V REVIR L:e nekaj časa strokovnjaki ugotavljajo, da smo zemljino površino že dodobra izko- ristili kot prometni medij (ceste, železnice, žičnice, itd.) , da smo tudi višji zračni pro- stor zasitili z letalskimi progami, da pa še vedno nismo našli prometnega sredstva, ki bi lahko brez težav izkoriščalo zračni prostor med O in 300 metri. Kajpak je v tem pro- storu kup preprek, od električnih do drugih vodnikov, pa do objektov raznih vrst. Toda agronomi in gozdarji že lep čas sanjajo, kako bi bilo lepo, vzdigneš se v začetku njive in iz zraka zaprašiš krompir ter na drugem koncu njive spet stopiš na zemljo; gozdarji bi lahko bili mnogo učinkovitejši v strokovnem obvladovanju svojega širokega prostora, če bi imeli krila . Ko se je pojavil takozvani ZMAJ, so mnogi podzavestno zaslutili novo možnoBt in pri- čakujejo prej ali slej izgradnjo novega tipa zračnega vozila, s katerim bi se vozili v službo, ali po našem pravilniškem žargonu na delo in z dela ter na delu . Vse kaže, da imajo prav. Zakaj? 280 Slika 1 Slika 2 Na lanski letalski razstavi v Parizu so prikazali tudi »motornega zmaja«. Raz•/li so ga iz zmaja, s kakršnim se tudi naši fantje spuščajo s strmih hribov. Iz slike vidimo, da ima platnena krila, da je lahek L-1 zložljiv; skratka zelo priročen . Kar dobro so ga tudi že zapregli : škropi polja, prena'ia pošto itd . Podrobnih podatkov nimamo, imamo pa podatke o zmaju, ki kroži nad grabni v okol ici Ljubljane in ki nima nobene sorodstvene zveze s francoskim. Sestavila sta ga domači mehanik in konstruktor, ne- načrtno, skoraj slučajno . Našla sta se na lanskem letalskem mitingu na Brniku (slu- čajno), v jeseni sta se že vozila . Na prvi sliki je travnik na mehanikovem domu , r.a drugi sliki pa mehanik na zmaju, ki ga poganja dianin motor. Za vzlet potrebuje 35 krn/h startne hitrosti, vzpenja pa se 5 m/s. Za vzlet je dobra vsaka cesta, ki dopušča hitrost vsaj 35 km/h. Tudi travniki so dobri, če omogočajo razvitje takšne hi- trosti. Konstruktor in izdelovnlec hočet9 zaenkrat ostati anonimna, mi na Gozdar- skem vestniku pa priznomo, Ga imamo pri tej novotariji tudi nekaj zraven (pričujočQ objavo). Zakaj pišemo o tem? Zato, ker bi se znali po nekaj letih pogovarjati, kako bi v ino- zemstvu kupili licenco za izdelavo takšnih vozil. Zato ker takšno vozilo potrebujemo tudi gozdarji. Zato ker sodimo, da morajo tako obetavne ideje imeti in dobiti podporo. 281 Res, da lahko imajo nekateri drugi od takšnega vozila več koristi kot mi, toda tucli nam bi se s takšnim vozilom odprle no·;e možnosti. ln zakaj ne bi z enim očesOP1 pogledali po _takšnih poskusih? Marko Kmecl KADAR ODLOčAJO ŽENSKE ... Blagoslovi modernega nu:J: ed ka vztrajno prodirajo tudi v Tretji svet, vendar največ­ krat neuspešno, saj ne upcštevajo potreb tistih, katerim so namenjeni . Največ inova- cij je običajno namenjenih v olajšanje žen- skam s kmetijskih področij Tretjega sveta, vendar so moški tisti, ki odločajo ali se bodo te inovacije uporabljale ali ne. Hima!ajska vasica Dungari-Paitoli. 600 km severno cd industrijskega glavnega mesta. pa je prvi dokaz, kako so se ženske upde volji moških. Slednji so namreč skle:-~ili prodati večjo gozdnato površino vladi, ki bi tam nasadila plantaže krompirja, vend3.r so se vaščanke temu uprle. če bi namreč ta gozd posekali, bi morale vsak dan 5 km, oziroma uro dlje hoda, po kurjavo, ki je za njihovo bivanje osnovnega pomena. ženske iz Dungari-Paitolija v treh dneh prepeša- čijo po 1 O km, vsakokrat po 7 ur, vračajo pa se z najmanj 25 kg kurjave na hrbtih. Les nabirajo vse vaščanke, mlade, stare in celo nosečnice. Potem, ko so se ženske uprle, so povzdig- nili glas tudi možje in sinovi. Vasi je namrec grozila sramota: fantje ne bodo sprejeti v vojsko, vsi moški te vasi pa bodo zasloveli kot mevže. Vsemu navkljub, pa so žensk2 vztrajale, češ, me rabimo les z gozda, torej naj me od!očimo. Krompirjeve plantaže bi resda v vas pripeljale civilizacijo in z njo bolnišnice, šole, trgovine , a vse to prebi- valke Dungari-Paitolija ne potrebujejo tak0 zelo kot kurjavo. Kmalu so se okorajžile tudi vaščanke iz sosednjega Gopeshwala in zahtevale, da so voljene v vaški svet, ki odloča o gozdo- vih. Gopeshwal je središče gibanja ChipkJ , ki ima veliko pristašev in se bojuje zoper sečnjo dreves. Da bi sečnjo preprečili, z lastnim telesom drevo objamejo in se ni- kamor ne premaknejo. Gibanje Chipko je bilo ustanovljeno leta 1973 z namenom, da bi zaščitili gozdove, ki so za domačine živ- ljenjskega pomena. Celo sami voditelji gi- banja pa so bi li pr€senečeni nad velikan- skim številom žena, ki so se jim pridružile. Včasih so morale braniti gozd celo pred lastnimi možmi. Ko so nekoč vprašali moške, katero drevje naj nasadijo, so ti odgovorili. sadno, ženske pa so se takoj zoperstavile : »Moški bodo prodajali sadje ob cesti , denar, ki ga bodo s tem zaslužili, pa bodo takoj porabili za pijačo in tobak. Me bi raje drevje, ki nam bo služilo za kurjavo." Potem so nasad ili oboje. Gibanje Chipko vodi najuspešnejša po- gozdovanja v deželi, predvsem zato, ker so prisluhnili tistim, ki gozd uporabljajo, to je ženskam . Nj ihov uspeh je 80 do 90 odstoten. Domačinke same redno skrbijo za drevje. Les je mnogim v Tretjem svetu csnovi1a potreba. ženske ure in ure nabirajo ku rjavo in hodijo ponjo kilometre da!eč . Prav zato tudi menijo , da je skrajni čas, da se upo- števa tudi njihovo mnenje. (V Evropi že čedalje bolj upoštevamo mnenje žensk! - op. ured.) Po reviji New Scientist (št. 1330) priredila Polona Komac GOZDOVI NISO ZASTONJ Pri nas bi nezadostno iz računstva zaslu- žilo veliko kreatorjev ekonomske politike. Skoraj praviloma smo v večini gospodarskih panog zgradili predelovalne kapacitete, ki ne ustrezajo domačemu surovinskemu za- ledju. Posledice so znane : nizka izkorišče­ nost proizvodnih zmogljivosti in hkrati preti- rana odvisnost od uvoza, zaradi katerega naša zunanjetrgovinska bilanca že vsa leta po vojni nosi negativni predznak. Nekaj podobnega se dogaja tudi v in- dustriji celuloze in papirja. čeprav je Jugo- slavija (in še posebej Slovenija) pretežno gozdnata dežela, je lakota po lesu večja, :wt so naravne obnovitvene sposobnosti gozdov. Lesni strokovnjaki zato ugotavljajo, da bo brez načrtnih vlaganj v plantaže hitro rasto- čih ig/avcev in listavcev ob prelomu tisoč­ letja papirničarjem zelo trda predla . Ze danes znaša poraba papirja v Sloveniji 05 kilogramov na prebivalca, kar je skorajda zgornja meja, ki jo še zmore pokriti domača proizvodnja. V prihodnjih petnajstih letih naj bi dosegla 110 kilogramov, pri nespreme- njenih celulozno-papirničarsldh zmogljivo- stih pa to pomeni, da bi morali papir celo uvažati (zdaj ga še vedno precej izvozi mo). Kot sta v posebni študiji zapisala inženirja Marjan Hladnik in Slobodan Rajič, bi zar.j samo Slovenci vsako leto plačali toliko, kol ikor stanejo štiri tolikšne tovarne celu- loze, kot je krška. Naložbene projekte, ki so že izdelani, velja torej čim prej uresničiti, čeprav je jasno, da bodo papirničarji pri- siljeni odriniti več denarja za obnovo goz- dov. Iz lastnih virov so namreč pokrili le še 42 odstotkov potreb, 12 odstotkov lesa so kupili v sosednjih republikah, medtem ko je bi 1 delež uvoza 46 odstotkov (v »rekord- nem" letu 1980 ce io 55 odstotkov) . Zal doslej, razen v sestankarskih gradivih , industrija ni kaj prida investirala v gojitvene p!antaže. 600 hektarov topo/ovih nasadov in 5200 hektarov hitro rastočih ig/avcev je vse, s čimer se po letu 1960 lahko pohvali pete- rica slovenskih predelava/cev. Premalo, da bi mogli izravnati primanjkljaj, ki bo leta 1985 narastel na okroglih 530 tisoč kubičnih metrov. Odločitev, po kateri naj bi odslej sleherno leto zasadili 2800 hektarov opu- ščenih kmetijskih zemljišč in malodonosnih gozdov ter 1500 hektarov melioriranih po- vršin, očitno prihaja pet minut pred dva- najsto. Program, »vreden<< 3,7 milijarde di- narjev, ne upoštevaje inflacije, nameravajo uresničiti v desetih letih, sadove pa bo obrodil čez približno dvajset let, kolikor je v naših klimatskih in pedoloških razmerah rastna doba drevja, primernega za prede- lavo. Več kot pol Slovenije pokriva gozd. Ve- liko, a ne dovolj. če bi se tega dejstva bolj zavedli že prej, bi bile tudi zagate drugih porabnikov lesnega bogastva, denimo po- liištvenikov in gradbenikov, zdaj manjše, kot SO. (Prispevek je bil objavljen v časopisu DELO 13. 5. 1983) Igor Guzelj ZGIBNIK IZ ČRNOMLJA Tovarna Belt iz črnomlja je razvila lastni zgibni traktor (eksperimentalni naziv : gozdn i vlačilec) . črnomaljci so se s posluhom pro- fesionalcev lotili te težke naloge, ki sicer uspeva samo redkim firmam v svetu. Pri nas so najbolj znani traktorji zgibniki timber- j ack, kokum in češki traktor zgibnik. Ali se jim bo priključil tudi GV-50? Zgibnik je v eksperimentalni proizvodni fazi in proizvajalec zaenkrat seznanja more- bitne kupce s svojimi namerami, da bi si zagotovil ustrezno komercialno serijo . Reči je treba, da je ob uvozni suši pobuda za 282 Tehniška risba novega zgibnika iz črnomlja GV-50. Proizvajalec Belt iz črnomlja. nas gozdarje simpatična, saj nam lahko pomaga iz zagate, ko bodo (zaenkrat še živi) timberjacki in kokumi odpovedali. Se- veda pa nas ob tem spreletavajo upravičeni dvomi in strah, da bo ostalo le pri poskusu, kot se je to zgodilo s SIP šempeter, ki se je še dosti resneje lotil proizvodnje gozdar- ske mehanizacije. SIP so sledili še drugi poskusi, ki so propadli ali pa životarijo brez perspektive. Zakaj dvomi in pomisleki? Iz istih razlogov kot smo dvomili pri ostal ih: tehnična zahtevnost izdelovanja, pre- majhne serije, zato ni ustreznih komercial- nih niti tehnoloških pogojev za proizvodnjo, slabi materiali, še vedno veliko uvoženih delov in končno je tu še izbira tipa, ki ne zagotavlja prodor v zasebni sektor gozdar- stva. Z nekoliko lažjim tipom (ki bi bil se- veda cenejši}, bi si zagotovili tudi prodajo kmetom lastnikom gozdov, kar bi bistve11o spremenilo komercialne razmere, s tem pa tudi razvojne pogoje. GV-50 pa je skoraj ta- kih lastnosti kot sloviti timberjack standard- nega tipa, to pomeni težak, močan in ro- busten ter drag. GV-50 ima naslednje tehnične lastnosti: Pogon na vsa štiri kolesa. Razpored lastne teže je 60% spredaj in 40% zadaj, kar zagotavlja optimalni razpored obremenitve med vožnjo. Upravljanje s hidravličnim vo- lanom. Zavore morajo biti dobre, zato so hidropnevmatske. 5 prestav, vse so tudi vzvratne. Motor 40 KW Rakovica po licenci Perkins. Masa 4900 kg, dolg je 4500 mm, širok 2200 mm(!}. Na zgibnik montirajo vitle po želji kupca, lahko eno ali dvobobenske. Tovarna ima svoj servis in opravlja po- pravila na terenu. Trdi, da so vsi deli doma- če izdelave, v tovarni ali pri kooperantih. Marko Kmecl 283 BOLJE - LEPŠE - PRAVILNEJE Namen sestanka je podati kratek oris ... čuvati koga kmalu je pričakovati ... Daljinsko zaznavanje je že postalo sredstvo za detekcijo ... ... obsežen pregled tuje literature podaja študija ... vzpodbuda Prvi model predstavlja dnevne vzor- ce fizikalnik procesov ... Na men sestanka je orisati . . . Iz ro k v ro ke si po- dajamo opeko pa tudi delovne na!oge, če nam ne dišijo. bolje bo če bomo zapisali varovati koga Spet trpnik! pričakujemo skorajšnje, ali pa: kmalu lahko pričakujemo Dalj insko zaznavanje je že postala dobra metoda za detekcijo ... Gre za jezikovno "fineso«, napako, ki jo težko opazimo. Strokovnjak, ki ga zanima predvsem vse- bina, lahko takšen stavek večkrat prebere in je ne bo opazil. Kaj je torej s!abo? Zaznavanje ne more biti sredstvo (sredstvo je lahko kamera), daljinsko zaznavanje pa je lahko obl ika detekcije ali me- toda. V tem slučaju gre za »materialno« jezikovno napako, ki so pri pisanju pogoste, vendar jih lektorji ne preganjajo (l>Velike glavea. Namenjen je človeštvu, človeštvo ga mora sooblikovati in sprejeti. 289 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 Oxf .: 972 :(497."1) KRATEK PREGLED SODELOVANJA JUGOSLAVIJE V MEDNARODNIH GOZDARSKIH ORGANIZACIJAH GRADIVO ZA ŠTUDIJO Hajka K ra i g h e r* 1. Uvod Problemi pri gospodarjenju z gozdovi ter oblikovanju gozdnogospodarske politike so tako široki in raznovrstni , da so se številne dežele Sveta začele že zelo zgodaj povezovati, da bi z izmenjavo izkušenj in gozdarskega strokovnega dela, dobile optimalne rešitve. Ohranitev gozda, kot potreba vsega Sveta je, lahko rečemo, prastara. Prastara je tudi želja, da bi njegovo veliko dobrotljivost čim smotrneje izkoristili. Problemi , ki nastopajo ob pretiranem izkoriščanju in nenačrtnern gospodarjenju z gozdovi, kot so erozija, pomanjkanje lesa, ogroženi vodni viri ipd ., presegajo okvir posamezne države. Zato se dežele povezujejo v meddržavne organizacije in na raznih posvetovanjih izmenjujejo izkušnje oziroma se dogovarjajo o smer- nicah razvoja gozdarstva. Na mednarodnih sestankih in kongresih se posamezniki in organizacije spoznavajo z dognanji, gospodarjenjem in gozdnogospodarsko politiko ter raziskovalnimi metodami drugih udeležencev, stalne mednarodne organizacije pa izdajajo publikacije s področja gozdarstva, predlagajo in pod· pirajo razne raziskovalne načrte ipd. Sestavek je kratek zgodovinski pregled večjih mednarodnih shodov in gozdar- skih organizacij in nadaljuje z osnovnimi značilnostmi nekaterih izmed njih, v katerih sodelujejo jugoslovanski gozdarski strokovnjaki. 2. Zgodovina mednarodnega sodelovanja Jugoslavije v gozdarstvu 2.1 Mednarodno sodelovanje naših strokovnjakov pred prvo svetovno vojno Vzporedno z razvojem so se večale tudi zahteve družbe do gozdarstva, ki je imelo vedno pomembno vlogo v gospodarstvu in življenju naših ljudi. Probleme zaradi nenačrtnega izkoriščanja gozdov je poznal že Valvazor. Kmalu za njim se je pojavila potreba po sodelovanju in izmenjavi izkušenj s tujimi gozdarskimi strokovnjaki . Prvi kongres, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz naših krajev, ~ H. K., abs. gozd ., Veselova 10, 61000 Ljubljana, YU. 290 nl XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ~ je bil leta 1849 na Dunaju. Na »Kmetijskem sejmu << so se dogovarjali o prvem zakonu o gozdovih, ki naj bi pomagal ohraniti gozdove zanamcem. Temu kon- gresu so sledila razna mednarodna posvetovanja o pogozdovanju Krasa. Naši predstavniki so sodelovali tudi na mednarodnem kmetijsko-gozdarskem kongresu na Dunaju leta 1890, na katerem so med drugim ustanovili mednarodni odbor predstavnikov prvih gozdarskih inštitutov. Ta odbor je leta 1891 ustanovil Mednarodno zvezo gozdarskih raziskovalnih organizacij. lUFRO. Ta je imela sedem kongresov, med prvo svetovno vojno pa ni delovala. Naši rojaki so do prve svetovne vojne sodelovali še na več kongresih, na katerih je bilo govora o ureditvi in pogozdovanju hudourniških območij, o varstvu gozdov pred škodljivimi žuželkami in plini iz talilnic . Pripravljali so tudi predlog zakona o zaščiti narave in naravnih spomenikov. 2.2 Mednarodno sodelovanje med vojnama Med obema vojnama se je zaradi zaostrenih razmer v gozdarstvu in lesarstvu začelo močnejše povezovanje v obeh strokah v svetovnem merilu. Leta 1926 je Mednarodni inštitut za agrikulturo v Rimu organiziral 1. svetovni gozdarski kongres, katerega se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija. Poudarili so potrebo po mednarodnem zavarovanju pred gozdnimi škodljivci in boleznimi, ki so se širile med sosednjimi deželami, po poenotenju izrazoslovja in mer v gozdni proizvodnji , enotni gozdarski statistiki, po selekciji semena in karantenski zapori. Tedaj so predlagali tudi ponovno ustanovitev IUFRO. Tako je leta 1929 sledil 8. kongres IUFRO, ki je bil v Stockholmu in 1936. leta 9. kongres, hkrati z Drugim svetovnim gozdarskim kongresom v Budimpešti. Tudi teh so se udeležili jugoslovanski strokovnjaki. Dogovarjali so se, kako bi dosegli ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo lesa s pomočjo mednarodnega sodelovanja, vendar zaradi napete politične situacije pri dogovarjanju ni bilo večjih uspehov. 2.3 Mednarodno sodelovanje po drugi svetovni vojni Med vojno in po njej so ustanovili Organizacijo združenih narodov (OZN) 7. raznimi odbori in specijaliziranimi ustanovami. Med temi so za gozdarstvo ·zlasti pomembne Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je tudi glavni orga- nizator svetovnih gozdarskih kongresov, Mednarodna organizacija dela (ILO), Mednarodna organizacija za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), razne mednarodne in razvojne banke, predvideli so tudi regionalne ustanove in spo- razume, kot sta Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Vzhodnoevropska go- spodarska skupnost (SEV). 2.3.1 UNESCO i n Pr og ram č 1 ove k - bi o sfera (MAS) Leta 1971 so v UNESCO osnovali mednarodni program raziskav in dela Man and the Biosphere Program . Gre za študije vpliva človeka na okolje in z okoljem pogojene modifikacije človeka. Raziskave naj bi pomagale k rešitvam problemov v praksi , k poznavanju ekosistemov in njihovem reagiranju na različne človekove posege. Zato je delo v MAB nujno interdisciplinarno. Organizacija deluje prek 291 ' XVIII. KONGRES JUFRO - LJUBLJANA 1986 Narodnih komitejev pri državah, članicah UNESCO. MAB organ1z1ra tudi šolanje študentov iz dežel v razvoju, zbira in razglaša razne naravne ali kulturne spo- menike za svetovno naravno in kulturno dediščino (nbiosphere reservesa) . 2.3.2 Mednarodna or 9 ani za ci ja de 1 a (ILO) Prvi sestanek o delovnih razmerah v gozdarstvu je bil leta 1958, drugi leta 1973 in tretji leta 1981 v ženevi. Tu sta delovali dve tematski komisiji: pospeševanje zaposlovanja in izobraževanja v gozdarstvu in varnost in higiena dela. Govorili so o uvajanju mehanizacije v deželah v razvoju, nagrajevanju, zapo-· slovanju , uvajanju tehnologije in izobraževanja hkrati, večnamenskih strojih, ergo- nomskem testiranju strojev, evidenci nevarnosti in nesreč pri delu , itd . V bodoče naj bi se pri ILO sestajal stalni komite za področje gozdarstva . Sestanka se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija. 2.3.3 V z h o d n o e v r o p s k a 9 o s p o d a r s k a s k u p n o s t (SEV) SEV je ekonomska organizacija regionalnega značaja. Osnovali so jo leta 1949 za vzhodnoevropske dežele. Jugoslovansko gozdarstvo sodeluje v Znanstveno tehničnem svetu pri projektu Kompleksno izkoriščanje lesnih surovin. Tako lahko uporabljamo rezultate raziskav iz vseh dežel SEV, omogočeni so osebni stiki raziskovalcev in naši strokovnjaki lahko preverjajo svoja dognanja pri strokov- njakih SEV. Skupni raziskovalni projekt predvideva izdelavo sušilnic za les, tračnih žag za hlodovina, projektiranje gozdarskega traktorja s 120 kW, raziskave uporabe laserja v predelavi, raziskave zaščite lesa, avtomatizacije v gozdarstvu in tesarstvu, metodologij za ateste, ergonomske meritve. 2.3.4 Organ iz a c ij a za prehrano in kmet ij st v o (FAO) Ustanovili so jo leta 1945, od leta 1951 ima sede·ž v Rimu . Jugoslavija je osnovala svojo komisijo za zvezo s FAO leta 1952. V aktivnost FAO sodi med drugim gozdarstvo, FAO Forestry Division, Oddelek za gozdarstvo in gozdne proizvode s komisijami za topol, kostanj, bibliografije (danes v povezavi z IUFRO), sektorji za mehansko tehnologijo, kemijo (danes v IUFRO), ·~upravo gozdov, opremo in izobraževanje oz. kadre. 158 držav in avtonomnih pokrajin je razdeljenih v sedem regij (po kontinentih). Evropska komisija ima svoje specializirane organe: delovne skupine za pogozdovanje, urejanje hudournikov in boj proti plazovom, za posek lesa in izobraževanje gozdnih delavcev. Izdaja razne publikacije, referate, rezultate raziskav, zlasti sta za gozdarstvo pomembni glasili Unasylva (od leta 1947) in Letopis gozdnih proizvodov (od leta 1946). V Letopisu objavljajo sta- tistične podatke o svetovni proizvodnji in potrošnji lesa, podatke za posamezne države, vrednost uvoza in izvoza, trende proizvodnje. Po podatkih FAO je Jugoslavija s svojim lesnim gospodarstvom srednje razvita dežela, saj zaostaja za evropskim poprečjem, aje malo nad svetovnim poprečjem v proizvodnji. 292 XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ' 2.3.5 S v e t o v n i g o z d a r s k i k o n g r e s i p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i Po drugi svetovni vojni je bila glavna organizatorica svetovnih kongresov FAO, ki je tako zamenjala bivši Mednarodni inštitut v Rimu. Vzporedno so tudi kongresi IUFRO, s katero sta si leta 1949 razdelili delo. 3. svetovni gozdarski kongres je bil leta 1949 v Helsinkih, vendar na njem Jugoslavija ni sodelovala. 4. svetovni gozdarski kongres je bil leta 1954 v Dehra-Dunu v Indiji. Posvetil se je predvsem azijskim problemom in proti širjenju puščave. 5. svetovni gozdarski kongres je bil leta 1960 v Seattlu v ZDA. Udeležili so se ga tudi Jugoslovani . Govorili so o večnamenski funkciji gozdov: o lesni surovini, rekreaciji, zaščiti pred erozijo, lovstvu, živinoreji, itd. Gozdar naj bi pri tem gladil vse konflikte. Opredelili so tudi vlogo gozda v svetovnem gospodarskem razvoju. 6. svetovni gozdarski kongres je bil leta 1966 v Madridu. Vključno z Jugo- slavijo je sodelovalo 93 držav. Obravnavali so biološko in ekonomsko področje ter delovno silo. 7. svetovni gozdarski kongres je bil leta 1972 v Buenos Airesu. 85 državnih delegacij in Jugoslovani so govorili o varstvu okolja in hitrejšem izobraževanju. Jugoslovani so ugotovili, da je bilo dotlej mednarodno uveljavljanje naših stro- kovnjakov minimalno, zato bi ga bilo potrebno vzpodbuditi. 2.3.6 M e d n a ro d n a z v e z a g o z d a rs k i h r a z i s k o v a 1 n i h o r g a n i z a c i j, IUFRO Po drugi svetovni vojni je IUFRO organizirala svoj 10. kongres in sicer leta 1948 v Zurichu (brez Jugoslovanov) . Sledili so kongresi v Rimu, Oxfordu, na Dunaju in leta 1967 v Munchnu. Tedaj je bilo včlanjenih že nad 1000 razisko- valnih institucij, zato so morali Zvezo reorganizirati. Danes je Zveza sestavljena na način, ki so ga sprejeli leta 1971 na kongresu na Floridi in dokončali leta 1976 v Oslu. Zadnji, 17. kongres IUFRO je bil leta 1981 v Kyotu na Japonskem. Sode- lovalo je že nad 1600 udeležencev. Pripravili so resolucijo, ki poudarja krizo človeka, okolja, surovin, energije, ohranjanje genov, raziskovalno delo in prenos znanja, interdisciplinarnost, ekosistemsko gledanje na gozd, energijo v gozdnem ekosistemu. Glavni moto je bil : Raziskovanje danes za gozdove jutri. 2.3.6.1 Nekaj več o IUFRO članstvo v IUFRO: Član IUFRO je lahko vsaka raziskovalna organizacija, ki se ukvarja z gozdar- skimi ali sorodnimi problemi in jo je sprejel direktorij-izvr-šni odbor Individualni člani: Navadni člani so raziskovalci, ki delajo v članski organizaciji in želijo sodelo- vat v aktivnostih Zveze. Pridruženi člani ne delajo v včlanjeni organizaciji, a se ukvarjajo z razisko- valnim delom s področja gozdarstva in jih je na njihovo prošnjo sprejel izvršni odbor. Dopisne člane izbere direktorij na pobudo vodje oddelka, s katerim član raziskovalno sodeluje. 293 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 častni člani so člani, ki so bili v preteklosti Zvezi izredno koristni; predlaga jih direktorij, imenuje pa mednarodni svet. Sestava IUFRO: Kongres sestavljajo vsi člani Zveze, sestaja se na vsakih tri do pet let, ukvarja se izključno s tehničnimi in znanstvenimi vprašanji. Mednarodni svet je najvišji organ, ki ureja zadeve Zveze . Sestavljajo ga predstavniki dežel, ki imajo včlanjena vsaj eno organizacijo; voli predsednika, podpredsednika in izvršni odbor. Izvršni odbor je izvršilni organ Zveze. Sestavljajo ga predsednik, podpred- sednik, bivši predsednik, sekretar, koordinatorji oddelkov in 9 do 11 drugih pri- znanih strokovnjakov z vseh kontinentov. Predsednik in podpredsednik sta voljena za čas med enim in drugim kon- gresom (koledarsko leto). Sekretariat: sedež je na Dunaju. Raziskovalne skupine se ukvarjajo z znanstveno aktivnostjo Zveze; delijo se na: strokovne skupine, te so stalne in delujejo v okviru enega oddelka, projektne skupine so za časovno omejeno obravnavanje problemov in delujejo medoddelčno; njihovi problemi se ne pokrivajo s problematiko le enega oddelka; Vsaka strokovna ali projektna skupina ima eno ali več delovnih skupin (145 working parties). Oddelki: Vsa dejavnost Zveze je razdeljena na šest oddelkov, ki zagotavljajo- povezavo vseh raziskovalnih skupin; vsak oddelek ima vodjo, koordinatorja, ki je hkrati član izvršnega odbora. Dejavnosti oddelkov: Oddelek za gojenje gozdov in gozdno okolje: proučevanje gozdnih ekosistemov, proučevanje rastišč, varovanje tal in voda (gozdna hidrologija, nadzor hudournikov in plazov), snovanje sestojev in ukrepi v njih, tropski gozdovi, proučevanje divjih živali in njihov odnos do gozda, varo- vanje pred požari. Oddelek za gozdno rastje in varstvo gozdov : gozdna botanika, fiziologija, taksonomija, dendrologija, genetika in dreves- ničarstvo, provenienčne študije, gozdna patologija, zaščita gozdov pred višjimi živalskimi škodljivci. Oddelek za organizacijo in tehniko v gozdarstvu: gozdno inženirstvo (gradnje, konstrukcije, stroji in delovne metode}, ergo- nomija, operacijsko načrtovanje in kontrola, študij dela, nagrajevanje in pro- duktivnost. Oddelek za načrtovanje, ekonomiko, prirastoslovje, upravljanje in politiko: evidenca in analiza gozdov, kot osnova gozdarskemu načrtovanju in politiki, prirastoslovje, ekonomika (metodologija načrtovanja, upravljanja, ekonomske ana- lize in kontrola}, ekonomika na narodnem in mednarodnem nivoju, gozdarska politika (vključno z vlogo organizacij v pripravi politike). Oddelek za gozdne proizvode: raziskave narave lesa in drugih gozdnih proizvodov, njihove uporabe, vključno z mikroskopskimi in makroskopskimi lastnostmi, tehničnimi lastnostmi in struk- 294 XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ' turno uporabnostjo, zaščito, skladiščenjem in uporabo, raziskave fizikalnih in sušilnih sprememb in sprememb lastnosti ob uporabi, Oddelek za splošne raziskave: statistične metode, matematika, računalništvo, informacijski sistemi (vključno z bibliografija), .terminologija, izobraževanje, organizacija raziskav, gozdarska zgodovina, daljinsko zaznavanje, rekreacija v gozdu, urejanje okolja. Predstavniki IGLG in VTOZD za gozdarstvo v Ljubljani sodelujejo v vseh oddelkih Zveze. IUFRO ·izdaja razne publikacije s področja gozdarstva, glasilo IUFRO NEWS pa izhaja štirikrat letno. 2.3.7 Dru ge ob 1 i ke mednarodnega s ode 1 o vanja J u go s 1 o van o v Razen v velikih svetovnih organizacijah, sodelujejo naši strokovnjaki še v mnogih manjših mednarodnih gozdarskih komisijah, na seminarjih, simpozijih in sejmih, kot so Mednarodni gozdnotehnični simpozij, Mednarodna alpska komisija, Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za raziskovanje vegetacije, Gozdnogojitveni se- minar treh dežel ipd. 3. Zaključek Naša država leži na stičišču različnih družbenih sistemov. Zaradi svoje geo- grafske lege je bila že od nekdaj pod različnimi vplivi in načini gospodarjenja z gozdovi. Danes je v gozdarstvu in lesni industriji na prehodu med razvitimi in deželami v razvoju. Zato je njena vloga v mednarodnem gozdarstvu nekoč in danes nujna in pomembna. L.e v preteklem stoletju so se naši strokovnjaki zavedali. da skrb za ohranjanje gozdov, tal, voda, presega narodnostne in državne meje. V zgodovini medna- rodnega sodelovanja gozdarjev so naši strokovnjaki nenehno prisotni s svojimi specifičnimi in skupnimi problemi, predlogi in rešitvami. Danes sodelujejo v mno- goštevilnih svetovnih organizacijah, odborih, komisijah. V prispevku so omenjene le večje organizacije oziroma kongresi. Literatura Kotnik, L.: Gozdarski kongresi v svetovnem in jugoslovanskem merilu ter njihov gospodarski pomen, diplomska naloga, 1964, Gozd. odd. BF. 2. Zorn, M.: Katalog . gradivo simpozijev, kongresov, zborovanj, mnscr .. IGLG. 3 . Zorn, M.: Enciklopedija leksikografskog zavoda, Zagreb, 1964, JLZ; 5- FAO; 7 - UN. 4. Zorn, M.: Gozdarski vestniki, letn iki 1964-1983, Ljubljana . 5. Zorn, M.: IUFRO, Statutes. Internat Aegulations, Naissance et vie de I'IUFRO, Declaration of the XVII IUFRO World Congress; Dunaj. 1976 in 1981. 6. Zorn, M.: MAB, prospekt UNESCO, Paris, 1981. 7. Zorn, M,: Sumar3Ka enciklopedija, Zagreb . 1959, JLZ ; 1 - KONGRESI; 2- FAO. 295 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ENAINDEVETDESET LET MEDNARODNE ZVEZE GOZDARSKIH RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ (IUFRO) Polona K o m u. c* Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij, ki se je na XVII. svetovnem IUFRO kongresu v japonskem Kyotu za naslednjih pet let izbrala Jugoslavijo za svoj dom, kjer zdaj že dobro leto dni deluje pod predsedniško taktirko prof. dr. Dušana Mlinška z VTOZD za gozdarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete, ·ima lepo tradicijo, častitljivih 91 let. že konec prejšnjega stoletja se je med gozdarji poka?.ala potreba po poeno- tenju raziskovalnega dela in po tem, da bi rezultate raziskav primerjali, razvi- jali in izboljšali. Leta 1890, v času kmetijskega in gozdarskega kongresa na Dunaju, je bila ta potreba tudi uradno izražena v obliki resolucije, ki si je zadala nalogo poenotiti raziskovalno delo v gozdarstvu. Leto kasneje je bila ustanovljena Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih ustanov v nemškem Eberswaldu, prednica današnje IUFRO organizacije, ki se je trudila z redno organiziranimi kongresi poglobiti mednarodno sodelovanje med gozdarji in jim na kongresih omogočala izmenjavo raziskovalnih rezultatov in spoznanj. V prvih letih je Mednarodna zveza združevala le tri nemško govoreče dežele, Nemčijo, Avstrijo in švico, prav kmalu pa se je razbohotila v razsežno med- narodno organizacijo . Zaradi načela, da je njeno delovanje strokovno, torej svobodno in ne politično, da ni vladna organizacija, tudi obe svetovni vojni nista mogli prekiniti njenega delovanja. Sprva le »nemško govoreča« organiz~cija , je že na svoj prvi kongres leta 1883 na Dunaju, povabila še pet drug·ih narodnosti. Vabilu so se odzvali Italijani in Madžari, kongresa se je udeležilo še 18 predstavnikov iz 5 dežel, na programu pa je bilo 5 referatov o najbolj žgočih problemih v gozdarstvu . Zuriškega kongresa, sedem let kasneje, se je udeležilo že 22 predstavnikov iz 7 dežel, po letu 1900 pa je število članic stalno naraščalo. Povečano število članic je narekovale popravek statuta, ki je bil do tedaj preveč ohlapen. Na četrtem kongresu, ki je bil zopet na Dunaju, so natančneje določili cilje in naloge organizacije in uredili financiranje organizacije. Odtlej je organizacija zbirala denar potreben za delovanje z letnimi članarinami članic. Uredili so tudi vprc:šanje uradnega jezika. Na sestankih so govorili v vseh jezikih, publi- kacije pa so izdajali v nemščini in francoščini. Ne nazadnje, pa je povečano število članic pospešilo tudi raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje. Prva svetovna vojna je preprečila izvedbo VIl. kongresa, nikakor pa ni preki- nila dela organizacije. Razširjene in nove naloge organizacije so zahtevale njeno organizacijsko usklajenost. Odločili so se za izvršilni organ, ki je vodil in uskla- ~ P. K., prof., Predsedništvo IUFRO, Večna pot 83, 61030 Ljubljana, YU . 296 ' ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 u o jeva! delo med kongresi. Tudi kongrese so posodob:li in obogatili z ekskurzijami in predstavitvami rezultatov raziskav in raziskovalnih metod. Prvi kongres po l. svetovni vojni je b:l leta 1928 v Stockholmu. Organizacija se je preimenovala v IUFRO (International Union of Forestry Research Organiza- tions) in sprejela nov· statut. Kot najpomembnejši cilj si je zastavila nalogo, pospeševati mednarodno znanstveno sodelovanje v gozdarstvu, standardizirati terminologijo in voditi enotno mednarodno gozdarsko b-ibliografija. V tistem času ·sta organizacijo vodila skupščina in častni predsednik. V času stockholmskega kongresa so bile v organizacijo včlanjene države z vseh petih celin in, ker je imel predsednik preveč dela, je bil imenovan še sekretar. Najvišji upravni organ je postal mednarodni komite, ki se je sestajal le med kongresi in izvajal vse odločitve skupščine. V mednarodnem komiteju je bil po en predstavnik vsake države članice. Statut, ki so ga sprejeli leta 1929, pa je predvidel še stalni komite, ki je bil sestavljen iz 7 članov in je upravljal orga- nizacijo med kongresi. Število referatov je raslo s številom udeležencev na kongresih, prav tako pa tudi število tem. Nemščini in francoščini se je kot uradni jezik pridružila še angleščina. Druga svetovna vojna je preprečila izvedbo X. kongresa, ki naj bi bil na Finskem. Za vzdrževanje organizacije med drugo svetovno vojno so skrbeli švicarski gozdarji in po drugi svetovni vojni tudi poskrbeli, da je prišlo do po- novnega zagona njenega dela. IUFRO se je tako po drugi svetovni vojni kmalu postavila na noge in priredila kongres v švici, kot nevtralni državi. Po drugi svetovni vojni so Združeni narodi ustanovili FAO (Food and Agri- cultural Organization), ki je kmalu vsrkala vrsto mednarodnih gozdarskih organi- zacij, vendar je IUFRO tako združitev odklonila, češ, mi nismo politična organi- zacija, temveč strokovna. Na prvi dan v letu 1949 sta IUFRO in FAO sklenili sporazum po katerem je IUFRO ostala neodvisna, FAO je IUFRO zagotovila stalen sekretariat v Rimu, IUFRO pa je sprejela FAO kot stalnega opazovalca. Ko je po- tem leta 1957 FAO prosila, da bi bila razrešena obljube zagotoviti IUFRO stalen sekretariat, se je IUFRO strinjala in sprejela zadolžitev tehničnega S'Jetovalca FAO. Z letl so se vezi med obema organizacijama okrepile in FAO je financiral že vrsto raziskovalnih IUFRO projektov. V času prvega povojnega kongresa, se je število IUFRO članic zmanjšalo na polovico. V tistih časih je imela marsikatera članica težave z denarjem in ni megla plačati članarine, druge zopet članstva niso obnovile. Vendar pa se je IUFRO že na naslednjem kongresu v Rimu lahko pohvalila z več kot 100 članicami. Tudi določitev iz leta 1948, da se delo IUFRO razdeli na 11 pomenskih skupin, se je izkazala za pravo, saj so se delovne skupine okrepile, mednarodni odnosi med raziskovalci pa so postali še tesnejši. Na dunajskem kongresu leta 1961, je bilo spet potrebno statut spremeniti. Poleg stalnega komiteja, je bil ustanovljen še razširjeni komite (sestavljali so ga vodje oddelkov), ki naj bi koordiniral delo oddelkov in več kot 80. delovnih skupin. 297 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 198li IUFRO svetovni kongresi Leto Kraj Predsednik 1. 1883 Dunaj (Avstrija) Friedrich (Avstrija) 2. 1897 Burnswick (Nemčija) Dunckelmann (Nemčija) 3. 1900 Zurich ($vica) Burgeois (švica) 4. 1903 Dunaj (Avstrija) Friedrich (Avstrija) 5. 1906 Stuttgart (Nemčija) Buhler (Nemčija) 6. 1910 Bruselj (Belgija) Crahay (Belgija) 7. 1929 Stokholm (Švedska) Hesselman ($vedska} 8. 1932 Nancy (Francija} Guinier (Francija} 9. 1936 Budimpešta (Madžarska} Roth (Madžarska) 10. 1948 Zurich (Švica) Lonnroth (Finska) 11. 1953 Rim (Italija) Burger ($vica) 12. 1956 Oxford (Velika Britanija) Pavari (ltaiija) 13. 1961 Dunaj (Avstrija) MacDonald (Velika Britanija) 14. 1967 Munchen (Nemčija) Speer (Nemčija) 15. 1971 Gainesville (ZDA) Jemison (ZDA) 16. 1976 Oslo (Norveška) Samset (Norveška) 17. 1981 Kyoto (Japonska) Liese (Nemčija) 18. bo 1986 Ljubljana (Jugoslavija) Mlinšek (Jugoslavija) ~tevilo IUFRO članic je pridno naraščalo. V letu 1972 je organizacija štela že 267 članic iz 68. držav in združevala 7000 znanstvenikov. Da bi se izognili neenakomernemu širjenju, so 11 oddelkov nadomestili s šestimi divizijami, ki vsaka v okviru svojega predmeta, združuje delovne skupine. Sestanki IUFRO izvršilnega odbora 1. 1972 Varšava (Poljska) 2. 1972. Buenos Aires (Argentina) 3. 1973 Canberra (Avstralija) 4. 1974 Dunaj (Avstrija) 5. 1975 Nancy (Francija) 6. 1976 Oslo (Norveška} 7. 1977 lbadan - Benin City (Nigeria) 8. 1977 Frederiction (Kanada) 9. 1978 Munchen (Nemčija) 10. 1979 Edinburgh (Velika Britanija) 11. 1980 Moskva - Soči (USSR) 12. 1981 Dunaj (Avs1rija) 13. 1981 Kyoto (Japonska) 14. 1982 Ljubljana (Jugoslavija) 15. 1983 Manaus (Brazilija) 298 XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 Danes IUFRO vodi izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, šest koordinatorjev (po eden iz vsake divizije), ter devet članov, zemljepisno izbranih (npr. eden iz Latinske Amerike, drugi iz mediteranskega območja, tretji iz Srednje Evrope itn.), in še dva člana. Od leta 1973 ima IUFRO stalen sekretariat na Dunaju, štirikrat letno izdaja glasilo IUFRO News, enkrat letno se sestane izvršilni odbor, vsakih pet let pa je IUFRO svetovni kongres. IUFRO danes združuje več kot 10.000 znanstvenikov z vsega sveta, povezuje raziskovalno delo vseh petih celin, ga pospešuje in skrbi za to, da vsak znanstve- nik, ki se posveča določenemu problemu, najde sodelavce. LEKSIKON XVIII. KONGRESA IUFRO VU 86 Kaj je IUFRO Naloge IUFRO in njena organizranost Zakaj bo kongres IUFRO v Jugoslaviji International Union of Forestry Research Organizations Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO združuje večino inštitucij po Svetu, ki se ukvarjajo z gozdarskim raziskovalnim delom. To je edina splošna in najobsežnejša svetovna organi- zacija, ki se ukvarja z generalnimi ali strateškimi problemi svetovnega gozdarstva. Obstajajo tudi druge organizacije in zveze, ki pa obravnavajo v glavnem ožja vsebinska, regionalna področja. Interes vseh nacionalnih gozdarskih strok po svetu za IUFRO je izreden. Povsod čutijo, da ohranitev gozda ni zadeva enega naroda, bodočnost gozda je v rokah in v interesu vsega Sveta. Stalni sekretariat IUFRO je na Dunaju (na Goz- darskem inštitutu v Schonbrunnu) . Predsedništvo je vedno v kraju oziroma državi od koder je pred- sednik. Zato je od lanskega leta v Ljubljani, ko je predsedništvo prevzel dr. Dušan Mlinšek. Predsed- niški mandat traja štiri leta. Tradicija je, da so IUFRO kongresi v deželi pred- sednika in sicer ob zaključku njegovega predsed- nikovanja. Vsaka dežela gostiteljica pa ima s kongresom svoje račune . Jugoslovanski so na prvi pogled manj spektakularni, so pa izredno zahtevni in delovni. Kongres bomo izkoristili preprosto za pospešen razvoj gozdarstva v Jugoslaviji, v kate- 299 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 Splošni cilji IUFRO kongresov Kaj Jugoslovani pričakujemo od IUFRO kongresa Kje bo kongres IUFRO Kakšni bodo stroški kongresa rem ima raziskovalna dejavnost pomembno, pa še premajhno vlogo. IUFRO kongresi so svetovne organizacije s stro- kovnimi sporočili, ki opredeljujejo strateške od- nose človeka do gozda. Vedno skušajo biti aktual- ni za vse: Avstralce, Evropejce, Azijce, Atričane in druge. Razrešujejo temeljne dileme razvitih, manj razvitih ali nerazvitih do gozdnega prostora. Cilj je enak za vse: Ohraniti gozd za vsako ceno! Formule so pa seveda različne. Kongres v Jugoslaviji je motiv za nov zagon goz- darski stroki pri nas . Jasno, da bomo neposredno pridobitev izkoristili za temeljito predstavitev uspe- hov našega gozdarstva svetovni gozdarski tribuni, seznanili jih bomo tudi z drugimi posebnostmi naše dežele: politJčnimi, turističnimi itd. Slej kot prej pa se kongres za Jugoslavijo pričenja že včeraj in bo trajal še leta po uradnem zaključku kongresa. Hočemo reči : Vsa področja gozdarske stroke bomo v tem času razvijali s širokim za- mahom, da bi lahko po petih, desetih letih raz- mišljanje in delo našega gozdarstva postavili v svetovni vrh strokovnosti. To pričakovanje bo uresničeno, če bomo znali zainteresirati in mobilizirati vse vrste in stopnje strokovnih delavcev. To je težka naloga, vendar najpomembnejša! Organizirati sam kongres je si- cer težko, vendar ne najtežje. če ne bomo znali mobilizirati vsega gozdarstva, je bolje da kongresa ne prirejamo! Kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju, v katerem smo takšnim olimpiadam izrazito nena- klonjeni, pa so vzgibi za organizacijo tega kon- gresa tako tehtni in obetavni, da so za organiza- cijo dale svoja soglasja vse upravne in politične inštitucije. Republike so za organizacijo izbrale Slovenijo, Slovenija pa Ljubljano. Po grobih ocenah in po izkušnjah iz Japonske, ki je bila zadnja gostiteljica kongresa, je treba po sedanjih cenah zagotoviti od 8 do 10 starih miljard dinarjev. To so direktni stroški. Stroški, ki jih 300 XVIII. IUFRO KONGRES 198€ Juaoslaviia • Liublianc Osnutek barvne priloge pripravila učen ka An ka Vojakovic (..) ~ IUFRO KONGRES 1986 P O K R O V 1 T E L J XVI 11. JUGOSLAVIJA čASTNO PREDSEDSTVO Zvezni organizac~jski odbor Finančni odbor YU 1 Koordinatorji YU ' ' 1 Komiteji za razisk. in znanost za razvoj za kongresne ekskurzije za organizacijo kongresa** REPUBLIŠKI IN POKRAJINSKI ORGAN 1 ZAC 1 J S K 1 ODBORI 1 SR BiH SR ČG SR Hr SR t-'.a SR Srbija Voj. Kosovo SR Slovenija Komisije za razisk. in znanost za razvoj za kongresne ekskurzije riat IUFRO- Odbor za tisk in propagando SZG ""'· Komi te zil organizacijo kong,·esa .... Koordinatorji YU so jugoslovanski predstavniki v posameznih oddelkih IUFRO Komite za organizacijo nastopo hkrati v Izvršilnem odboru zvez.org.odbora kakor tudi mer! komisijami slovenskega organizacijskega odbora. Le-ta je le v Sloveniji, ki je orgunizatorica kongresa. Sestavljajo ga delegati vseh republik. Odbo1· zil tisk in prop. pri SZG Slovenije ima hkrati vlogo propagandne komisije pri republ.org.odboru x < :-- A o z (j) :0 m (/) c 'T1 :0 o r c.... c OJ r c.... )> z )> ...... (Q CfJ O) • \ ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 Kdo bo plačal Pokrovitelj ali družbena podpora kongresu bodo pokrile delovne organizacije »mimogrede<< (ti že tečejo) pa so nepredvidljivi, vendar pravijo, da so še najmanj enkrat tolikšnji. Organizatorji kongresa so jugoslovansko gozdar- stvo ter celulozarstvo in papirništvo. Ti morajo zagotoviti denar za organizacijo. Le-tega naj bi zbirali po modelu prispevanja za splošna združe- nja oziroma gospodarskim zbornicam in sicer na osnovi branžnega medrepubliškega dogovora. žal še nihče ne more predvideti uspeha te akcije. Ocene so zelo različne, optimistične pa tudi skraj- no črnoglede. Vsekakor pa bi moral biti problem financiranja rešen takoj, saj organizatorica Slove- nija nima nobene materialne osnove za začetek organizacije, ki bi že morala steči. V Jugoslaviji je za organizacijo takšne prireditve dolg postopek. Treba je dobiti politično potrditev, upravno, samoupravno in tudi medrepubliško. Iz- raz takšne splošne naklonjenosti je pokrovitelj- stvo, ki ima pri nas torej drug pomen kot pokro- viteljstvo v drugih deželah, kjer je pokrovitelj tudi glavni mecen. Tečejo prizadevanja, da bi bil pokrovitelj Zvezni izvršni svet. Marko Kmecl 302 XVIII. KONGRES ' 1 - IUFRO - LJUBLJANA 1986 u 0 PROGRAM NA PODROčJU RAZVOJA GOZDARSTVA SLOVENIJE V PRIHODNJEM OBDOBJU (AKTIVNOSTI V KONGRESNEM OBDOBJU) Komisija za razvoj Republiški organizacijski odbor XVIII. IUFRO kongresa 1. Izhodišča V predkongresnem obdobju bodo gozdnogospodarske organizacije SR Slo- venije v sodelovanju in s pomočjo znanstvenoraziskovalnih institucij razvijale vsestransko učinkovit prenos in aplikacijo znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso, intenzivno gospodarjenje z gozdovi v vseh strokovnih dejavnostih ter razvijale tehnologije in učinkovito organiziranost gozdarstva v skladu s temeljnimi načeli in zahtevami našega družbenopolitičnega sistema, ob upoštevanju speci- fičnih pogojev gozdne proizvodnje, ki svojevrstno vplivajo na organiziranost in družbenoekonomske odnose v tej izrazito družbenogospodarski dejavnosti . Temeljne naloge gozdarstva v predstoječem obdobju so začrtane v srednje- ročnem in dolgoročnem p!anu razvoja gozdarstva v SR Sloveniji. V teh doku- mentih, zlasti v srednjeročnem planu za obdobje 1981-1985, so gozdarstvu naložene izredno zahtevne naloge. Z ene strani sedanji gospodarski položaj in stabilizacijska prizadevanja za premagovanje nastalih težav nalagajo gozdarstvu intenzivnejše izkoriščanje razpoložljivega gozdnega potenciala, po drugi strani pa se gozdarstvo zaradi naraščajočega splošnega družbenega pomena gozdov srečuje s še zahtevnejšo nalogo, kako trajno krepiti tako gospodarske kot številne druge koristne funkcije gozdov. Razvojni cilji gozdarstva v prihajajočem planskem obdobju so družbeno veri- ficirani in so za nosilce gospodarjenja z gozdovi obvezujoči, čeravno presegajo lastne ekonomske možnosti in samoupravno zainteresiranost gozdnogospodarskih organizacij. Zato bo realizacija začrtanih razvojnih ciljev poleg vsestranske priza- devnosti gozdnogospodarskih organizacij zahtevala tudi širšo družbeno akcijo vseh dejavnikov, ki takšen razvoj zahtevajo. Za zagotovitev realizacije takšnih ciljev, so potrebna naslednja temeljna iz- hodišča: zagotovitev trajnosti vseh vlog gozda; sonaravne in s tem racionalno gospodarjenje z gozdovi in krepitev vseh vlog gozda. Uspešno izvajanje Z\"lčrtanih nalog bo možno zagotoviti le z ohranitvijo in krepitvijo območnega gospodarjenja z gozdovi, nadaljnjem utrjevanju skupnega gospodarjenja z gozdovi ne glede na lastništvo ter ohranitvijo družbene vloge in pomena območnih gozdnogospdarskih načrtov kot obvezne strokovne osnove za družbeno planiranje. Vso skrb bo treba posvetiti tudi ustrezni sistemski ure- 303 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1980 ditvi financiranja reprodukcije gozdov, ki je pogoj za izvajanje ustavnega načela, da je z gozdovi treba gospodariti tako, da se trajno ohrani in krepi njihova reprodukcijska sposobnost. Zaradi izrednega pomena, ki ga imata v Sloveniji gozd in les, se mora slo- vensko gozdarstvo tudi v zasebnem sektorju usmeriti v optimalno izrabo rastiščnih in sestojnih potencialov za večjo proizvodnjo kakovostne lesne surovine ob sočasni krepitvi splošno koristnih funkcij gozdov. Zaradi velikega površinskega in proizvodnega deleža zasebnega sektorja v slovenskem gozdarstvu, je treba ob- ravnavati oba sektorja enako. Zasebni gozdovi v Sloveniji zavzemajo 2h gozdne površine. Iz teh gozdov prihaja skoraj 'h blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov. Krijejo pa tudi veliko potreb po gozdnih sortimentih v samih kmečkih in nekmečkih gospodarstvih . Zasebni gozdovi so razdrobljeni v okoli 250.000 lastništev. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov iz gozdov v SRS krije le 2h potreb po lesu. Največji primanjkljaj je pri lesu za proizvodnjo vlaknin in plošč (drobni sortimenti). Tu krije blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov Je 37 °/o potreb. Primanjkljaj krijejo lesni ostanki in uvoz iz drugih republik in inozemstva. Tehnična opremljenost za delo je v glavnem primerna. Tehnologije dela so poznane in osvojene. V naslednjem obdobju na tem področju ni pričakovati bistvenih novosti.* Slovenski gozdovi so že precej dobro odprti s cestami. Optimalna odprtost bo dosežena v naslednjem desetletju. Problematično je t. i. detajlno ali sekundarno odpiranje gozda z vlakami . Neposredni delavci v gozdarstvu so pretežno domačini, ki izhajajo iz vaškega, kmečkega življa. Največkrat je delo v gozdu že tradicionalno. Delavci v gozdu so običajno t. i. polproletarci. Zaradi razmer v naši družbi in gozdarstvu še posebej, so delavci premalo izobraženi in pomanjkljivo usposobljeni za svoje delo. Zaradi napačne motiviranosti. življenjskih razmer in navad ter težkih delovnih pogojev, je med delavci veliko delovnih invalidov. Dnevni delovni učinki delavcev so zadovoljivi. Zaradi pomanjkljive organi- ziranosti, pomanjkanja rezervnih delov in neprimernih delovnih navad, pa so poprečni letni delovni učinki delavcev sorazmerno majhni. Podobno je tudi z rabo strojev in delovnih naprav. Razmere na tržišču gozdnih sortimentov omogočajo oddajo tudi manj kako- vostnih in neprimerno obdelanih sortimentov. V takih razmerah, ko je izločen vpliv tržišča, in gre za preprosto porazdelitev lesne surovine, se ta surovina čestokrat premalo vrednoti. V naslednjem obdobju lahko računamo pretežno le na stroje in opremo do- mače izdelave. To bo nujno pogojevalo drugačne metode dela. Pomanjkanje energije oziroma njena cena dražf delo strojev. Vzporedno s ceno energije narašča stopnja brezposelnosti. Oboje skupaj spreminja razmerje * V kratkem času so se razmere zelo spremenile in sicer v smeri demantija iakšnc:: ocene. Op. ur. 304 XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ' smotrnosti (gospodarnosti , rentabilnosti) živega dela in dela strojev. S tem se spreminjajo razmerja med tehnologijami. Biomasa je še vedno najbolj racionalen proizvod, akumulacija sončne energije. Imamo strokovnjake in opremo za avtomatsko obdelavo podatkov. 2. Cilji Glavni cilji, ki naj jih gozdarstvo v SR Sloveniji doseže v prihodnjem obdobju, so razvidni v 2.1 Območnih načrtih, gozdnogospodarskih organizacij za posamezna gozdno- gospodarska območja Slovenije; 2.2 Srednjeročnem planu samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985; 2.3 Srednjeročnem načrtu razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu Slovenije za obdobje 1981-1985; 2.4 Temeljih plana za obdobje 1981-1985 Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Ljubljana in VTOZD za gozdarstvo. Pri postavljanju ciljev za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi pa je treba sintetizirati diužbenoekonomske, gospodarske in naravne proizvodne dejavnike. To zahteva diferencirano obravnavo zasebnih gozdov, ki upošteva poleg stanja gozdov predvsem družbenoekonomsko povezanost lastnika gozda z gozdom ter odvisnost od gozda in njegovih donosov. a) V kategoriji gozdov, kjer sedaj ni možnosti za boljše izkoriščanje obstoječih potencialov (najbolj razdrobljena posest, navezanost predvsem na naturalne do- nose, slabo izkoriščanje potenciala), moramo poenostaviti gozdarsko službo povsod tam, kjer je to dopustno, in s tem tudi poceniti celotno gospodarjenje s temi gozdovi. b) Intenzivirati moramo gospodarjenje z gozdovi višinskih kmetov in usposo- biti lastnike za sodobno. gospodarjenje. Površinsko zaokrožena zasebna posest, ki je tudi primerno velika, omogoča popolnejšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in večjo tržno proizvodnjo. Gozdarstvo je soodgovorna tudi za kompleksen razvoj višinskih kmetij, vključno za dopolnilne dejavnosti (kot npr. kmečki turizem) . c) V največji in ključni kategoriji zasebnih gozdov je treba v procesu pospe- ševanja podruž.bljanja zasebne gozdne proizvodnje uveljaviti celovito gospodar- jenje z gozdom. Povezovanje razdrobljene zasebne gozdne posesti in gozdne proizvodnje je nujen pogoj za bolje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti tako z biološkega in tehnološkega kot tudi z organizacijskega in ekonomskega v:dika. Intenziviranje gospodarjenja z gozdovi v tej skupini mora temeljiti na organizi- ranem delu in povezovanju gozdnih posestnikov. Dosežena stopnja podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje pa zahteva tudi jasno in ločeno obravnavanje gozdnega posestnika kot lastnika gozda in kot delavca. fdal« ime elementu, ki je v francoskem in angleškem izvirni ku napisan: curium. V slovenščini naj bi se ime tega elementa napisala curij, izgovarjala pa naj bi se kirij. Ni dvoma, da bi v premnogih primerih prevladal prav neprimeren izgovor po zapisu, saj je s stališča slovenščine res težko dokazovati, da je treba zapis curij brati, kirij. Zato je edino primerno, da se ime tega elemnta tudi piše kirij. Einstein (izg. »ajnštajn••) in Lawrence (izg. )>lcrens") sta svoji imeni posodila elementoma, ki sta v angleščini napisana einsteinium in lawrencium, iz tega pa sta se v slovenščini pojavili imeni einsteinij in lawrencij s pripombo, da ju je treba izgovarjati »ajnštajnij" in >>lorensij". Tudi tu se vsiljuje pravilnejša rešitev s fo- netičnim zapisom. Kot smo npr. imeni Celsius in August lahko lepo podomačili v Celzij in Avgust, je res težko razumljivo, zakaj moramo Austenu v čast pisati iz njegovega imena prirejeno ime posebne kristalne oblike jekla (torej čisto novega pojma) austenit in ne podomačeno avstenit. Isto velja tudi za kristalno obliko, imenovano po Bainu (izg. »ben), ki jo pišem bainit (in jo po zapisur običajno· tudi. Izgo- varjamo), medtem ko bi bilo v slovenščini pravilneje pisati (in seveda tudi brati) benit. Ipd. Mnoge strokovne pojme (rude, snovi ipd.) poimenujemo po nahajališčih ali odkriteljih. Imena nekaterih takšnih pojmov so lepo podomačena, kakor npr. po nahajališču Les Baux imenovani boksit ali po Backelandu imenovani bakelit. Prav gotovo pa etimološ'tl ~ .Cfl . Q.[l_ > . (/) (f) :i :~ c: w ci 400 s 400 s SV o ZJZ p 280 sv n O 280 JJV n P 280 n sv o 260 zsz n O 750 v J p 800 sv v o 950 v 945 v 500 s sv o sv o SV o 750 JZ v p 780 SSV v o 180 n 250 n 550 s 550 s 520 s 220 n 740 v sv o sv o SV o SV o JV p sz o JZ p o.> > ~~ )o·> .le/) _'s: ai'6'2 lil (;)v; o. sv su su 7 SV 6 su su 8 sv 7 vi 5 vi vi 7 SV 7 su vi 9 su 9 su 9 su 6 vi 6 su 12 vi 7 su 5 Skupaj c:: <1> -~ ~ >"> ·- ~~ ~ :>-c_9 <3 o .~ 21 4200 52 23 3286 56 23 3286 55 21 3500 69 23 3286 41 22 2750 54 24 3429 41 21 4200 43 21 3500 31. 24 3429 38 22 3143 71. 23 3833 60 22 2444 38 22 2444 56 21 2333 41 21 3500 48 22 3666 5~ 22 1833 33 21 3000 64 23 4600 49 442 49,5 Opomba snegolom "14 l. nas . 10 t. nas. 9 l. nas. 12 l. nas. 9 l. nas . 9 l. nas. Naravni gozd, 500 m' Odraslo drevje deleži bu 0,8 ; b. ga 0,1; hr 0,1 Manjše d. S cm-3m, A 1-10, B 11 in več primerkov b. ga 0,8 ; g. ja srn B; b. ga A; 0,1; g. ja. hr. g. ja A; hr A, 0,1 ko A hr 0,8; li 0,1 b. ga 0,1 b. ga 1,0 b. ga 0,5; hr 0,5 b. ga 0,7 hr 0,3 bu 0,7; srn 0,2 b. ga B ; li A sm A b. ga A; hr A; čs A; bu A; mak. A b. ga B; hr B ; sm B b. ga A; g . aA; čš A; trep. A bu A 15 l. nas. je 0,1 pod oboro bu 0,8; je 0,2 g. ja B; bu 8; 16 l. nas. brest 8; srn A o. in g. ja 0,7 g. ja B: o. ja A 11 l. nas. bu 0,3 bu A 11 l. nas. 13 l. nas. bivši paš. 10 l. nas . bu 0,6; g. ja 0,4 g. ja B; bu A bu 0,7; srn 0,3 bu 8, srn A bu 1,0 bu A; češ A, trep. A; g. ja A nizke smr. bu 0,4 ; g . ja 0,3 bu A; g. ja A glej vitkost li 0,3 9 l. n . 10 l. nas. bivši stelj- nik 15 l. nas . 11 l. nas. dno vrtače 11 l. nas. na 2 stoj. ni sm 11 l. nas. 9 l. nas. 10 l. nas. bu 1,0 bu 0,9; hr 0,1 bu 1,0 bu 1,0 hr 0,8; b. ga o, 1; js 0,05; li 0,05 b. ga 0.6 ja 0,2 maklen 0,2 bu i,O bu B; ko A bu A; g. ja A ; maklen A buB js A; b . ga A b. ga A, hr A g. ja A je A; srnA bu A ; če A; trep . A; g. ja A Op.: O- osojna lega, P- prisojna lega. l:-.hJ- poprečni letni viš . prir. iz rnsti nasada v 7., 8. in 9. letu; n - n ižinski nasad (do 300m); s - nasad v srednji legi (300-550 m); v - višinski nasad (od 700 m); • - najn ižja in najvišja vrednost; su - sušno rastišče; sv - sveže rastišče. 347 Ploskve v nasadu smo izbrali tako, da so bile te rastiščno čimbolj enotne. Posamezne ploskve so sestavljene iz 6 do 9 manjših ploskev, stojišč, ki merijo 1Om2 (r = 1,78 m) in so navadno med seboj oddaljene 6 m. Za manjšo razdaljo od 6 m smo se odločili le takrat, kadar je bila pri normalni razdalji med stojišči ogrožena rastiščna enotnost ploskve. Na stojišču smo izmerili vse smreke, deloma tudi drugo drevje ter naredili fitocenološki popis. V poprečju je stojišče zajelo 3 smreke. V vsaki ploskvi smo izmerili vsaj 21 smrek, čemur se je prila- gajala tudi število stojišč v ploskvi. Splošni podatki o nasadih so prikazani v tabeli 1, kjer so nasadi oštevilčeni s tekočo zaporedno številko, ki pomeni vrstni red obdelave na terenu. V smrekovih nasadih smo ugotavljali za vsako drevo naslednje parametre: premer debla v prsni višini, premer debla na polovici višine, premer krošnje, skupno višino, posamezne letne višinske prirastke (razmike med vreteni) za vsa leta nazaj do sajenja , zdravstveno stanje, poškodbe in število sadik na hektar. Na primerjalni ploskvi (na enakem rastišču) v naravnem gozdu, velikosti 500m 2 (r = 12,6 m) , smo opisali delež odraslega drevja po drevesnih vrstah in označili količinsko prisotnost nižjega drevja za višinske razrede 3-10m, 5 cm - 3m in prisotnost mladic do 5 cm na manjši ploskvi 25m 2. Pri odraslem drevju smo ocenjevali kvaliteto debla in vejnatost. Poleg tega smo napravili vedno tudi fitocenološki popis. 3. Ekološka izhodišča za rastno vrednotenje mladih smrekovih monokultur Smrekove nasade smo na terenu fitocenološko analizirali s popolnimi vege- tacijskimi popisi (cvetnice, praprotnice, običajni mahovi) in nato to gradivo s pomočjo primerjalnih preglednic opredelili tipološko v mikroreliefnem smislu. Primerjavo smo oprli na stalne rastline že znanih mikroreliefnih združb. Nasadi so večinoma tipološko enotni, kar je omogočilo dobro predhodno poznavanje inventarja združb v območju in soseščini. Vendar je tudi nekaj zelo neenotnih nasadov. Vnaprej je bilo treba računati s pojavljanjem preddinarskih in pred- alpskih združb. Bili pa smo vseeno presenečeni, ko se je po izvršenih primerjavah pokazalo, da je v območju zelo močna predalpska komponenta (57 popisov), in to celo v primerih, ko je prisoten vimček (Epimedium alpinum) kot tipični predstavnik preddinarskega območja. Preddinarska vegetacija prevladuje s 74 popisi, dinarski pripada 5 popisov. Odkrili smo celo izpostava panonske gozdne vegetacije, ki jo zastopa 9 popisov. Ugotovili smo tudi tri nove gozdne združbe. Ena je tipično gozdna, razvita v vrtačah zgornjega hribskega pasu (ak. 500-700 m); zanjo je značilen vlagoljubni mah cvetič (Mnium undulatum). Druga ima degradacijski značaj. Njena značilnica je suholjubni sinjezeleni šaš (Carex tlacca). Tretja je prav tako degradacijska in jo označuje brinje (Juniperus communis). Oba analizirana nasada na Planini pripadata tipu sušnega travnika z navadno sračico (Filipendula vulgaris), ki do sedaj še ni bil nikjer opredeljen. K vsakemu nasadu je bila popisana tudi vegetacija tipološko izhodiščnega gozda. V nekaterih primerih se je kasneje pokazalo, da primerjalna ploskev ni bila ustrezna. Navedli bomo še stalnice ugotovljenih združb. 1. Združba sračice: 2. Združba zravi!nega čišljaka: Fritschev glavinec, pernata glota, navadna lakota rdeči dren, enovrati glog , kalina, pomladna lakota 348 3. Združba sivkaste ro bide : enovrati glog, pernata glota, pomladanska lakota, leska, cipresasti mleček, srčna moč, orlova praprot, resa, nežna šopulja 4. Združba kali ne: 5. Združba sinjezelenega šaša: 6. Stadij brinja: 7. Združba kopitnika: 8. Združba bršljana: 9 . Združba vimčka: 1 O. Združba kresničevja: 11. Združba valovitolistnega cveti ča: 12. Združba pegastega kačnika: 13. Združba kranjske bunike: češmin, rdeči dren. enovrati glog, kokorik rdeči dren, konjska griva, navadni pljučnik, brazdasta robida, vimček pernata glota, Jeska, orlova praprot trpežni golšec, lepljiva kadulja, kolesnik, leska, apnenčevo sedje, strček črnoga, lepljiva kadulja, leska, navadni pljučnik , mnogocvetni pečatnik rdeči dren, kalina, podlesna vetrnica navadna glistovnica, navadni pljučnik, navadni volčin rdeči dren, leska, navadna podborka, gozdni svišč, torilnica, podlesna vetrnica navadna glistovnica, brstična konopnica, deveterolistna konopnica, žlezasta robida navadna glistovnica, rumena mrtva kopriva, trilistna penuša, bodičasta podlesnica, navadna podborka, strček, gozdna vijolica 14. Združba trpežne srebrenke: navadna glistovnica, trpežni golšec, Fuchsov grint, velika kopriva, navadna podborka, prehlajenka. Za opredeljevanje (razmejevanje) združb sta na voljo dva kriterija : 1. količinsko prevladovanje določevalnic, ki ga uporabljamo pri kartiranju v merilu 1 : 10 000, ker je edino izvedljivo in 2. upoštevanje stalnih rastlin, ki so značilnice posameznih združb, pn eemer dodelimo popisano vegetacijo združbi, ki se z njo po teh stalnih rastlinah najbolj ujema tako po vrstah kakor po količini. To je poglobljen kriterij, ki ga upoštevamo v tem primeru. V skladu z njim je tudi razpored popisov v fitocenotskih raz- predelnicah. 4. Rezultati 4.1. Izločanje slabo rastljivlh smrek V vseh nasadih smo dobili nekaj smrek, ki so morda zaradi konkurence naravne vegetacije ali poškodb zelo slabo uspevale. Zato smo se kasneje odločili, da izločimo v vseh nasadih 1/4 najnižjih smrek (glej tabelo 2). Preostale smreke smo imenovali »izbrane smreke«. Iz tabele št. 3 in grafa št. 1 vidimo, da so višinski prirastki pri izbranih smrekah za okoli 10 °/o višji, da pa so zakonitosti, ki se nanašajo na rast glede na nadmorsko višino in vlažnost rastišča zelo podobne pri obeh populacijah. Pri izbranih smrekah je precej ugodnejši standardni odklon . 4.2. Višinski prirastki in višinska rast Na letni višinski prirastek osemletnega nasada L1 ha) vpliva poleg rastišča tudi vreme v določenem letu. Da bi vremenske razlike med leti čimbolj eliminirali, smo izračunali letni višinski prirastek tudi iz poprečja rasti v 7., 8. in 9. letu (L1 h3). Potek linije tega prirastka v grafu 1 ni identičen z linijo, ki prikazuje letni vi- šinski primstek nc:sada v samem 8. letu (Ll. he). Tega bremeni tudi precej višji 349 Tabela št. 2. Dendrometrični in drugi meritveni podatki o smrekovih ploskvah Izbrane smreke Vse smreke Zap. 1 1 št. dl, l G/ha h/d,,, 1 h/d '" pi. g h v V/ha ,6hs L;,_h, h/d k; izbr. vse .6h· Lih s cm cm 2 ml m dm' m' cm cm sm : sm ) 1 8,1 58,1 24,4 7,73 24,5 102.9 57,5 52,1 103 142 3,3 16 23 46,4 51,9 2 7.0 39,5 13,0 5,19 9,1 29,9 52,5 56,0 75 115 2,4 17 23 52,4 47,8 3 4.3 15,3 5,0 3,46 2,5 8,2 67,1 55,4 83 110 2,2 17 23 49,1 59,0 4 8,6 59,0 20,6 6,96 16,1 56,3 66,5 69,0 82 134 2,9 16 21 64,1 61,7 5 2.9 7,1 2,3 2,62 1.6 5,2 57,8 40,8 94 98 2,0 20 25 35,0 50,1 6 4.5 16,6 4,6 3,58 3,5 9,6 69,1 53,5 so 106 2.1 17 22 48,9 63,6 7 7,7 48,7 16,7 6,46 16,1 55,2 47,7 40,7 85 120 3,2 18 24 38,9 45,7 8 8,1 54,9 23,1 6.44 18,1 76,0 45,5 43,4 81 116 2,7 17 22 38,6 39.9 9 4,7 17,7 6,2 3,23 3,9 13,6 34,2 31,1 71 85 2,2 16 21 28.2 29.9 10 5,3 22,9 7,8 3,74 5,1 17,5 38,8 38,5 71 92 2,2 17 24 33,8 33,9 11 9,4 72,2 22,7 7,05 21,9 68,8 74,9 70,8 78 126 2,6 17 22 65,1 69,3 12 5,0 20,2 7,7 3,55 3,8 14,6 67.5 59,9 72 99 2,0 18 24 51,6 58,0 13 2,7 6,8 1,6 2,25 1,6 3,9 42,8 37,7 95 78 1.5 17 23 32.0 35,8 14 6,8 37,2 9.1 4,92 9,4 23,0 49,0 56,1 74 104 2,3 18 22 53,2 44,7 15 8,1 52,5 12,2 6,33 17,3 40,4 46,1 40,9 79 111 2,7 16 81 38,5 43,6 16 6,5 33,8 11,8 4,54 8,4 29,4 51,5 48,1 71 98 2,5 17 22 41,8 43,9 17 6,3 31,7 11,6 4,77 7,9 29,0 50,9 49,8 77 107 2,4 17 22 46,1 48,0 18 4.7 18,2 3,3 3,61 4,4 8,1 38,3 33,2 77 93 2,1 17 22 31,9 36,0 19 5,3 22,7 6,8 4,33 5,3 15,9 70,9 63,9 82 111 2,3 16 21 60,7 66.7 20 4,2 14,4 6,6 3,39 3,2 14,7 57,8 43,6 82 100 2,0 17 23 <:4,3 52,1 Op.: L;,.hJ = popr. let. viš. prir. iz rasti nasada v 7., 8. in 9. letu. ,6he = letni viš. prir. v 8. letu. Tabela 3. Kazalci za smrekove nasade razvrščene v višinske, vlažnostne in višinsko-vlažnostne razrede Izbrane smreke Vse smreke 1 L:ihc 46,4 52,4 49.1 64,1 35,0 48,9 38,9 38,6 28,2 33,8 65,1 51,6 32,0 53,2 38,5 41,8 46,1 31,9 60.7 44,3 U~i 0/o pošk. smrek (prej. leta) 65 21 5 23 100 100 41 33 33 20 41 12 Oznaka 1 n. v. rastišča N A h3 1 stand.l vitkost 1 vitkost 1 pop. A h3 1 stand.l A hs 1 stand. izbr. cm od klon 1 ,3 1/2 cm odklon odklon m Višinske lege - n nižja, s - srednja, v- višja n 120 53,8 14,8 0,8 1 ,1 250 49,6 16,8 55,5 20,4 s 101 51,6 15,0 0,8 1 ,1 487 47,3 16,5 49,5 18,8 v 120 43,1 13,4 0,8 1 ,O 816 38,4 15,1 42,5 18,3 Su šno-vl ažn ost no rastišče -su- sušno, sv - sveže, vi vlažno su 174 49,3 13,8 0,8 1 ,O 44,7 15,9 50,0 19,5 SV 67 57,8 16,4 0,9 1,3 53,2 17,7 56,9 18,6 vi 100 44,0 14,0 0,8 1 ,O 39,7 15,8 42,1 19,3 Višinske lege in sušno-vlažnostne razmere n x su 88 49,2 0,8 1 '1 n X SV 16 69,0 0,8 1,3 n X vi 16 63,9 0,8 1 '1 s x su 51 45,7 0,7 1 ,O S X SV 33 61,7 0,9 1,3 s X vi 17 49,8 0,8 1 '1 v x su 35 54,5 0,8 1 ,O V X SV 18 40,7 0,9 1,2 v X vi 67 37,8 0,8 0,9 Op.: A h3 pop. let. viš. prir. iz rasti nasada v 7., 8. in 9. letu. A hs - letni viš. prir. S-letnega nasada. 350 PRIKAZ LETNIH VIŠINSKIH PRIRASTKOV OSEMLETNIH SMREKOVIH NAS~DOV IN NJIHOVIH STANDARDNIH ODKLONOV ZA RAZLICNE LEGE, VLAZNOSTNE TIPE IN OBSEGE MERITEV !:Ih cm c; 60 50 25 t. O 30 20 20 15 10 ~h G cm 60 50 25 t. O 30 20 20 15 10 VIŠINSKA LEGA višinski prirastki .......... ·--- ... ..... i - izbrane sm v - vse sm . . . ... ... .... . .......... . : -~· :::::::-::.-:: ::·::.::-:·. :-::·. :::·-. -· -· . •••••••• -· -·- 1 6 h3 standardni odkloni ···········.... ·v 6 he ·····v tJ. h3 nižje ---·-- -·-·- -·-·- ·- ... .. .. ..... .. ·-· ···-· srednje VLAŽNOSTNI TIP višinski prirast xi standardni odkloni --- ·- -. - ·-·- -- sušno sveže 351 - ·- -- ·-·-·-·-·-·-· višje lege • ~.4 '. -- - · -"" vlažno rostišce Graf 1 llh3 cm 70 60 50 IJJ 30 20 10 PRIKAZ LETNEGA VIŠINSKEGA PRIRASTKA IZBRANIH SMREKOVIH NASADOV V OSMEM LETU (ZA IZBRANE SMREKE ) ·+·+·-t-·+ ·++·-++ ·- 200 nlzinski roocdi + - ·- + · - + -t-- ·-+ --+-+- vloŽfliZJSo \Orienta --+-t--++ su~ n ej5a ocenjena izra~nono pri ros tnc k1ivuljo 1-20 šlevilko nosodo * no sodi vsebujejo s~rn :n svežo s t ojišč e 300 tOO soo 1 noscxli srednjih leg 600 700 višinski nasadi 800 ODVISNOST MED LETNIM VISINSKlM PRIRASTKOM OSEMLETNIH SMREKOVIH NASADOV Gtof 2 900 n.v. Gret 3 IN RASTISCEM Prikazane so poprečne vrednosti izbranih smrek s stojišC, ki so združene po višinskih 'rl vlažnostn'o'l skupinah . 70 60 30 20 10 200 ·- ·- ·-· -·-. -·-·-·- - ·- . su 88 ······ ......... ........ .... ....... -.. - .. ·-· ... .. ___ .. .............. - .. 250 n. lego ..... - ..... su sušno rosti~če - ·- ·- sv s'lllie vi vlo~no • ~= popre.č ne VTC!dnos ti vi5 . \eg LOO s u SI 487 soo s legJ 352 600 800 m nv. v lego 816 VIŠINSKE KRIVULJE IZBRANIH SMREK PRIKAZANE PO VIŠINSKIH IN VLAŽNOSTNIH RAZREDIH Grof 1. h vm 3 2 n su- nit jo lego -sušno n sv- -sveže n v\ - - vlažno s su - srednjo 'llgo - sušno s sv - - s veže (ni meritev do S.l.) v su- višjo lego -sušno v sv- -sveže v vi - - vlažno nižjo lego srednp leg:J višjo lega 2 3 ..• ~· .~ ", · .·· / 5 6 353 ,· 1 ~· · ' .•. ~· · 7 8 f\SV nvi . vvl 9 s1orost roscrlJ -le1 Tabela 4. Višine Izbranih smrek za različne višinske in vlažnostne razrede v cm Starost Višinsko-vlažnostni tip nasada 1 1 1 let n x su n X SV n X vi s x su s X vi v x su v x sv v x vi 1 36 41 33 43 53 44 41 33 2 53 63 40 63 69 51 63 43 3 74 94 57 87 92 66 96 59 4 102 132 84 116 119 89 127 78 5 135 179 120 145 153 119 160 103 6 173 234 166 187 191 156 195 132 7 217 297 221 229 236 201 232 165 8 267 368 286 275 285 253 272 203 9 322 448 360 326 341 313 314 246 Op. : n - nižja lega su - sušno rastišče s - srednja lega sv - sveže rastišče v - višja lega vi - vlažno rastišče Vlažnost je opredeljena po poprečnem vlažnostnem značaju celotnih združb brez ozira na subasociacije. standardni odklon in je zato manj primeren za ponazaf'janje odvisnosti od rastišča. Višinske prirastke smo prikazali za posamezne ploskve (nasade) v tabeli 2. in grafu 2. Najboljši prirastki so v nasadu Konec (71 cm), najslabši v nasadu Sv. Miklavž (31 cm). V grafu so ločeno prikazana vlažna in sveža rastišča, pri katerih prirastek z nadmorsko višino pada ter ločeno sušna rastišča, pri katerih je prirastek najnižji v srednjih legah. Ta zakonitost je vidna tudi v tabeli št . 3 in grafu št. 3. V poprečju priraščajo smreke najbolje v nižjih legah, le nekoliko slabše v srednjih legah, vendar razlika ni značilna. Značilno slabše glede na srednje lege pa priraščajo smreke v višjih legah. V tabeli 5 in grafih 5 in 6 so prikazani višinski prirastki za različne vegetacijske tipe. V pozitivnem smislu izstopajo sveži vlažnostni tipi pred suhimi in vlažnimi. Višinsko rast smreke smo ugotavljali od osnovanja nasadov do devetega leta starosti nasada. Izjema je ploskev št. 1, kjer nismo merili višinske rasti v prvih letih po osnovanju nasada. Tabela 4 in graf 4 prikazujeta višinsko rast izbranih smrek za različne višinske in vlažnostne razrede. Zaradi nepopolnih meritev v ploskvi 1 pa manjka višinska krivulja za sveža rastišča v srednjih legah. 4.3. Vitkost smrek Kvocient vitkosti debel smo računali na dva načina: kot razmerje med višino smrek in premerom smrek v prsni višini (h/d1, 3) in kot razmerje med višino in premerom debla na polovici višine (h/du2) . Poleg tega pa smo ugotavljali še razmerje med višino drevesa in premerom krošnje {h/dkr)- Podatki za posamezne ploskve so prikazani v tabeli št. 2. Večji kvocient vitkosti se javlja v starejših (višjih) nasadih, kjer je še vedno prisotno večje število drevja na hektar (čiščenje ni bilo narejeno). Taki so nasadi št. 1, 4, 7, 8 in 11, kjer znaša kvocient h/d1i::! od 142 do 116. V navedenih primerih ima drevje relativno ozko krošnjo (h/dkr). dočim se kvocient vitkosti, ki je računan iz prsnega premera. ne prilagaja tako dobro tem ekstremnim vrednostim. To je v soglasju z mnenjem KURTA {1946) , ki meni, da je najboljše merilo za izračunavanje kvocienta vitkosti v goščah razmerje 354 Tabela 5. Važnejši kazalci za dele smrekovih nasadov, ki so razvrščeni v vegetacijske tipe -- Vegetacijski tip Oznaka N ~ h3 1 S tev. zap. nasada stoj. izb. cm Opomba št. ime in stoj. sm izb. sm Sušne združbe Filipenduletum 12,1-6 11 3S 54,5 vulgaris 20, 1-5 2 Betonicetum 3, 1-7 13 34 47,4 hJ 2a = 55,4 cm officinalis S, 1, 2, 4-7 2b = 40,8 cm 3 Rubetum 18, 1-10 10 17 33,2 canescentis 4 Ligustretum 2, 1, 2, 4, 6 9 24 58,1 vulgaris S, 3 4, 1, 6 16, 1' 4 5 Caricetum flaccae 6, 1-8 8 17 53,5 6 Juniperetum 15, 1-11 16 26 48,8 communis 14, 2-4, 8, 9 Sveže združbe 7 Asaretum europaei 4, 2-5 10 25 48,2 h3 7a = 59,0 cm 7, 1-6 7b = <10,7 cm 8 Hederetum helicis 1' 1-5 12 38 52,1 2, 3. 5, 7 16, 2, 3,6 9 Epimedietum alpini 11, 1-7 7 17 70,8 Vlažne združbe 10 Aruncetum vulgaris 19, 1-7 7 16 63,'J 11 Mnietum undulati 17, 1-6 6 17 49.8 12 Aretum maculati 9, 1-6 13 33 34,9 1 O, 1-7 13 Scopolietum 8, 1-5 5 17 43,4 carniolicae 14 Lunarietum 13, 1-10 10 17 37,7 redivivae Skupaj 341 Op.: L1 hJ - pop. letni viš. prir . v 7., 8. in 9. letu . med višino in premerom na polovici višine drevesa. GRILC je ugotovil pri smreki iz zgornjega sloja gošče v Alpah kvocient vitkosti (h/d 1/2) med 119 in 61. MbRMANN (1981) pa ugotavlja, da je bistveno znižana možnost s nego loma, če je v 12 do 15m visokih smrekovih nasadih le še 1500 dreves po hektarju, oziroma pri kvocientu vitkosti 80 ali manj. Nasadi z visokim kvocientom vitkosti niso stabilni, kar ilu- strira snegolom na ploskvi (nasadu) št. 1, kjer je 4200 smrek/ha, pop. viš. sm 7,7 m in h/d112 je 142. 4.4. Volumni obravnavanih dreves in hektarske lesne zaloge nasadov Obravnavani smrekovi nasadi so stari od 9 do 16 let. Za poprečne smreke posameznih ploskev smo izračunali njihove volumne in hektarske lesne zaloge (tabela 2), vendar ne z namenom, da bi s tem podali zmogljivost rastišča, temveč 355 za ilustrativni prikaz o tem, kakšne donose nam lahko smreka nudi pri tej starosti. V poskusni ploskvi št. 1 (starost 14 let) je hektarska lesna zaloga 103 m3 , v ploskvi št. 13 (starost 9 let) pa le 4m 3 • 4.5. Zdravstveno stanje in poškodbe Na smrekah nismo opazili bolezenskih znamenj, vendar smo opazili na ne- katerih vejah starejše poškodbe, ki so jih povzročile uši (Sacchiphantes sp.). Delež tako poškodovanih smrek (po osnovanju nasadov) je prikazan po nasadih v tabeli 2. Le v 8 plcskva.h nismo našli nobenih poškodb, v 2 ploskvah pa so bile te poškodbe na vseh smrekah. Od 7 nasadov, kjer smo našli na več kot 30 °/c dreves poškodbe zaradi uši, pripadajo 4 nasadi višjim legam, 2 srednjim legam in le 1 nižjim legam. Posamezne smreke v nasadih so bile poškodovane od divjadi. V naših pri- merih poškodovanost ni odvisna od rastišča, temveč predvsem od staleža divjadi. Smreke, ki so zaradi tega zaostale v rasti, smo praviloma naknadno izločili pri obdelavi podatkov. Razmerje med preostalimi (izbranimi) in vsemi smrekami je prikazano v tabeli 2. Poškodbe zaradi snega so v ploskvah redke. O njih je govora v poglavju 4.3. 4.6. Naraven gozd na podobnem rastišču V bližini nasadov smo poiskali in obdelali tudi ploskve (velike 500m 2) v naravnem gozdu, ki pripadajo istemu vegetacijskemu tipu. Delež drevesnih vrst v teh ploskvah je prikazan za odraslo drevje in za manjše drevje (grmovni sloj drevja) od 3m do 5 cm v tabeli 1. Tu vidimo, da se smreka javlja v skupini odraslega drevja le na 2 ploskvah in na 6 ploskvah v skupini manjšega drevja. V ploskvah smrekovih nasadov, ki so analogne naravnemu gozdu s primesjo smreke, prirašča smreka v višino na treh ploskvah podpoprečno in na štirih nadpoprečne (v nasadu Konec celo z rekordnim prirastkom) . Poleg smreke najdemo v teh ploskvah v naravnem gozdu od ig/avcev le še jelko, ki je pa glede na smreko slabše zastopana. Med listavci prevladuje bukev, ki jo večinoma spremljajo številni drugi listavci, še celo v nižjih legah. Kvaliteta debel odraslega drevja je Je redko prav dobra ali pa prav slaba. V naravnem gozdu smo ugotavljali tudi prisotnost mladic do višine 5 cm in sicer na manjši ploskvi 25m 2. Mladice listavcev smo našli na 19 ploskvah, na 1 ploskvi mladic ni bilo, le na 1 ploskvi so bile poleg mladic listavcev tudi mladice smreke. 5. Zaključki V nižjih legah raste smreka v mladosti najbolje na svežih rastiščih, a naj- slabše na suhih rastiščih. V višjih legah pa je ravno obratno, smreka uspeva tu najbolje na suhih rastiščih in najslabše na vlažnih, ki so zaradi vlage tudi hladna (graf. 3). V poprečju so v višjih legah višinski prirastki v 8. letu za 10 cm nižji kot v nižjih legah, kar je signifikantna razlika. Pri obravnavani rastnosti nasadov se je pokazalo, da traviščne vegetacije (travišče navadne sračice na Planini) ni mogoče uvrstiti v ekološki vrstni red skupaj z gozdno vegetacijo . Traviščno rastlinje nakazuje namreč zaradi površinske degradacije tal bolj sušne razmere kot bi jih nakazovalo tam gozdno rastlinje. Zato nastane vtis kot da je izrazito sušno rastišče v tej višini (750 m) veliko boljše od sušnih rastišč v nižjih legah in enako najboljšim svežim rastiščem v nižjih legah. 356 VIŠINSKI PRIRASTEK IZBRANIH SMREK (L;.h 3 ) OSEMLETNIH SMREKOVIH NASADOV PRIKAZAN ZA VEGETACIJSKE TIPE Gral 5 cm 70 so 50 LO JO 20 10 - r---t----- 1-- • -območje n~ sign1hkmtnih rozlik pri tveganju 0.05 (primerjavo signitikantnosti med vegetacijskim tipom l l -+-. ---~-~--1---+-,- 1 ~--+-~,--~~ --+--1---1-~ 1 ' ! ' f 1 10 Il 13 IL 12 veg~cijski tip ODVISNOST VIŠINSKIH PRIRAST KOV OSEMLETNIH SMREKOVIH NASADOV (r.h 3 ) OD VLAŽNOSTI IN TOPLOTE ( n.v. ) RASTISČA Grof 5 1 Poprecne vrednost• ze •zbrane smreke 1 60 smer sto lnega povcče>OnJo vlažnost< rosti~čo 2b 2o 7o 7b 357 V viŠ von Pflanzenverband und Durchforstungsstrategie aul den Betriebserfolg von Fichtenbeiriebsklassen, Allgemeine Forstzeitschrif\ . Munchen, 1981 /2. 8. Piskernik , M.: Problem podzdružb ali subasociacij z vidika njihove praktične uporabnosti, Zb. gozd . in les ., Ljubljana, 1976/2. 9. Pof!anschu/z, J .: Erste ertragskund 1 ic he und wirtschaft! ic he Ergebn is se Fichten-Pflanzenweiterver- suches .. Hauersteig«, 100 Jahre Forslliche Bunciesversuchsanstalt, Wien. 1974. 10. Schmidt-Vogt, H.: Zwischen engen und weiten Verbanden. Forst- u. Holzwirt, 1966/21. 11. Velikovi6, V.: Uticaj početnog razmika na prirast i stabilnost kultura smrče, Sumarstvo. Beograd, 198112-3. DAS WACHSTUM JUNGER FICHTENPFLANZUNGEN AUF VERSCHIEDENEN STANDORTEN DES WALDGEBIETES VON NOVO MESTO Zusammentassung Die Autoren behandeln das Wachstum der Fichte in jungen Fichtenmonokulturen aut verschiedenen Standorten in den Waldern der Forstdirektion Novo mesto. Im Jahre 1982 wurden in diesem Gebiet Sloweniens 20 Fichtenpflanzungen pflanzensoziologisch und dendrometrisch analysiert, die in verschiedenen Meereshčhen (280-950 m) und aut feuchtigkeitsmassig verschieden Standortstypen wachsen. ln den Pflanzungen wurden Flachen ausgeschieden, die aus mehreren 1Om2 grossen Kreistlachen bestanden und 21-23 Fichten umfassten. 1 n standortsmassig gleichen Waldern wu rde je eine Vergleichs- aufnahme aut 500 m2 gemacht. ln den Ptlanzungen wurden zahlreiche Parameter gemessen, die Schlusseldaten waren die Hohenzuwachswerte einer 8-jahrigen Pflanzung, berechnet al s Du rchschnitt des 7., 8. und 9. Jahres. Es ist die Meinung berechtigt , dass die Kenntnis des Wachstums der Fichte in der Jugend zu einer besseren Planung waldbaulicher Arbeiten und einer besseren Erfassung des Wirtschaftszieles beitdigt. Auf den behandelten Standortstypen, die im naturlichen Wirtschaftswald sich befinden, kommt die Fichte nur selten vor, in den Ptlanzungen weist sie aber einen guten Zuwachs aut. Der jahrliche Hčhenzuwachs der 8-jahrigen Pflanzungen betragt 31-71 cm. Im ur.tersuchten Gebiet wachst die Fichte in tieferen Lagen in der Jugend am besten auf trischen Standorten, am schlechtesten aut trockenen Standorten. ln den Hochlagen ist das Verhaltnis umgekehrt, weil die trockenen Standorte relaliv warmer, die feuchten jedoch die relativ kuhlsten (wenigstens im Boden) sind. Bei der Grundung der Fichtenptlanzungen muss in Betracht gezogen werden, dass die Kosten der GrOndung aut besseren Standorten niedriger sein konnen, da grossere Abstande mčglich sind, wahrend die Ertrage sich rascher realisieren . Das Ziel der Unter~ suchungen war jedoch nicht, den Anteil der eingetragenen Fichte zu beslimmen. Der Schlankheitsquotient (Hohe : Durchmesser aut halbe Hohe) variiert von Flache zu Flache zwischen 142 und 78. Ein hoher Schlankheitsquotient zieht die Unstabilitat des Bestandes nach sich, was durch Schneebruch in einer untersuchten Ptlanzung bewiesen wird. 362 Oxf. : 305/306:962/963 :(497."12 GG} NEKATERI PROBLEMI MERJENJA IN VREDNOTENJA DELA V SLOVENSKEM GOZDARSTVU** Edo Rebu 1 a ~ A e b u 1 a , E.: Nekateri problemi meqen1a in vrednoten j a dela ne- posre~nih delavcev v gozdarstvu kot motivacijski dejavnik. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 9, str. 363-370. V slovenščini , cit. lit. 2. V štud ij i so podatki o izrabi delcvnega časa, ter učinek in zaslužek delavcev v odvisnosti od vplivnih dejavnikov in normativov. Prikazane so razlike med posameznimi gozdnimi gospodarstvi. R e b u 1 a , E.: Some problems of work measurement and valvation in Slovene torestry. Gozdarski vestnik, 41, 1983, 9, pag. 363-370. ln Slo- vene, ret. 2. The study deals with measurement and varovation of the work of forest-workers as a factor of molivation. The data on working time util ization, effect and earnings are given as dependent on various factors and norms. Shown also are the compa- r i zons among individual forest enterprises. Eksperimentalne raziskave psihologov in družboslovcev ter praktična spo- znanja nam kažejo povezanost med sistemi ugotavljanja in delitve osebnih do- hodkov (OD) in delovno motivacijo . Toda ti sistemi sami po sebi še ne zadoščajo, da bi zagotovili primerno voljo do dela. Predpostavka, da je vse probleme za- poslenih mogoče rešiti le s sistemi vrednotenja dela in vrednostjo točke, pretirano poenostavlja naravo človeških potreb. Kakor je dokazano, da dobra morala in vi?oka proizvodnja nista vselej istosmerni, je tudi jasno, da sama višina OD ne vodi vselej do prizadevanj za boljše delo. Ta spoznanja močno otežkočajo reševanje tovrstnih problemov. V slovenskem gozdarstvu je trenutno veliko problemov na področju merjenja in vrednotenja dela. Izhajajo največ iz težavnega gospodarskega položaja go- spodarstva nasploh in gozdarstva še posebej. Drugi del problemov izhaja iz hitre spremembe tehnologij, mehanizacije dela, spremenjenih življenjskih in de- lovnih pogojev, spremenjene organiziranosti in razmerij med deli in podobno v bližnji preteklosti . Vsem tem spremembam okoliščin so se naši sistemi merjenja in vrednotenja dela prilagojevali prepočasi in različno po gozdnogospodarskih organizacijah. V tem prispevku ne moremo obdelati vse probleme. Omejili se bomo le na one, ki izhajajo iz našega dela, za katere smo sami krivi in ki jih lahko raz- meroma hitro in enostavno rešimo. Probleme bomo našteli in jih poskušali razvrstiti z ozirom na posledice. 1. Zaposlitev in posledice dela v gozdarstvu Zaradi narave dela v gozdu delajo delavci več ali manj samostojno. Redko v majhnih skupinah. Delo je zelo različno in individualno. To velja za proizvodne * Dr. E. R .. dipl. inž. gozd .. VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. "'* Prispevek je bil predstavljen kot referat na posvetovanju Merjenje in vrednotenje neposrednega dela v gozdarstvu. Bled, junij 1983. 363 in še bolj za strokovno-tehnične delavce v gozdu. Delo težko nadziramo. Napako ne moremo popraviti . Količina, in še bolj kakovost dela, sta odvisni skoraj izključno od motiviranosti delavca. Kakovost dela in ukrepov je odvisna od pripravljenosti, usposobljenosti in navezanosti delavca-posameznika. Zato mora biti usposobljenost delavcev v gozdu temeljitejša in bolj vsestransl, J/t:)/10f'O'U.r 1 \ Minister Fahrtmann je dejal, da so najno- vejša, sicer še predhodna, raziskovanja znanstvenikov pokazala, da ozonske spoji- ne nastajajo v ozračju iz dušikovih oksidov, ki se zaradi de!ovanja sončnega žarčenja fototehnično spreminjajo . Teorijo potrjuje ugotov itev, da se največja škoda pojavlja na tistih delih gozdov, ki so najbolj izpostav- ljeni delovanju svetlobe in zraka. Medtem ko so npr. v Porurju gozdovi skoraj v ce- loti nepoškodovani, pa v Bavarskem gozdu in Schwartzwaldu poškodbe dramatično napredujejo, čeprav so količine žveplovega dioksida v teh gozdovih manjše. Igor Smolej INOVATOR LETA - JOŽE BEtEJ Na republiškem tekmovanju gozdnih de- lavcev junija letos v Brežicah (Čatežu) so proglasili Jožeta Bečeja za inovatorja \eta. Kdo je Jože Bečej? To je delavec Gozd- nega gospodarstva Postojna, TOZD Gozdar- stvo Postojna in sicer dela na centralnem mehaniziranem skladišču Me\es v Pivki. Svoje delo na skladišču je zlil s svojim življenjem. Dogajanje na skladišču ne do- življa rutinsko, temveč ga spremlja miselno , vključuje ga v sistem " zasebnega« razmiš- ljanja, zato je lahko ustvarja!en . Sam pravi. da na šihtu ne more stati kot »klada«. Vsako delo miselno spremlja, de!ovni proces, v katerega je vključen , mu vsak dan kaže no- ve obraze, nikoli ni enak, zato tudi ni dol- gočasen in zato Jožetu šiht tudi hitro mine. 390 --- Ustvarjalnost je osnovni pogoj za razvoj in napredek. tal je takih Jožetov pri nas vse premalo . Preveč je tistih, ki že pred osmo uro zjutraj razmišljajo kdaj bo konec in kaj bodo popoldan vse naredili. Torej ne manj- ka ustvarjalne sposobnosti, manjkata pa mo- tivacija in organizacija, pa tudi nekaj od- govornosti. O tem pa obširneje piše prof. dr. J. Kovač, tudi v tej številki GV. V nadaljevanju prikazujemo inovacijsko rešitev Jožeta Bečeja. Opis problema Oblovina prihaja do lupilnega stroja po verižnem transporterju. Pred strojem je go- ni Ino kolo, ki je višje od transporterja, tako da usmerja ob:ovino v sredino lupilnega stroja. To kolo pa je ovira za oblovino, ki se ustavi za kolesom in ne more čezenj tako, da je treba vsak kos, ki se ustavi, teh kosov pa je ocenjenih na cca 30% vsega lesa, ročno dvigati tako , da pride na kolo in nato skozi stroj . Dostop do stroja na tem mestu pa je zelo nevaren in strogo prepove- dan, delo pa težko in zamudno. Kot je raz- vidno, predstavlja ta pogonski valj veli ko oviro za varno in hitro delo . Rešite v pr ob 1 em a. V trenutku, ko pride oblovina do valja, bi se moral ta spu- stiti nižje in omogočiti prehod do lupilnega stroja in se šele nato dvigniti v prvotni po- ložaj, po!eg tega pa mora biti še naprej po- gonski. V Pivki je ta problem rešen na sle- deči način : Naprava je ssstavljena iz zavor- nega cilindra, cevnega voda za zrak, vzvoda za pogonski va!j in zračnega ventila. Deluje pa tako, da delavec s pritiskom na gumb aktivira cilinder, ki potisne pogonski valj navzdol, tako da gre lahko oblovina čezenj, zaradi vzvoda pa se kasneje vrne v prvotni položaj . Predlog in izvedba te inovacije je bila narejena na lastno pobudo. Gre za napra- vo, ki do sedaj ni bila še nikjer prikazana ali uporabljena. Pri oceni koristnosti se upo- števa velik prihranek časa in zagotovitvi po- polne varnosti dela. Torej se z napravo poveča produktivnost in ekonomičnost de:a za še omenjenih cca 30% glede na prejšnje stanje. Naprava brezhibno deluje že 7 let. Jože Vengust NOVI DOMAči SPRAVILNI VITEL TOZD Transport in servisi iz Pameč, ki je v sestavu LESNE v Slovenj Gradcu, se že vrsto let ne zadovoljujejo le s »flikanjem" stare mehanizacije ter s prevozom lesa in izdelkov iz lesa, ampak se poskušajo vklju- čiti med tiste domače proizvajalce gozdar- ske mehanizacije, ki hočejo zapolniti vse številnejše vrzeli v mehanizacijski opremi našega gozdarstva. Tako so se na izkušnjah, ki jih imajo z izdelavo turističnih žičnic, lo- tili žične spravi!ne naprave po zgledu MINI- URUS za spravilo lesa iz pohorskih grab- nov. Ambicija ni obtiča~a v teh jarkih, tem- več je po prvih poizkusih. meritvah in de- monstracijah pre rastla pod ročne in tudi že republiške meje. Tribobenski vitel (mnogi napačno rabijo žensko obliko - vitla) s stolpom je name- njen za izv:eko lesa na razdalji do 400 m in bremenom 1500 daN, za spuščanje in vožnjo po ravnem pa s standardno opremo do dol- žine 200m. Z dodatno vlečno žično vrvjo lahko spuščamo tudi do maksimalne dol- žine 400 m. Naprava je po funkciji in po zunanjem vid€'zu podobna napravam, ki jih izde:ujejo firme Hinteregger, Adler-Bado, Andritz in Koller. Vitel je sestavljen iz: pogonskega de!a, - sistema vrvnih bobnov s škripci , 39i Za premik tribobenskega vitla uporabljajo star izrabljen UNIMOG . Foto Alojz Klemen- šek Tribobenski vitel s stolpom Transvit na položaju in v akciji. Foto A!ojz Klemenšek elementov za upravljanje, dodatne opreme za sidranje in montažo ter nosilnega vozička. Pogonski del sestavljajo: motor F3L 912 Torpedo Oeutz, menjalnik TAM Z 2-25 S/N in sistem hidravlike za dvig stolpa in pod- poro podvozja prednjega dela naprave z upravljalnim blokom . Naprava je izdelana iz domačih sestavnih delov. Ker gre za različne dele različnih proizvajalcev, so imeli največje težave kon- struktorji, ki so morali dele, ki imajo po svoji konstrukcijski zasnovi popolnoma drug namen, sestaviti v sklop nove gozdarske na- prave. Tako je povzročila največji problem kombinacija povezave pogonskega motorja z menjalnikom. Izdelati so morali popolno- ma novo ohišje sklopke, ki omogoča spa- janje motorja in menjalnika ter vgraditi stan- dardno sklopko v vztrajnik motorja F3L 912. To je bil najzahtevnejši konstrukcijski in iz- vedbeni prob~em. Poseben problem so še materiali, toda tega spričo standardno sla- bih materia~ov nihče več ne omenja kot težavo. Izdelovalci vitla so verjetno v zanosu svo- jega uspeha imenovali novi vitel TRANSVIT, zaradi česar i ih je okrcal že njihov interni časopis Viharnik, po našem mnenju upra- vičeno. Seveda njihov uspeh zaradi tega ni nič manjši, kar konec koncev dokazuje tudi izredno veliko zanimanje za ta izdelek po vsej gozdarski Sloveniji pa tudi po ostalih republikah. Slovenjgraški gozdarji so z gozdarji iz Avstrije poskrbeli tudi za tehno- logijo, ki najbolje ustreza tribobenskemu vitlu Transvit. Tudi to sodelovnnje kaže, da je izdelek popolnoma zadostil in zado- voljil tudi zahtevnejše gozdarske tehnologe, ki jim stabilizacijske zapore ne preprečujejo stika z vsemi sodobnimi tehničnimi in teh- nološkimi dosežki pri izkoriščanju gozdov. Slovenjgradčani so pripravili od spomladi dalje nekaj uspelih de:monst~acij, med njimi tudi demonstracijo, kjer je gozdarska firma Andritz iz Avstrije :prikazala (na svoje stroške) skupaj s slovenjgraškim vitlom teh- nologijo spravila po debelni metodi ter iz- delavo sortimentov s procesor] i na kamion- ski cesti. S Transvitom so cela debla vla- čili iz smrekovega sestoja na cesto, kjer so jih pričakali traktor za prevlako do proce- sorja, procesor in kamion za odvoz oblo- vine. Dva tipa procesorjev, s katerima so drevo oklestili, razžagali na sortimente, iz- merili in sortirali (vse v enkratni obdelavi), sta učinkovito dopolnjevala spravilo lesa z vitlom Transvit iz gozda. Zlasti procesor KP 40 Steyr, ki ga lahko montiramo na ka- kršenko:i gradbeni ali drugi bager z gibljivo hidravlično roko, je pokazal zelo dopadljive lastnosti in učinke . s:ovenjgraški gozdarji so s svojo pobudo, ko so izdelali lasten tribobenski vitel s stol- pom za izvlako lesa. ob pravem času zama- ši~i eno od vrzeli, ki je nastala z omejitvami pri opremljanju gozdne proizvodnje. Prav je tudi, da kljub depozitu še vedno gojijo stike in iščejo poti za sode:ovanje z gozdarji iz sosednje Avstrije, kar zagotavlja nepreki- njen stik z razvojem tehnologij na področju gozdne proizvodnje, kajti vsi ostali viri so več ali manj omejeni ali pa jih sploh ni več. Ta aktivnost in pa seveda uspešno razvija- nje lastne proizvodnje gozdarske mehaniza- cijske opreme, sta njihova najkvalitetnejša prispevka v stabilizaciji našega gozdarstva in gospodarstva. Marko Kmecl 392 17. MEDNARODNI SIMPOZIJ ))MEHANIZACIJA GOZDARSTVA<< Kolegi z zagrebške gozdarske faku:tete so v dneh od 28. 8. do 3. 9. 1983 organizirali 17. mednarodni simpozij o mehanizaciji v pridobivanju sortimentov. Simpozij je bil v Delnicah, Vrbovskem in Bjelovaru. V dveh dneh so udeleženci simpozija pre- brali in poslušali 24 referatov . Po tematiki bi referate lahko razdelili takole : Transport sortimentov je obravnavalo osem referatov. Splošno mehanizacijo v gozdarstvu je ob- ravnavalo pet referatov, trije so se ukvarjai i z gradnjo cest in vlak, dva z ergonomijo, dva pa z učinki in organizacijo dela. Posamezni referati so obravnavali še ive ran je in izrabo lesnih ostankov, rabo lubja, mehaniziranje kleščenja in gozdarsko šolstvo. Na simpoziju so strokovnjaki sedemnaj- stih znanstvenih ustanov iz 12 držav pred- stavili najnovejše stanje in svoje dosežke. Iz Slovenije sva se simpozija udeležila prof. dr. Marjan Lipoglavšek z referatom : Obremenitev strojnika z ropotom pri spra- vilo lesa z žičnim žerjavom. Moj prispevek pa je bil: Uporabnost značilnosti sestaja za določanje izdelovalnih časov sečnje in spra- vila. Simpoziju so sledili terenski ogledi. Goz- darji iz Delnic in Vrbovskega so prikazali svoje delo v gozdovih jelke in bukve. Bje- lovarski gozdarji pa so nam prikazali dra- gocene hrastove gozdove in svoja prizade- vanja za njihovo očuvanje in izboljšanje. Simpozij o mehanizaciji pridobivanja sor- timentov je že tradicionalna prireditev. Vsa- ko leto je v drugi državi . Naslednje leto bo na Norveškem. Leta 1969 je bil tak simpozij tudi že v Sloveniji. Organizirala sta ga prof . Zdravko Turk in pokojni prof. dr. Amer Kri- vec. E. Rebula UNIČENJE OKOLJA NA POLJSKEM Pudlis, Eugeniusz: Poland's Plight: Envi- ronment Oamaged from Air Pollution and Acid Rain (Položaj na Poljskem: onesnaže- nje zraka in kisel dež uničujeta okolje). Ambio, Stockholm, 1983, Vol. 12, No. 2, str . 125-127. Bogastvo Poljske je premog, ki pa žal vsebuje zelo veliko žvepla. Uničenje, ki ga povzroča žveplo iz tovarniških in hišnih dim- nikov, pomeni še posebno tragedijo pri vsej tragičnosti poljske usode. Po emisiji žvepla na enega prebivalca spada Poljska med naj- hujše onesnaževalce na svetu (skupaj z Nemško demokratično republiko, čehoslo­ vaško in našo državo) . Po uradnih podatkih so leta 1980 pognali v zrak 2,8 milijonov ton žveplovega dioksida, leta 1990 pa namera- vajo to količino skoraj potrojiti, na 7,3 mi- lijone ton. Res bi se dalo dimne pline čistiti, toda čistilnih naprav skoraj nimajo in še t:ste, ki jih imajo so neučinkovite . Kakšna tretjina žvepla, ki se leto za letom useda na poljskih tleh, pride iz zahodnih industrijskih držav. Tako pride poprečno 1 O ton žveple- n ih spoj in na kvadratni kilometer letno, v Šleziji 50 ton . To povzroči ponekod tudi drastično znižanje kmetijskih donosov. Pa ne samo to, žveplov dioksid in drugo one- snaženje zraka in tal povzroča kemične spremembe v kmetijskih pridelkih, ki so za- to manj vredni ali celo neužitni za človeka . Najbolj vidno je propadanje gozdnega okolja. Najprej začno odmirati iglavci 240.000 hektarjev poljskega gozda je že po- polnoma uničenega, 500.000 hektarjev gozda kaže akutno obolelost. Največje škode so v zgornješlezijskem industrijskem področju, v Krakovu in okolici in v bakrovem indu- strijskem bazenu Legnica-Giogow. Pa tudi drugod po državi nastopajo neprecenljive škode, tako npr. v Krkonoškem narodnem parku. Tragedija poljskih gozdov je še več­ ja, ker labilne monokulture iglavcev sestav- ljajo kar 81 °/o poljskih gozdov. Raznovrstno onesnaženje zraka in tal (saje, dim, težke kovine, razni aerosoli). kombinirano z žvep- lovim dioksidom, te monokullure hitro osla- bije. Potem ni čudno, da se gozdov na ogromnih površinah lotijo še škodljivci, bo- lezni itn. Do leta 1990 predvidevajo izgrad- njo številnih velikih termoelektrarn in top- larn na premog . Mnoga industrijska pod- ročja bodo tako izgubila vse gozdove in S9 spremenila v golo Junino krajino. Krakov, poljski Rim, z obiljem kulturnih in zgodovinskih spomenikov, dobiva celo 255 ton žveplovih ter dušikovih oksidov in druge nesnage na kvadratni kilometer (Polj- ska poprečno le 1 O ton na leto) . Krakov ima kot naša Lj ubij ana koti insko in inverzijsko lego z veliko megle. Poleg tega prihaja nad Krakov onesnažen zrak iz Šlezije. Kaj vse to pomeni za zgodovinske stavbe, za skulp- ture na prostem itn ., si lahko mislimo. Kdor želi po čist zrak v poljska zdravi- liška mesta v Karpatih (npr. Zakopane) in tudi drugod po deželi. bo najbrž razočaran . 393 Količine žvepla v zraku marsikje občutno prekašajo predpisane norme in zdravljenje v takih zdraviliščih je vsaj dvomljiva. Očitno poslabšanje zdravstvenega stanja so ugotovili že pri eni petini poljskega pre- bivalstva. To se kaže v povečani umrljivosti, v boleznih krvnega obtoka in dihal, v vedno pogostejših a:ergičnih obolenjih, v levke- miji itn. število prizadetega prebivalstva se stalno veča. ln kaj storiti proti vsemu temu . škode v kmetijstvu in gozdarstvu, škode na stavbah, škode na zdravju ljudi pomenijo ogromne gospodarske izgube, ki jih je mogoče izra- čunati tudi v denarju, pa naj bodo zloti ali do!arji. Tako se Poljska nahaja med Scilo in Karibdo. V skrajno težavnem gospodar- skem položaju si kakšnega varstva okolja ne morejo privoščiti. Toda po računih ame- riških znanstveni kov vsaka tona žveplovega dioksida, ki pride iz dimnikov, povzroči za 320 dolarjev izmerljive gospodarske škode. ln Poljska je preplavljena z milijoni in mili- joni ton žveplene nesnage. Zupančič Marjan KNJIŽEVNOST UčBENIK O RAZISKAVAH OKOLJA Barner, J.: Experimentel/e Landschafts- okologie. Lehrbuch der Umweltforschung (Eksperimentalna krajinska ekologija. Učbe­ nik o raziskavah okolja). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1983, strani 196. Prof. dr. Jorg Barner, vodja oddelka za eksperimentalno ekologijo pri univerzi v Freiburgu v Zahodni Nemčiji, je že dolgo- letni sodelavec našega inštituta . V isti za- ložbi je izdal že več knjig: leta 1975 ,,Ein- fuhrung in die Raumforschung und Landes- planung", leta 1978 »Rekultivierung zerstor- ter Landschaften", leta 1981 "Landschafts- technik«. O vseh teh knjigah je poročal tudi Gozdarski vestnik. Zadnje Bamerjevo de!o je dopolnilo njegovih prejšnjih del. V tej knjigi obravnava predvsem raziskoval- ne metode v zvezi s krajinsko ekologijo in sploh podaja sistematičen pregled krajinske ekologije. V prvem delu knjige avtor obravnava naj- važnejše ekološke faktorje (svetloba, tempe- ratura, vodni režim, tla, veter, relief) in sicer vedno v treh različnih krajinah, to je gozdni krajini, v brezgozdni (agrarni) krajini in v industrijsko urbani krajini. Povzema obsto- ječe znanje na tem področju . Obširneje ob- ravnava raziskovalne metode, s katerimi za- jamemo te glavne ekološke faktorje, pa tudi tehnične prijeme, s katerimi skušamo re- gulira ti njihov vpliv. Taka analiza glavnih ekoloških faktorjev jasno pokaže prednost gozdne krajine. Manj ugodne so razmere v brezgozdni (agrarni) krajini, vendar jih lahko spremeni- mo s primerno oblikovanimi nasadi drevja, skupinami dreves, živimi mejami , hidroteh- ničnimi deli itn. Avtor sistematično analizira tudi ekologijo mestne, industrijsko urbane krajine z vsemi njenimi značilnostmi (gosta zazidava, visoke stavbe, z asfaltom prekrita tla, onesnaženje zraka itd.) in tudi pomen zelenih mestnih površin ter pomen načrto­ vanja zazidave. V drugem delu knjige obravnava avtor ekološke obremenitve krajine, ki so na- stale zaradi dejavnosti človeka, in sicer onesnaženje zraka, radioakt ivno žarčenje v biosferi, onesnaženje voda, onesnaženje tal, deponiranje civilizacijskih odpadkov, hrup in vibracije . Vse te ekološke obremenitve spet obravnava posebej v gozdni krajini, brez- gozdni (agrarni) krajini in industrijsko urba- ni krajini. Obravnavanje teh obremenilnih ekoloških faktorjev jasno pokaže varovalno in blažilno vlogo gozda. Vsa ta vprašanja obravnava tudi s tehn ičnega in eksperimen- talnega vidika, tako tudi probleme mestnih odplak, čistilnih naprav ltd. Zadnji del knjige posebej obravnava · sta- cionarne merilne naprave in modelne po- skusne naprave pri raziskavah krajinske ekologije. To so predvsem klimatske ko- more, fitotroni, 1 izimetri, veterni kanali, raz- nt: hidrološke naprave za eksperimentiranje, naprave za merjenje onesnaženosti zraka in vode, komore za zaplinjanje rastlin itd . Avtor se zavzema tudi za tehnične vidike varovanja okolja. če vsemogočna tehnika 394 spreminja naravne krajine v nekakšen življe- nju sovražen tehnotop, je ta tehnika tudi zmožna popravljati nastalo škodo. L.e v naslovu je povedano, da je knjiga učbenik. Zato od knjige ne moremo priča­ kovati, da bi bila obsežno standardno delo. Vendar je v knjigi zbrano ogromno znanja in to znanje je predstavljeno na sistematičen in lahko razumljiv nac1n. To znanje je po- trebno vsem, ki imajo v svojem poklicu vsaj nekaj opravka z varovanjem okolja. Med take ljudi prav gotovo lahko štejemo gaz- darje, agronome, urbaniste in še marsikoga. Knjigo lahko posebej priporočim kot učbe­ nik za št ud en te. Marjan Zupančič Xli. REPUBLIŠKO PROIZVODNO TEKMOVANJE GOZDARJEV SEKAČEV SLOVENIJE Leto se je zasukale - za Brežičane, ki so letos prevzeli organizacijo i 2. proizvodnega tekmovanja gozdarjev sekačev, prehitro. Visoka raven dosedanjih tekmovanj jih je obvezo- vala, zato so začeli zelo zgodaj; v pripravah pa je sodeloval praktično ves kolektiv, od sekačev prek strokovnjakov do računalničarjev in administracije. Odločitev, da bodo tekme organizirali v čatežkih Toplicah, je bila optimalna z vseh vidikov in marsikakšen udele- zenec iz drugih krajev Slovenije je bil Brežičanom potihem nevoščljiv za tako idealno lokacijo. Popularizacija, počutje tekmovalcev, ambient, tudi komerciala in vreme, vse je bilo računalniško natančno uglašeno, tako bi lahko oceni 1 priprave strogi ocenjevalec organizacije. Ker pa vemo, da Brežičani teh stvari niso usklajevali z računalnikom, ampak so se zanašali (in uspeli) predvsem na svoj gozdarski instinkt, ki so mu dodali še zalogaj štajerske prisrčnosti in optimizma, so morali uspeti. Ali lahko gozdar s Primorske ali Gorenjske, ali pa rekonvalescent, ki je bil i 8. junija v čatežu na zdravljenju, doživi še kaj prijetnejšega!? V navadi je že, da vsak prireditelj poleg tekmovanja pripravi tudi kakšno stransko pre- senečenje. Simpatična razstava barvnih fotografij z motivi iz gozdov in življenja brežiškega gozdnega gospodarstva ter z dodatkom »V živo« o njihovi uspešni postranski dejavnosti - hortikulturo, je biia poživitev, ki je prijetno in koristno krajšala čas vsem tistim, ki so se odločili, da bodo tekmovanje spremljali do konca. No to ni bila edina možnost intermezza, obstajali so tudi številni dišeči, kulinarično omamni detajli, od kotla z golažem do pristnih siovenskih narodnih gril specialitet. Zato ni bilo mogoče zameriti redkim zastopnikom 395 raznih firm, za še bolj redkimi štanti , če so jih bolj zanima!e »tekoče« zadeve, kot njihov posel; sicer pa itak niso imeli kaj ponujati. Menda so postavili štant bolj iz navade kot iz potrebe. Vestni kronisti gozdarskih tekmovanj so koj opazili še eno novost. Tekmovanje je otvoril predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, kar dobrim opazovalcem, z!asti pa tistim, ki vztrajno napovedujejo, da se bližajo gozdovom hudi časi, ni ušlo. Zanimanja tako visokega funkcionarja za gozdarstvo že ne pomnimo. Marjan Orožen je tihe in glasne črno­ glednike razorožil že v začetku svojega tovariškega nagovora, ko je dejal: (Citat) Proiz- vodno tekmovanje ni le priložnost, da se najboljši pomerite med seboj v svojih veščinah, temveč je tudi primerna oblika za izmenjavo in spoznavanje razi ičnih izkušenj, ki lahko pri- spevajo k višji storilnosti in produktivnosti dela, k boijšemu gospodarjenju in s tem k stabilnosti družbenoekonomskega položaja delavca in naše družbe kot celote. Zato bi ob rej priložnosti rad posebej podčrtal pomen gozda in gozdarstva za naš izvoz, za našo devizno bi:anco in za zaposlitev ter pridobivanje dohodka. Potrebno bo podrobneje proučiti, zakaj delo v gozdu ni privlačnejše, kljub izboljšanim delovnim pogojem. Razlog je gotovo v nepravi/nem vrednotenju prispevka gozdnega de- lavca k skupnemu rezultatu v primerjavi z delavci na posameznih mestih v upravi in admi- nistraciji. Konec citata. Zlasti primerjava z delavci v administraciji - to je zadetek v crno! Včasih so nas pri- merjali z rudarji in železarji, danes nas primerjajo s šribarji! Verjetno, da tu tiči odgovor na govornikovo vprašanje, zakaj de!o v gozdu ni privlačnejše . Skratka tudi v govorih, ki jih navadno že vnaprej ocenimo kot nebodijihtreba, se sliši dosti zanimivega. Zanimivo pa je bilo tudi drugod, na vseh koncih čatežkih Toplic, v hotelu, v bazenu. na •>poslovnem« prostoru, na razstavi, na poligonu, med štanti, na kegljišču, na veseličnem prostoru, in povsod sami znanci. Utegneš samo pozdravljati, premalo je časa za daljši pomenek. Za zgled pa so bili Brežičani. Lepo so pripravili tekmovanje, nato pa so se družno zbrali za skupno mizo in dokazali, da jih nič ne »utruca«. Medtem pa se je za ograjo poligona napenjalo 81 tekmovalcev iz 14 gozdnogospodarskih organizacij. Prevzeti s tekmovalnim duhom so vztrajali cele 4 ure, kolikor je tekmovanje trajalo . Tudi vodstvo tekmovanja pod taktirko Dušana Juga (Celje), ob asistenci Mirka Komolca (GŠC) ter Jerneja Piškurja (Novo mesto) je zgledno opravilo svoje delo. Računalničarji pa so na koncu izračunali, da so se ekipe gozdnogospodarskih organi- zacij zvrstile \ako!e: 1. GG Postojna (Vrh, čuk, Uljan) 2. GG Slovenj Gradec (Kos, Srebre, Obretan) 3. SGG Tolmin (Samec, Ambrožič, Rudolf) 4. GG Nazarje (Mlačnik, Solar, Zamernik) 5. GG Novo mesto (Fink, Vraničar, štrumbelj) 6. GG Ljubljana (L:ust, Ravnikar, Nemgar) 7. ABC Pomurka Murska Sobota (Meričnjak, Balajc, Gutman) 8. GG Maribor (Gorenjak, Pliberšek, Strnad) 9. ZKP Sežana (Štemberger. Vrh, Vrh) 10. GG Kočevje (Rovan, Pavlovič, Rovan) 11. GG Bled (Babič, Sadja, Razpet) 12. GG Kranj (Rozman, Marič, Babič) 13. GG Brežice (Romih, Remus, Kuhar) l4. GG Celje (Mikek, Artič, Dimec) Najboljši posamezniki pa so bili naslednji: 1. Vrh Aleksander (GG Postojna) 2. čuk Ivan (GG Postojna) 3. Uljan Mirko (GG Postojna) 4. Kos Stanko (GG Slovenj Gradec) 5. Samec Boris (SGG Tolmin) 6. Ambrožič Bogdan (SGG Tolmin) 7. Fink Izidor (GG Novo mesto) 396 8. Srebre Ivan (GG Slovenj Gradec) 9. Mlačnik Ivo {GG Nazarje) 10. žust Janez (GG Ljubljana) Kdor že leta spremlja ta tekmovanja, bo z zadovoljstvom ugotovil , da je med najboljšimi veliko novih imen. Dober znak nove generacije je tudi ta, da kljub temu, da najboljše ne čakajo vredne · nagrade kot nekdaj, temveč le simbolična priznanja, tekmujejo prav tako zavzeto in borbeno . Organizator je v pripravah z razmislekom in pogumom omejil kurtuazno navlako na najmanjšo mero. (Ni ga obsedla tekmovalna strast po načelu: Naša prireditev mora biti boljša od prejšnje .) Omej ili so se pri stvareh, ki veliko stanejo, dodali pa so vrsto podrob- nosti, ki so cenejše, pa so preprosto učinkovite ali pa samo prisrčne in preračunljivo na- ivne. Skratka v čatežu nismo bili le na tekmah, temveč tudi pri veselih in dobrih gostiteljih. M. K. BOLJE - LEPŠE PRAVILNEJE Posegi v preteklosti so povzročili pa- dec lesne zaloge. povdarek .. . izrazi vsebovani v slovarjih ... V tabeli so podana še razmerja ... ... inštitut opravlja raziskave prihranek na času Posegi v preteklosti so znižali lesne zaloge. To zvezo uporabljamo največkrat takrat, kadar hočemo povedati, da so kakšni dogodki povzro- čili padec vlade ali režima. Tudi v časovni dovršnosti so razlike, zaradi ka- terih bo bolje, da ne uporabljamo takšnih zvez . poudarek . . . izrazi, ki so v slovarjih ... Zakaj bi zapletali, pa še v tem zakletem pasivu! V tabeli so prikazana tudi razmerja ... To »podajanje<< je gozdarjem zares zlezlo pod kožo. O tem smo že pisali. Podajamo denimo žogo, v tabelah in grafikonih pa predvsem pri- kazujemo! ... inštitut raziskuje prihranek časa Vsi primeri so iz te številke Gozdarskega vestnika. 397 OGLAS Slovensko gozdarstvo išče pisca mema- arjev KAKO JE NASTAJAL NOV SLOVEN- SKI ZAKON O GOZDOVIH. Morebitni inte- resenti morajo izpolnjevati en sam pogoj: da so neoporečno zdravi (zaželeno zdrav- niško zagotovilo) in da niso starejši od sred- njih let, da bi lahko do konca spremljali to zanimivo povest. KAKO UMREŠ PO POŠTARJEV! »ZASLUGI(( Mnogo naših naročnikov ima težave pri prejemanju revije. Jezijo se običajno na tiste, ki skrbimo v uredništvu, da bi revija izšla pravočasno in prišla v prave roke. Toda kljub našim prizadevanjem prihaja vsak mesec nekaj številk nazaj v uredništvo. Den imo tale: (~ 1 11 f' 6 33 4 2_ .... Naslovljena je bila na našega spoštova- nega kolega Draga Uranka v Gornji grad (GG; Nazarje) pa ga je poštar proglasil za umrlega in revijo poslal nazaj na uredništ- vo. Upamo, da kolega Urank zaradi te ob- jave ne bo hud, saj verjetno še sam ne ve, da so mu pripisali (poštarji) živo posmrt- nost. To pišemo zaradi tega, ker takšnih pri- merov ni malo. Poštarji si velikokrat skraj- šajo svoje stezice na podoben način. Niso sicer pogosto tako kruto naturalistični kot je bi 1 gornjegrajski, toda oznake kot ·- se je odselil - ali - nepoznan - so zelo po- goste. Zato prosimo: ko ugotovite, da re- vije niste dobili, začnite s poizvedovanjem pri poštarjih. Ti se pogosto menjujejo. Ne- kateri v svojem opisu del in nalog mogoče nimajo zapisanega vašega imena; v tem primeru se boste srečali s samoupravnim pravom pismoprenašalcev, kjer ne boste prišli daleč. Toda k sreči večino primerov poznamo in jih hitro uredimo, ko dobimo številke vrnjene, nekaterim pa ponovno od- pošljemo po poizvedovanjih. KAJ GA MOTI? Novinar !lja Popit je v Delu dne 23. 12. 1982 objavil razmišljanje z naslovom Divjad naredi v gozdovih manj škode. Na ta prispevek je Gozdarski vestnik v št. 2/83 v rubriki Z enim zamahom objavil repfiko, v kateri smo izpostavili način in odgovornost gozdarjev pri zbiranju podat- kov za statistiko. V zapisu je poudarjena ugotovitev, da so komentarji negozdarjev (v tem primeru Popitov) pač takšni kakršni pač so; vsekakor pa odvisni od podatkov, ki jih dobijo neposredno ali posredno od gozdar- jev, zato kaže te podatke sestavljati vest- neje in bolj odgovorno. Naši odzivi raznim vestem v splošnih in- formativnih sredstvih so sicer redki, tokrat pa je šlo za problem, ki ga je priznani no- vinar posredno in nehote odprl, ali pomagal odpreti s svojo objavo: le-ta je pomemben za funkcioniranje komunikacijskega sistema v gozdarski stroki. Junija letos je l. Popit zelo užaljeno rea- giral na našo februarsko objavo v GV. Re- akcija je bila zelo nenavadna, osebna. Po- vabili smo ga na razgovor o temi, o kateri je pisal, ki bl lahko koristil nam in njemu, pa se vabilu ni odzval. Ker smo v strokov- nem zlasti pa še v raziskovalnem delu pre- pričani, da lahko napredujemo samo s strp- 398 nim in poglobljenim delom, kamor sodi tudi dobra obveščenost, ponatiskujemo prispe- vek lije Popita. Bralci GV pa naj s primer- javo obeh zapisov poskušajo odkriti vzroke Popitove razhudenosti (če jim bo uspelo!). Divjad naredi v gozdovih manj škode Kljub povečanemu staležu jelenov, je prijav- ljeno vsako leto manj škode v gozdu. LJUBLJANA, 22. decembra - Pred nekaj leti so se slovenski gozdarji precej pritože- vali nad škodo, ki jo de)a v gozdovih števil- na divjad . Zlasti so se jezili na jelenjad, ker objeda mlado drevje in da tako nekatere vrste mladega drevja marsikje popolnoma iztreblja. Slovenski zavod za statistiko je zbral podatke, da so prijavili leta 1977 v slo- venskih gozdovih za 7,13 milijona dinarjev takšne škode. Zanimivo pa je, da zavod trdi, da je bilo štiri leta pozneje, torej lani, v slo- venskih gozdovih le še za 4,1 milijona di- narjev prijavljene škode zaradi divjadi in domačih živali , ali kar za 42,5 odstotka manj, in to kljub inflaciji . če bi hoteli razložiti vzroke tega zmanj- šanja škode, bi se morali ozreti po povzro- čiteljih, po staležu, torej po številu divjadi. Pri tem pa nas preseneti to, da se je v omenjenem času spomladansko število jele- nov v Sloveniji celo povečalo za skoraj če­ trtino. Zavod je namreč pri lovcih dobil po- datke, da je bilo leta 1977 v Sloveniji 5694 jelenjadi, lani pa že 7031 ali za 23,5 odstot- ka več . Res pa je, da se je v tem času šte- vilo srnjadi in divjih prašičev znižalo za 15,3 odstotka, tako da je bilo srnjadi marca lani 84.217 in divjih prašičev 6701. To pomeni, da so v tem času lovci v Sloveniji skrčili le število živali, ki bolj kot gozdu škodijo kme- tijstvu. Zanimivo pa je, da zdaj v ZR Nemčiji potekajo hude gozdne pravde prav zoper preveliko število jelenjadi . Kot kaže, ne- davna razsodba sodišča v Koblenzu v de- želi Porenje-Falško, se je pojmovanje javne koristi prevesila v korist gozdarstva. To so- dišče je nam reč razsodilo, da mora tožena dežela plačati gozdnemu lastniku , družbi Arenberger-Dusseldorf, kar 2,55 milijona mark (65.7 milijona dinarjev), zraven pa še obresti za večletno škodo v njenem gozdu zaradi prevelikega števila jelenjadi. Izraču­ nali so, da bo morala tamkajšnja dežela plačati za vsak hektar gozda letno povpreč­ no 231 mark (5947 dinarjev) odškodnine. Leta 1980 je prinesel tamkajšnji gozd 37 mark (953 dinarjev) dohodka na hektar, obratni stroški gozdarjev pa so znašali 628 mark (16 .168 dinarjev) na hektar. ILJA POPIT NOV SPORAZUM Gozdarji smo se v obdobju zadnjih let že nekajkrat dogovarjali s Tovarno avtomobi- lov v Mariboru o tesnejšem sodelovanju v tem smislu, da bi gozdarji tovarni zagoto- vili denar (pretežno v devizah), TAM pa bi vključil v svoj program tudi proizvodnjo spe- cialnih tovornjakov za gozdarstvo. Kaj to pomeni ob tem , da je TAM že pred leti iz- delal kamion za te potrebe, ki celo nosi ime Gozdar, bomo poskušali izvedeti. Po zadnjih razgovorih (letos poleti), naj bi gozdarji v treh letih zagotovili tovarni 70,000.000 din po pogojih, ki so navedeni v Samoupravnem sporazumu, s katerim TAM in slovenska gozdna gospodarstva urejujejo medsebojne odnose. Iz zapisnika seje Iz- vršilnega odbora Splošnega združenja za gozdarstvo pa ni moč izvedeti natančnih ugodnosti, ki jih s tem sporazumom ponuja TAM našemu gozdarstvu , niti ne, če tovarna TAM podobne ·sporazume sklepa tudi z gozdarji iz drugih republik. GOZDARSKI PISCI SO REDKI Mlajše generacije gozdarjev ga ne po- znajo, Jožeta Žagarja, upok. viš. goz. teh., bivšega uslužbenca naših centralnih gozdar- skih ustanov, ki je bil tudi direktor Gozd- nega gospodarstva Kočevje ter Lesnoindu- strijskega podjetja Slov. Konjice, pisca ob- širne monografije o Kostelu, svetu ob Kolpi , svetu, ki je za poprečnega Slovenca zelo daleč - in prav tem je knjiga namenjena. Med gozdarji redko najdemo takšne, ki se profesionalno ali pa ljubiteljsko preda- jajo proučevanju zgodovine, sociologije, et- nologije, ali še redkeje, da bi o teh stvareh pisali knjige. Zato je Jože žagar ena izmed redkih dragocenih izjem in upajmo, da še ni rekel (napisal) zadnje besede. Opozo- rimo naj še, da je poleg monografije Kostel s podnaslovom Ljudje in zemlja ob Kolpi že leta 1976 izdal monografijo Gozdno in lesno gospodarstvo Kočevske ter leta 1978 pregled: Lesna industrija Kočevje - njen nastanek in razvoj. Napisal pa je tudi bro- šuro Kočevje v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. 399 1. sept. 1983 je v Književnem listu v ča­ sopisu Delo prof. Vilko Novak objavil ob- širno recenzijo Kostela, v kateri z naklo- njenostjo razčlenjuje to novo žagarjevo mo- nografijo. Našim čestitkam moramo dodati še željo, da bo :Lagar posegel še po kakšni svoji, gozdarski temi. UGANKA ADMINISTRATIVNIH GOSPODARSKIH ODLOČITEV Les je postal sestavina republiške ener- getske bilance. To pomeni , da pridobivanje drv obravnavamo kot premog, nafto, elek- triko po najostrejših proizvodnih kriterijih. Prvi takšen sklep pristojnih organov v tem smislu je, da ne bodo odobrili gozdarjem dodatnih kol ič in drv za izvoz. Gozdarji so letos izvozili 16.000 m3 (od letošnje skupno proizvedene količine približno 400.000 m3) . Gozdarji dobijo v inozemstvu za enoto drv več kot doma. Naftarji dobijo v inozem- stvu manj kot doma, kljub temu pa izvažajo domačo in celo že uvoženo nafto. Zelo zanimivo, vendar težko razumljivo . DVE IZ MARIBORA Iz Gozdarja, notranjega glasila Gozdnega gospodarstva Maribor povzemamo, da je pred časom član jezikovnega razsodišča pri RK SZDL prof. Janko Moder npeglal,, urednike glasil mariborskih podjetij zaradi suhoparnosti , nerazumljivosti in povrhu še slabe slovenščine njihovih časopisov. Janl•o Moder je s primeri dokazoval te svoje oce- ne in pri tem kajpada hudo razburil ured- niški ceh internih glasil. Nekaj jih je menda naštel tudi Gozdarju. Napake, ki jih Janko Moder (ki ocenjuje iudi Gozdarski vestnik) našteva, so mari- borski gozdarji preveč dosledno vzeli v svoj zakup in je razburjenje popolnoma nepo- trebno. Povsem se strinjamo z mnenjem Gozdarjevega lektorja tovariša Cilenška, ki dokazuje, da naštetih napak Gozdar n0 »proizvaja«; sam tega ni zapisal, mi pa trdimo, da je slovenščina v Gozdarju na vi- soki jezikovni ravni in tudi vsebina je pri- jetna. Treba pa je upoštevati , da se ob današnjem načinu družbenega dela, sestan- kovanju, dogovarjanju in siceršnjemu bese- dičenju, pisci zelo težko izognejo nezani- mivemu in birokratskemu poročanju. Ko je našteval najpogostejše napake, je Janko Moder obravnaval tudi nekatere, ki so že na meji pravopisne asimilacije, to je takšne udomačenosti, da jih tudi že v slo- varju slovenskega jezika upoštevamo. Očit­ ki lektorjem verjetno niso upravičeni; verje- mimo vendar, da :ektorji s l ovenščino zado- voljivo obvladajo. Bolj zaskrbljujoča pa jr:! Cilenškova ugotovitev (tudi naša pri GV). da je gradivo, ki prihaja za objavo, včasih nemogoče, nerabno in da ga je treba do- stikrat popolnoma predelati. To pa pomeni, da kljub veliki sp lošni skrbi za jezik, le-ta ne seže niti do piscev, kaj šele do bralcev. Tako prihaja do vedno večje razlike med jezikom, ki ga pišemo in ki ga uporabljamo. Za Društvo inženirjev in tehnikov gozdar- stva Maribor že dolgo vemo, da je aktivno, prizadevno, dobro organizirano. Z ostalimi strokami imajo svoj dom v Mariboru. S svojim izobraževalnim in vzgojnim progra- mom dopolnjujejo in bogatijo osnovno zna- nje gozdarskih tehnikov in inženirjev ter tako razvijajo področja, za katera med siGi- bo dostikrat ni časa . Takšna organizacija strokovnega izpopolnjevanja ima nedvomno vel ike prednosti. V razpravah na DIT so običajno pozabljeni vsakodnevni interesi te- meljnih organizacij, zato so lahko mnogo bolj objektivne . Pripadnost se v DIT zao- krožuje na ravni stroke in ne na ravni te- meljnih organizacij. Ta izkušnja je po- membna in v mnogih primerih pomaga pre- magati partikularistične ovire, ki so sicer nepremagljive. Ob razglabljanju o oblikah in koristil"\ strokovnega dela v DIT pa bi skoraj poza- bili, da smo začeli ta sestavek z name- nom sporočiti, da je DJT gozdarjev v Ma- riboru prejel republiško priznanje »14. april«, ki ga podeljuje Zveza inženirjev ir. tehnikov Slovenije svojim najboljšim dru- štvom. Priznanje je dobil tudi njegov pred- sednik Ferdo Hernah. 400 Oxf. 187.001.36(49712 Brkini) GOZDNA VEGETACIJA BRKINOV, PRIMER DOKUMENTIRANEGA NAPREDNEGA RAZVOJA Milan Pi s kern i k* P i s k e r n i k , M.: Gozdna vegetacija Brkinov, primer dokumenti ran egu naprednega razvoja. Gozdarski vestnik, 41. 1983, 10, str. 401-408 . V sloven- ščini s povzetkom v nemščini, cit. lit . 6. Avtorju se je nudila redka priložnost, raziskovati gozdno vegetacijo v flišnih Brkinih v razmiku 24 let (leta 1959 in '1983). Primerjava obeh situacij, od katerih je prva degradirana, druga pa izboljšana zaradi dru- gačnega gospodarjenja po vojni, je razkrila temeljito spremembo flo- rističnega inventarja (iz bukovih gozdov je izginilo 70 pionirskih rastlinskih vrst) . Avtor je tudi revidiral in izpolnil sistem tamkajšnjih gozdnih vegeta- cijskih enot. Pi s kern i k, M.: Forests of the Brkini hills, an example of the progressive vegetation development in the Slovene Littoral. Gozdarski vest- nik, 41, 1983, 10, pag . 401-408. ln Slovene with summary in German. ref. 6. The aulhor had the rare opportunity tu study the forest vegetation in the flysch hills of Brkini 24 years apart (in 1959 and 1983) . The comparison of the two situation, the first one degraded, the second one improved by the regular management during the alter-war period, discovered a distinctive change in the floristic inventory (70 pioneer species have disappeared from the beech forests). Bcsides, the forest vegetation system has been reviewed and improved. A. Fitocenološke raziskave Brkinov v preteklosti Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je leta 1959 pod strokovnim vodstvom prof. dr. G. Tomažiča opravil razmeroma temeljito terensko analizo gozdov in zaraščajočih se travniških površin celotnega slovenskega Primorja kot pripravo na fitocenološko kartiranje, ki je bilo izvršena v letih 1960-1961 in dopolnjeno v letu 1962. V flišnih Brkinih, ki v grobem obsegajo enoten višinski pas vegetacije med 500-800 m, je bilo tedaj napravljenih 62 fitocenoloških popisov, izkoriščenih pozneje (1965, 1974, 1977) za različne prikaze ekologije, sestojev in gozdnih združb. Leta 1983 so razmere v inštitutu nanesle, da se je ponudila priložnost dopolniti popisno gradivo z novimi 32 popisi, v glavnem bukovih gozdov. To novo gradivo pa je dalo povod za pričujoči prispevek, ki popravlja tedanje • Dr. M. P., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 401 strokovne pomanjkljivosti, obravnava pa tudi spremembe v gozdni vegetaciji, nastale v razdobju 24 let. Razen obravnav s strani Gozdarskega inštituta so bili brkinski gozdovi pozneje deležni (1979) tudi pozornosti sodelavcev SAZU. Preden začnemo obravnavati gozdno vegetacijo Brkinov, je potrebno očrtati tamkajšnje podnebje v osnovnih potezah. Brkini imajo samo eno specifično ugodno submediteranska podnebne značilnost, in sicer zelo kratkotrajno snežno odejo. Ta ugodnost pa je le navidezna, ker jo izničuje pogosta burja. Preglednica nekaterih podnebnih značilnosti Skrajni toplotni vrhunci Najnižje temperature število dni z meglo število dni s snežno odejo llirskobistriška kotli na Hribovje 30,5 do 36,5° C 30,0 do 35,5° C -11,5 do -22,5°C -8,5 do -21,0°C 80 do 90 70 do 80 1 do 15 5 do 20 1 Najvišje lege 15 do 45 Značilna posledica nenadnih ohladitev pod zmrzlišče v času padavin je v Brkinih pojavljanje žleda, ki zna strahotno prizadeti gozdne sestoje. Najprej naj navedemo gozdne združbe, ki so bile ugotovljene in dokumenti- rano objavljene do leta 1979. Avtor tega prispevka je v razpravi o hrastovih gozdovih Slovenije (1974} prikazal sestavo dveh brkinskih hrastovih združb: združbo z dlakavo košeničico (Querco-Genistetum pilosae) na sušnih, zaki- sanih rastiščih z 11 popisi in združbo z navadno trdolesko (Querco-Euonymetum europaeae) na svežih rastiščih s 7 popisi. Leta 1977 je sledila obravnava drugih gozdov v Zborniku gozdarstva in lesar- stva 15, in sicer: b u k o vi h , ki jih je avtor razčlenil na združbo z dlakavo košeničico (Fago-Genistetum pilosae) na sušnih rastiščih s 6 popisi; združbo z brezstebelnim jegličem (Fago-Primuletum vulgaris) na svežih rasti- ščih s 6 popisi; združbo z velecvetno kalaminico (Fago-Calaminthetum grandiflorae) na vlažnih rastiščih s 3 popisi; črn oj e 1 še vi h kot degradacijske faze, razčlenjenih na: združbo z ozkolistnim glavi neem ( Alno-Centaureetum angustifoliae) na sušnih rastišč ih s 6 popisi; združbo z navadnim gozdnim korenom (Aino-Angelicetum si/vestris) na svežih in vlažnih rastiščih s 5 popisi. Fitocenologi SAZU so nato leta 1979 objavili sestavo hrastove združbe Me- Jampyro-Quercetum submediterraneum Puncer et Zupančič 1977 z 19 popisi, bukove združbe Querco-Luzulo-Fagetum Marinček et Zupančič 1979 var. geogr. Calamintha grandiflora Marinček et Zupančič 1979 s 3 popisi, prikazanimi su marno. Omenjeno bukovo združbo so ponovno predstavili istega leta v zborniku z 2. kongresa ekologov Jugoslavije z 12 popisi , uporabljenimi prav tako sumarno. Z dodatno dokumentacijo avtorja tega prispevka, pridobljeno leta 1983 ob sodelo- vanju dr. M Accetta, je skupno gradivo naraslo na 116 popisov, od tega 107 ob- javljenih (92 v analitični in 15 v sintetični obliki}. 402 B. Sedanji pogled na gozdno vegetacijo Brkinov Ker je avtor tega prispevka v zadnjih 1 O letih razvil mikroreliefno razčlenitev gozdne vegetacije Slovenije (terenska analiza in kasnejša sinteza vegetacije Primorja in s tem Brkinov pa je bila opravljena pred tem), je bilo vsekakor treba preveriti dosedanjo razčlenitev z mikroreliefnega vidika. Rezultati preverjanja so zelo poučni. Začnimo z ekološko skrajnimi suhimi hrastovimi gozdovi. Me!ampyro-Quercetum submediterraneum (SAZU) predstavlja z 11 popisi od 19 objavljenih združbo, ki v Brkinih do objave v Scopolii 1979 ni bila izločena. Toda predstavlja zemljepisno različico že prej znane preddinarske združbe Querco-Chamaecytisetum supini, hrastavega gozda z nizko rel·iko, objavljenega v razpravi BF-IGLG o hrastovih gozdovih Slovenije 1974. Medtem, ko je v raz- predelnici SAZU naveden kot prevladujoč le graden, vsebuje ta razprava tudi popis s prevladujočim kostanjem. Imenovanje te združbe po nizki reliki je geo- grafsko in ekološko brez dvoma bolj ustrezno kot imenovanje po navadnem črnilcu; tega najdemo po vsej Sloveniji, medtem ko je relika značilna za tople južne predele Slovenije in za Predpanonijo ob meji s Hrvatska. 8 preostalih popisov te združbe vsebuje dlakavo košeničico in so zato tipo- loško istovetni s hrastovo združbo avtorja tega prispevka iz leta 1974 Querco- Genistetum pilosae, v kateri pa razen gradna (v razpravi SAZU) prevladujejo tudi puhavec, cer ali navadna breza. Upravičeno smo mnenja, da je treba v kompleksu suhih in sušnih hrastovih gozdov v Brkinih razlikovati ti dve združbi in ne samo eno. Združba brez dlakave košeničice je skrajnejša, revnejša, ima manj vrst, zlasti kalcifilnih, in je omejena na grebenske položaje. Združba z dlakavo košeničico je bogatejša, izmed kalci- filnih vrst ima pogosto npr. cipresasti mleček, navadno lakoto, enovrati glog, ki v skrajnejši zdrl)žbi niso omenjene ali pa so zelo redke. Bogatejšo ekološko in naprednejše razvojno stopnjo predstavljajo tudi zato, ker dlakava košeničica prestopa v bukove gozdove, kar je v dokumentaciji iz leta 1959 jasno razvidno. Na te ekstremne hrastove gozdove se ekološko neposredno navezujejo sušni bukovi gozdovi. Popisi njihove vegetacije so v razpravi BF-IGLG leta 1977 uvrščeni v združbo z dlakavo košeničico (Fago-Genistetum pi/osae), toda pri po- pisovanju leta 1983 smo našli to rastline hrastovih in borovih gozdov le v enem samem popisu. Ekološko stična združba z brezstebelnim jegličem (Primuletum vu/garis), 6 popisov, prikazana v Zborniku 15, je zaradi neupoštevanja mikroreliefa napačno opredeljena in heterogena; sestavljena je iz več ekološko samostojnih bukovih združb, izločenih šele na podlagi terenske revizije leta 1983, ki jih sedaj na novo opisujemo. Prav tako je napačno opredeljena združba s hribskim grahorjem (Lathyretum montani, 3 popisi); vsak popis predstavlja drugačno mikroreliefno združbo. Kakor vemo sedaj, označuje sušne bukove gozdove grozdasta škržolica (Hieracium racemosum), ki smo jo pri raziskovanju leta 1959 napačno oprede- ljevali kot obliko savojske škržolice (Hieracium sabaudum). Za pravilno poznejšo določitev gre zasluga botanikom SAZU. To združbo Fago-Hieracietum racemosi imamo dokumentirano s 16 popisi. V smeri proti vlažnejšim rastiščem smo ugotovili leta 1983 pri bukovih gozdovih razcep v dva niza, od katerih zajema eden tloristično revne, drugi floristično bogate združbe. V prvem nizu se na sušne bukove gozdove, na spodnjih delih pobočij, pri- ključuje združba z bukovčico (Fago-Thelypteridetum phegopteridis, 4 podpisi). 403 Ta ugotovitev je presenetljiva, saj je to alpska acidofilna združba, predstavljena v Zborniku BF-IGLG 15. Vendar o pravilni opredelitvi ne more biti dvoma. Seveda je brkinska združba ena izmed geografskih različic, karakteriziranih s pogostnim (stalnim?) gradnom. Zaradi zelo pogostnega pojavljanja gradna v bukovih gozdovih flišnih Brkinov opredeljujejo fitocenologi SAZU vse te gozdove kot Querco-Luzufo- Fagetum, pri tem pa ne razlikujejo znotraj tega kompleksa so.mo~tojni~l (mikro·- reliefnih) združb . Vlažna rastišča, vzdolž jarkov, porašča floristično zelo revna bukova združba z maham svetličem Fago-Piagiothecietum roeseani (?) (4 popisi). V tej združbi najdemo graden le še tu in tam, tako da v glavnem ne sodi več v okvir združbe, ki so jo postavili fitocenologi SAZU. Združba s svetličem doslej ni bila znana, verjetno bi jo našli v Alpah tik jarkov, niže od združbe z bukovčico, vendar teh rastišč, zelo ozko razvlečenih, tam nismo popisovali. V tem nizu smo našli še alpsko in predalpsko bukovo združbo z žlezasto robido {Fago-Rubetum hirti, 1 -')pis). Najdbe alpskih acidofilnih bukovih združb v Brkinih osvetljujejo ekologijo Brkinov v svojski luči. Očitno gre za omočje, ki v najmočneje zasenčenih legah izgublja primorske značilnosti in jih marsikje tudi povsem izgubi. To pa se lahko zgodi le na revni kamnini. Tu imamo zanesljiv dokaz, da obstajata v Brkinih vsaj dve osnovni petrografski obliki fliša, revnejša in bogatejša, morda pa celo tri. Floristično bogatejše bukove združbe srečujemo le na svežih in vlažnih ra- stiščih. V soseščini bukovega gozda s češuljasto škržolico je razvit bukov gozd s sladkim mlečkom (Fago-Euphorbietum dulcis, 10 popisov), ki ga fitocenologi SAZU tako kot prej omenjene 4 bukove mikroreliefne združbe ne razlikujejo (tudi ne kot podzdružbe) in ga z njimi vred opredeljujejo kot Querco-Luzulo-Fagetum. Določili pa so, tako kot že prej avtor tega prispevka, združbo najvlažnejših in najbogatejših rastišč, pri sodelavcih SAZU je kot že rečeno to geografska različica združbe Querco-Luzulo-Fagetum, pri avtorju tega prispevka pa samostojna mikro- reliefna združba z velecvetno kalaminico (Fago-Calaminthetum grandiflorae). Edino tu se ujemata opredelitvi po obeh metodah razčlenitve, montpellierski in mikroreliefni. žal pa je terenska analiza v letu 1983 pokazala, da sta obe opre- delitvi ekološko neustrezni. Velecvetna kalaminica se je izkazala l