Tečaj XIV. List 43. gospodarske, obertnijske in národsk Ishajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; ia pol leta Z fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 28. maja 1856. lz obcnesra zbora c. k. kmetijske družbe sadno Plenie se bo oznamovalo s svojim imenom v Ljubljani 7. maja (Dalje.) da se bo vedilo, kaj je, in kaj se je komu dalo iz verta napravili bojo tudi k vsaki posetvi ali zasadbi količ s tablico na kteri bo zapisano imé sadů, da bo sprehajaje se po vertu ? Starodavna navada je, da se občnemu zboru vsako leto vsak vedil, kaj je tù kaj tam vsejanega ali vsajenega V naznanja stan dr uz be nega \ so ga letos gosp. fajm. Zalok prof. dr. Strupi-a v Prago pre kterega namen je trojni: žlahnega sadja in murbinih drevés, 2) da se posk ta na Poljanah. Popisali Toliko so častiti gosp. fajmošter razodeli o sadjo ki so po odhodu gosp. bor ej i. in mur oskerbnistvo tesra verta Zastran druzih sadežev, za poskušnjo na vertu vse da se prideluje kar naj vec janih, so povedali, da kitajski sladkorni sirek na vertu n i dozorel, da veliko hvaljena rusovska sončnica aj o mnogoteri novi in hvaljeni sadeži, 3) da se streze naredi res veliko semenišče in da seine je n a vi d e z prav de sadjo in murborejni u č il n ici z vsem, cesar potr belo, al to je le zato, ker je lupina debela, jedro v nji buj da se gosp. bogoslovci, pripravniki ljudskih sol in pa je drobno, tedaj bi utegnilo manj olja dati kot naša na učenci kmetijske šole djansko !J° v ti vednosti Gosp. fajmošter, kteri so se pi pravilstva, so povedali, da od mesca listopada přetekle vadna soncnica; ako se tedaj morebiti v druzih krajih je-Ijivo popiijeli tega uro bolje ne izraša, ni ta sončnica memo domaće posebnega leta se je oddalo iz ta 1630 priporocila vredna, ker ne debela lupina, ampak debelo olj— ; — za poskušnjo vsej a ni binih dreves, 8T0 pa nato jedro dajč sončnicam vrednost pljenih jablan in hrušk. Ako se ozremo na přetekle leta bi vec (novo pleme ogeršično) se dosihmal dobro obnaša; n a z a j pro f. vertu gosp ko so na tem Subert začeli rejo murbinih di prof, illubek 5 di Orel in kakosen in kolikšen bo pridelk, se bo na znanje dalo ob svo na noge spravljati jem času. Sadilo se je spomladi tudi več sort z g od nje in jo je gosp. dr. Strupi na tak stan obilnosti spi lahko rečemo, da nobena kmetijska družba ni za n da bor koruze in zgodnjega krompirja. Gosn. A. Fleišmanu, učiteli»' botanike i»» .«ndio - 1 / Ai-" IP toliko storila kot ljubljanska je poslednje leta iz tega ve se murboreje, so izročili gosp. oskerbnik 1200 divjakov, večidel stonj po Krajnskem, pa tudi Štajarskem in lstrijanskem delilo, zraven pa še veliko veliko funtov mur bin eg ker okoli 82.000 drevés ta ali za majhen dnar ali za- jabelčnih, in pa za cepljenje potrebnih cepičev. Gosp. Fleiš s e man, za napredek sadjoreje vseskoz marljivi učitelj , je s cepil ome svojimi gori lmenovanimi ucenci mnogoverstno mena, ktero je moglo pred Strupi-ovim oskerbnistvom se njene divjake, in ker jih je djansko tudi učil, sadno drevje za sila drag dnar iz Gorice itd. kupovati. Sedanjega gosp oskerbnika terdna volja je, zastran izrejanja murb stopiti v gosp. Strupi-ove stopnje, verh tega pa še čedalje bolj razširiti rejo s ad ne ira drevja. Povedali so, da eno- presajati in zasajati, koliciti in sploh glestati, so imeli lepo priložnost, se spet letos do dobrega izuriti v sadjorejni vednosti. Končali pa so gosp. fajmošter svoj do štiriletnih govor s tem, da so opominjali: naj bi se prav pridno napravljale povsod sa dne murbinih drevesic je sedaj na vertu okoli 40.000 zasajenih, sadiš ča (vertne šole), in naj bi prav iskreno budile k ti in da letošnjo jesen se jih bo lahko kakih 3 do 4000 od- napravi družbine poddružnice, kantonske gosposke cepljenih jablan in hrušk 3 do 5letnih je 1851 div blizo 10.000. Čepilo se je letošnjo spomlad 1200 ja- pa bi vsi z lepimi izgledi svetili svojim zanikernim sosedom. dalo ; jakov blan in 651 hrušk mnogoverstnih plemen, kterih cepiče so gosp. oskerbnik prejel vec pa se je pocepilo in duhovni gospodje; umni naši gospodarji naj (Dalje sledi.) iz g raškega družbinega verta ; naj namreč 400 iz oj ega koroških tépk, ta svitli knezoškoí kterih cepice so poslali lavantinski, častni ud naše družbe. Čepilo je pa pod vod stvom marlj gosp Fleišmana 17 gosp. bo Zeit. Važna znajdba za žganjarije Dunajski gospodarski časnik „Allg. u Land- undForstw. piše v svojem 20. listu, da je gosp. F. L. Mi li us ktei so pokazali, da so res lepo vneti za koristno sadjo- pa 5 učencev kmetijske ućilnice, kteri rejo, 5 pripravnikov in so se tudi vsi prav pridno obnašali. Peškin košić sadnega drevja se je letos sila veliko vsejalo, in sicer hruševih pol vagana, ki jih je družbi verli nje družbenik gosp. Col nik iz Št ajar skega iz Pruskega (sedaj na Dunaji) znajdel neko napravo, po kteri se zamore naj žlahnejši, rektificirani špirit = 36° A. brez vsega duha (fuselfrei) naravnost iz z d r o z g e (Mai-sche) narediti, in ne kakor dosihmal le sirov špirit iz poslal, jabelčnih poldrug bokal, breskvinih košíc okoli 2000 je v: sli ejalo blizo 200; tudi nekoliko murbinega semena se Razun tega se je vsadilo tudi iz dolnj Av stnjanskega narocenih 42 imenitnejsih tertnih plemen ven vseh domačih. Namen sedanjega naj bi na družbenem vertu se sicer izrejevale mnogoverstne krompirja, zita ali sladkora. Miliusov „Isolations-Rectifica-toru se dá v vsaki žganjarii napraviti; ž njim se veliko časa in derv prihrani in ostanjke živina rada jé, ker nimajo ne-prijetnega duha in tudi rudninskih strupov ne, brez kterih v navadnih žganjarijah tisti ostanjki nikoli niso. Verjetne skušnje pričajo, da vse to je resnica, in da ta nova gosp. oskerbnika je znajdba bo ob kratkem velik dobiček žganjarijam plemena žlahnega (pitane cr © sadj naj več pa naj bi se skerbelo za izrejo takega sadja, ki za dom naj več záleže in je vsa kemu gospodarst 3 potrebe vu v pravi prid , ne pa , da bi se samo le ponašal s tako imenovano gospôsko robo. Tudi bojo gosp. fajmošter skerbeli, da vsako Rastlina. Spisal Janez Tu šek na Dunaji XIII. Ker le malo časa célice živé, mora cela soseska célic, ktera zdaj pridno delà, v prihodnjem letu poginiti, ker ni već pripravna za delo. Vsak liko udov rastlinske okrajne. Per padejo v jeseni; let vzame t ve želiš se živé. Zmernost v ki pomladi sopejo, od- pervo vodilo njih V « U duševnih in telesnih delih je Za procesijo Kitaj kaj adi pa tudi célice v korenini, ki so živež v-se hodijo. Vsak nese sabo nezuano čudne podobe zmajev, rib kale, in célice v deblu, ki so ga navzgor vozile, so se volov in molikov, pisanih in počačkanih med tem odebelile, v les spremenile in tedaj niso već za rabo ----^ - V • f m ^ • X 1 • V V Kitaj si je izmislil 1 redaj mno pomladi astlin še leta ne pi Naj več želiš 2500 let je že stai in ker je nje Kong-fut no