GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 6. SEPTEMBRA 1960 LETO VII., štev. 69 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LITIJA 463. Na podlagi 39. člena zakona O Proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ štev. 52/59) je občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Litija za leto 1960 1. člen Proračun občine Litija za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: !■ občinski proračun: z dohodki v znesku 149,000.000 din z izdatki v znesku 146,683.000 din 8 Presežkom dohodkov, ki je v letu 1960 blokiran 2,317.000 din ll. Finančne načrte proračunskih skladov: z razpoložljivimi dohodki v znesku 1,457.000 din z izdatki v znesku 1,457.000 din proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke in proračunske rezerve do višine V« letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov posojilo do višine 20.000.000 din Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 00-52/1-60. Datum: Litija, dne 8. aprila 1960. 1. Izboljšati organizacijo proizvodnih uslug ter s tem povečati proizvodnjo v vseh gospodarskih panogah tako, da se bo povečal narodni dohodek za 12,6 %. 2. Vložiti čim več prizadevanja za povečanje storilnosti dela. To mora biti osnovna naloga vseh gospodarskih organizacij, istočasno pa nadaljevati z uvajanjem sistema nagrajevanja na osnovi delovnega učinka, po katerem bodo osebni dohodki delavca odvisni od vloženega dela ter ga s takim stimulansom navajati k čim večji produktivnosti. Vzporedno s tem pa je potrebno izpopolnjevati delovne metode. 3. Na osnovi porasta proizvodnje zaradi povečanja produktivnosti dela se bo dvignila življenjska raven prebivalstva. Da pa se zagotovi skladni razvoj družbenega standarda, se mora pospeševati stanovanjska in komunalna izgradnja. 4. Zaposlovanje nove delovne sile se mora omejiti v vseh gospodarskih panogah, razen v kmetijstvu. 5. V kmetijstvu je potrebno glede na ustvarjene pogoje doseči: a) povečanje staleža živine; b) izboljšanje in povečanje krm-ske baze, da se bo na osnovi tega povečala produktivnost obstoječega staleža živine; c) obnavljanje sadnih plantažnih nasadov na 77 ha, predvsem jablan, hrušk in sliv, vzporedno pa vršiti nsanacijo obstoječih nasadov; d) utrjevanje ln širjenje kooperacijske proizvodnje v kmetijstvu. 6. V letu 1960 se bodo vlagala Investicijska sredstva predvsem v industrijo, kmetijstvo, obrt in trgovino, kjer so potrebe predvsem z ekonomskega vidika najbolj utemeljene. Za smotrnejše in učinkovitejše uporabljanje investicijskih sredstev pa je potrebno najti ustrezno obliko združevanja razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij. 7. V proračunski potrošnji je potrebno zaradi majhnega povečanja proračunskih dohodkov za leto 1960 uvesti štednjo pri vseh proračunskih izdatkih. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Na podlagi povečane aktivnosti vseh gospodarskih panog bo v letu 1960 dosežen naslednji porast bruto proizvoda in narodnega dohodka. 2. člen Vse nove nastavitve, pri občinskih organih in zavodih, za katere v Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO PRORAČUNU OBČINE LITIJA ZA LETO 1960 PO DELIH: A. Dohodki: 1. Del — Skupni dohodki 114,146.000.— 2. Del — Posebni dohodki 3. Del — Dohodki drž. organov ' 4. Del — Ostali dohodki 6. Del — Prenesena sredstva Skupaj dohodki B. Izdatki: 34,294.000,— 420.000, — 32.000.— 108.000, — 149,000.000,— 1. Del 2. Del 3. Del 5 Del 6- Del 7. Del 8. Del 9. Del 10. Del Prosveta ln ljudska kultura 61,634.000.— Socialno varstvo 14,394.000,— Zdravstvena zaščita 8,090.000,— Državna uprava 34,487.000.— Komunalna dejavnost 800.000,— Negospod. investicije 1,800.000,— Dotacije 15,405.000.— Obveznosti in gar. 6,804.000,— Proračunska rezerva 3,269.000,— Blokirani del dohodkov 2,317.000.— Skupaj Izdatki 149,000.000.— 464. z podlagi 1. odstavka 4. člena J*k°na o pristojnosti občinskih in ^J^inih ljudskih odborov in njiho-organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), ?v člena statuta občine Litija v n Czi z določbami zveznega družbeni®? Plana za . 'oJ št 52/59), družbenega plana leto 1960 (Ur. list U št. 52/59). llteii e republike Slovenije za leto bc ° (Ur. list LRS št! 2/60) in druž-C°8a plana okraja Ljubljana za (in° 1960 (Glasnik št. 20/60) je Ob-o^i ljudski odbor Litija na seji t>toinskcga zbora in na seji zbora »pr ^'aJalcev dne 8. aprila 1960 Družbeni plan občine Litija za leto 1960 Prvi del SMERNICE IN GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje OSNOVNE NALOGE IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1960 Družbeni plan občine Litija za leto 1960 upošteva smernice splošne ekonomske politike zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana. V tem okviru se postavljajo v planu za leto 1960 sledeče naloge: — v 000 din — tekoče cene Indeks 1959 1960 1958 1959 1960 1958 1959 Družbeni btto proizv. 6,410.937 6,751.400 7,561.182 105.3 112.0 Narodni dohodek 2,657.385 2,842.037 3,200.014 106.9 112.6 Pri porastu družbenega bruto proizvoda v gospodarstvu bodo ude- Panoge 1958 Industrija 4,489.908 Kmetijstvo 1,228.002 Gozdarstvo 75.701 Trgovina 41.346 Gostinstvo 69.443 Obrt 228.967 Komunala 159.642 Kmetijske zadruge 117.928 Celotno gospodar. 6,410.937 Na porast družbenega bruto produkta bo vplivala povečana proizvodnja v industriji in ostalih panogah zaradi povečanih kapacitet, storilnosti dela in razširitve kooperacije v kmetijstvu. III. poglavje INVESTICIJE Za uresničitev nakazanih smernic v družbenem planu se«t>odo vlagala Investicijska sredstva v tiste dejavnosti, kjer so potrebe največje. Gospodarske investicije Negospodarske investicije Skupaj investicije Sredstva namenjena za negospodarske investicije, se bodo porabila za pospešeno stanovanjsko izgradnjo, gradnjo vodovoda in gradnjo zasavske ceste. ležene posamezne dejavnosti takole: — v ooo din — tekoče cene Indeks 1959 1960 1959 1958 1960 1555 4,542.013 4,944.827 101.2 108.9 1,313.144 1,544.275 107.0 117.6 154.115 164.073 203.6 106.5 63.587 72.269 153.8 113.7 79.105 82.018 113.9 103.6 307.016 317.116 134.1 120.8 166.864 240.050 104.5 143.0 125.556 143.054 406.6 113.9 6,751.400 7,561.182 105.3 112.0 V prvi vrsti se morajo uporabiti razpoložljiva investicijska sredstva za dovršitev že v prejšnjih letih začetih investicijskih del. Prav posebna skrb mora biti posvečena rekonstrukciji v industriji in nabavi opreme v kmetijstvu ter obrti. Plan predvideva za 77 % več investicijskih sredstev za gospodarska in negospodarska investicijska dela kot v preteklem, letu. — v ooo din indeks 1960 1959 1960 1959 271.955 522.860 192.2 112.000 158.000 141.0 383.955 680.860 177.3 IV. poglavje DELOVNA SILA IN PRODUKTIVNOST Vse do leta 1959 je zaznamovan močan porast delovne sile. Sele ▼ letu 1959, ko se je uveljavila nova smer tarifne politike v gospodarstvu ter so gospodarske organizacije začele temeljiteje uvajati stimulativ-nejše oblike nagrajevanja dela, je zaposlovanje nove delovne sije upadalo. V letu 1960 se predvideva porast delovne sile za 5,2 %". Na visoki procent porasta delovne sile bo vplivala ustanovitev Splošno obrtnega podjetja Litija, ki bo zaposlovalo 53 delavcev. V negospodarski dejavnosti bo porastla delovna sila za 0,9 %. Za uresničitev planskih nalog v letu 1960 je potrebno: — da posredovalnica za delo ne usmerja delavce v tiste gospodarske organizacije,-ki so že dosegle v okviru občinskega družbenega plana število zaposlenih; — da zaposlujejo gospodarske organizacije predvsem take nezaposlene delavce, ki izhajajo iz prirastka industrijskih središč ter jim je zaposlitev edini vir dohodkov. Plan za leto 1960 predvideva povečanje delovne storilnosti za 5,2 %. Da bo dosežen predviden porast storilnosti, je potrebno: — racionalno zaposliti že obstoječo delovno silo; — povečati delovno disciplino in izboljšati delovne pogoje; — izpopolniti sistem nagrajevanja po učinku po vseh gospodarskih organizacijah, kjer ta oblika stimulacije še ni vpeljana v zadostni meri; — strokovno uposabljati delavce za določena delovna mesta; — čim boljše izkoriščati strojne kapacitete. Pri reševanju problemov zaposlovanja in storilnosti dela morajo z gospodarskimi organizacijami sodelovati tudi lokalne sindikalne organizacije. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD I. osebna potrošnja V skladu s temeljnimi cilji in nalogami družbenega plana ter upoštevajoč predvideno povečanje narodnega dohodka se računa v letu 1960 s povečanjem osebne potrošnje, za okoli 6 %. Plače delavcev, zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja, se bodo povečale za 12,5 °/». občina pa bo prispevala svoj delež V znesku 33.000.000 din. Sklad za plače v gospodarstvu družbenega sektorja Skupno povečanje v letu 1960, v tem: — za zaposlenost 4,5 °/e — za povečanje najemnin 6,5 % — za povečanje proizvodnosti 1,5 V o 1939 422.657 1960 — v ooo din Indeks 1960 1959 475.570 112.5 52.913 19.020 27.473 6.420 Zvišanje plačnega sklada za 1,5 % na račun povečane proizvodnosti je izkazano nizko vsled tega, ker so gospodarske organizacije v letu 1959 izplačale 33,874.000 din plač nad tarifno postavko, kar predstavlja 8,4 % celokupno izplačanih plač. V letu 1960 se bodo izplačila nad tarifno postavko znižala za 2,3 */o ter vklju- Sklad za plače v negospodarski dejavnosti Skupno povečanje v letu 1960, v tem — za zaposlenost 0,5 % — za povečanje najemnin 6,5 % — za napredovanje 5,1 */o — za povečanje plač 3,9 % Vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnje in povečanjem odkupa kmetijskih proizvodov je predvideno povečanje tudi osebne potrošnje kmetijskih proizvajalcev. Predvideni razvoj osebne potrošnje zahteva dosledno izpolnjevanje vseh s planom postavljenih nalog, poleg tega pa je potrebno izvajati kontrolo nad maloprodajnimi ceneni ter preprečevati njihovo neopravičeno dviganje. 1989 1960 ' — v ooo din Indeks 1960 185» 131.596 152.658 116.0 V letu 21.062 658 8.554 6.711 5.139 1960 ne bo mogoče bistve- no zvišati operativnih in funkcio- nalnih izdatkov, zato je potrebno II. družbeni standard V letu 1960 bo nastal ponovni porast proračunskih izdatkov, predvsem na račun večjih osebnih izdatkov v prosveti za 8,651.000 din, v javni upravi za 1,179.000 din, za zdrvstvene in socialne zavode za 3.546.000 din in za dotacijo Komunalni upravi Litija za komunalne storitve 5,000.000 din. Proračunski dohodki pa se bodo povečali na-pram lanskemu letu za 19 °/o. Glede na visok porast potreb ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za komunalno izgradnjo. V negospodarske investicije je namenjeno le 1.800.000 din, kar se bo porabilo za zazidalni načrt desnega brega Litije. uvesti pri proračunski potrošnji največjo štednjo v državni upravi, šolstvu, zdravstvu in socialnih službah. Na minimum je potrebno spraviti izdatke za honorarje rednim prosvetnim delavcem. Ugotavlja se namreč, da so na nekaterih šolah zelo narastli izdatki za nadurno delo, čeravno je zasedba sistematiziranih mest skoraj v vseh šolah popolna. Zaradi tega se bo v letu 1960 poostrila ttontrola nad proračunsko potrošnjo. Kulturna društva in športne organizacije so imele v prejšnjih letih zelo omejena sredstva za vzdrževanje objektov in inventarja. V to svrho so v letu 1960 predvidena večja sredstva. V letu 1960 se bo nadaljevalo s stanovanjsko Izgradnjo, za kar se bo porabilo 90,000.000 din sredstev. V tem letu se bo pripravil tudi elaborat za začetek gradnje šole v Šmartnem. Pričetek gradnje zasavske ceste se bo začel že v letu 1960. Vsa dela sc bodo vršila v okviru republike, Vodovodna skupnost Litija-Šmartno bo dokončala vodovodna dela na levem bregu Litije in pričela z izgradnjo vodovoda na desnem bregu Litije. Poleg tega se bo izvršilo zajetje vode v Jablanici ter zgradilo stolpni rezervoar v Litiji. Vodovodni odbori v Jevnici, Ko-strevnici in Gabrovki pa bodo zbrali prispevke od prebivalstva za izgradnjo lokalnih vodovodov. Stanovanjska skupnost bo z aktivnejšim delom vplivala na izbolj- šanje življenjskega standarda prebivalstva. Drugi del RAZVOJ GOSPODARSTVA PO PANOGAH VI. poglavje INDUSTRIJA V letu 1960 se predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 8,7 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1959. Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje po posameznih gospodarskih organizacijah bo naslednje: Gospodarska organizacija Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje Rudnik Sitarjevec, Litija Industrija apna, Kresnice Lesna industrija, Litija Predilnica Litija Tovarna usnja-krzna, Šmartno Industrija skupaj 1958 1959 1960 1UO? 1958 1959 106.6 71.6 109.6 120.3 96.9 103.8 113.5 97.9 123.8 91.1 94.7 106.0 100.7 114.0 110.7 95.9 97.3 108.7 čila v nagrajevanje po učinku. Sklad za plače v negospodarski dejavnosti se bo povečal v letu 1960 za 16 % napram lanskemu letu, kar je za 21,062.000 din več. Največji porast bo v prosveti, kjer se poveča plačni sklad za okoli 18.000.000 din. Plan predvideva močan porast količinske proizvodnje, saj beleži indeks 1960/1959 napredek v vseh gospodarskih • organizacijah. Fizični obseg proizvodnje se bo povečal v letu 1960 na podlagi: 1. investicijskih vlaganj prejšnjih let ter predvidenih investicij v tekočem letu, s čimer se bodo povečale nekatere važnejše proizvodne kapacitete; 2. porasta delovne storilnosti, ki se bo povečala v povprečju za 7,6 "/o kot posledico stimulativnega načina nagrajevanja dela; 3. organizacijsko tehničnih ukrepov in racionalizacije proizvodnih procesov. Plan predvideva povečanje delovne sile za 1,5 %> nasproti doseženi zaposlitvi v letu 1959. Da podjetja zadostijo potrebi po delovni sili, morajo izpopolnjevati sistem nagrajevanja, s čimer je treba doseči, da bo delovna sila čim racionalneje izkoriščena. Število novo zaposlenih pa naj bi se povečalo le v tistih podjetjih, ker to nujno zahteva povečan obseg proizvodnje. Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med zborom proizvajalcev in gospodarskimi organizacijami, lahko povečajo industrijske gospodarske organizacije delovno silo do povprečnega števila, ki je podano v sledeči tabeli: Gospodarska organizacija Gibanje delovne sile Indeks Rudnik Sitarjevec, Litija Industrija apna, Kresnice Lesna industrija, Litija Predilnica Litija Tovarna usnja-krzna, Šmartno Industrija skupaj 1038 1959 1960 1060 1953 / 83 82 79 96.3 • 160 167 168 100.6 v 180 164 172 104.8 ■ 787 794 790 99.4 > 354 369 390 105.6 1564 1576 1599 101.5 Prekoračitev števila zaposlenih, določeno v gornji tabeli, morajo podjetja utemeljiti s povečanim obsegom proizvodnje. V letu 1960 se bo nadaljevalo z obnovo in mehanizacijo obratov ter večanjem proizvodnih kapacitet. Za izvedbo teh nalog bodo investirali 313,168.000 din sredstev, kar je za 62 ‘Zg več kot v preteklem letu. Posavski rudnik svinca, cinka in bari ta bo v obratu Litija s sodelovanjem rudnika Mežica postavil prenosno Rotacijsko separacijo za izkoriščanje nakopane halde. Kresnlška industrija apna bo nadaljevala z mehanizacijo kamnoloma, ki predstavlja ozko grlo v proizvodnji. Tovarna usnja — krzna Šmartno bo modernizirala strojni park. Predilnica Litija bo v okviru rekonstrukcije nabavila nov stroj za čiščenje stanlčnega vlakna in 10 novih prstančevih strojev. Poleg te- gram za proizvodnjo tafting preprog, ki se bodo lahko uporabljale pri stanovanjski izgradnji namesto parke-tov, za posteljna pregrinjala in P®" dobno. Večja količinska proizvodnja bo omogočila večjo realizacijo družbenega proizvoda. Plan predvideva, da se bo povečala realizacija družbenega proizvoda za 8,9 % in se be povzpela od lanskih 4.507,000.000 dl*1 na 4.906,000.000 din, medtem ko *e bo povečal narodni dohodek za 6,” odstotka, to je od 1.439,000.000 dh> na 1.537,000.000 din. VII. poglavje KMETIJSTVO Na podlagi dosedanjega in pred' videnega razvoja se predvideva v letu 1960 povečanje celokupne knrt£ tijske proizvodnje za 24,9 % v P1"1' merjavi z lanskoletno proizvodnji ga bo pripravila investicijski pro- stva se predvideva sledeči porast: 1959 1966 1860 1958 1959 1958 Poljedelstvo 100.7 127.3 128.0 — žita 99.2 101.1 100.3 — industrijske rastline 121.6 126.6 148.2 — vrtnine 99.5 102.7 102.2 — krmske rastline 102.4 170.4 172.8 Sadjarstvo 98.3 128.3 126.0 Vinogradništvo 100.0 ' 99.9 99.9 Živinoreja 101.7 120.6 122.3 Kmetijstvo skupaj 99,4 124.9 123.5 Predvideni porast kmetijske pro- jil, sredstev za zaščito rastlin, n«b® izvodnje bo omogočen z uvedbo vseh vo mehanizacije in podobno. D»b agrotehničnih ukrepov, zlasti pa z organizirana proizvodnja v , družof. uporabo večjih količin umetnih gno- nem sektorju bo pozitivno vpliv' tudi na zasebnega proizvajalca, da se bo hitreje vključeval v pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Za izpolnitev plana pogodbene proizvodnje bodo morali v prvi vrsti skrbeti zadružni sveti. Ti naj vodijo in usmerjajo kmetijsko proizvodnjo Po proizvodnih načrtih kmetijskih zadrug. Glede oblikovitosti tal in klimatskih razmer se bo posebno pospeševal razvoj živinoreje in sadjarstva. Poljedelstvo Predvideni porast poljedelske proizvodnje temelji tudi na povečanem obsegu organizirane proizvodnje. Medtem ko je znašala lanskoletna organizirana proizvodnja, računana Po ceni iz leta 1956 66,860.000 din, se bo v letu 1960 povečala na 147,100.000 dinarjev, kar je za 120 % več kot v letu 1959. Pogodbena proizvodnja se bo posebno povečala pri krmskih rastlinah in senu. Tudi po obsegu posameznih kultur v poljedelstvu bo posvečen večji poudarek proizvodnji krmskih rastlin. Tako se bodo površine pod Žiti zmanjšale od 1598 ha na 1130 ha, Povečale pa se bodo površine pod krmskimi rastlinami, in sicer od 1378 ha v letu 1959 na 1846 ha v letu 1960, torej za 468 ha. S povečanjem Površin pod krmskimi rastlinami se bo povečala krmska baza za 28.000 metrskih stotov. Poljedelska proizvodnja se bo povečala za 27,3 %, za kar so predvideni naslednji ukrepi: poraba umetnih gnojil se bo povečala za 20 °/e, in sicer od porabljenih 642.000 kg v letu 1959 na 770.000 kg, torej za 128.000 kg več. Poraba na 1 ha obdelovalne površine bo znašala 130 kg. Na povečanje poljedelske proizvodnje bo vplivala tudi izmenjava sortnih semen, uporaba sodobne mehanizacije in uporaba zaščitnih sred--štev. Da se zagotovi predvidena proizvodnja, je potrebno odpraviti dosedanje pomanjkljivosti glede nedosledne uporabe predpisane agrotehnike. Kmetijske zadruge se morajo vključiti v organizirano proizvodnjo °d priprave zemlje za setev do pospravila pridelkov. Kjer so dani poboji, morajo kmetijske zadruge organizirati svoje kmetijske obrate, na katerih naj bi se usmerili v proizvodnjo krmskih rastlin. Sadjarstvo Sadjarstvo je šele v razvojniAa-*». ima pa glede terenskih in klimatskih razmer zelo ugodne pogoje *a razvoj. V letu 1960 se predvideva Povečanje sadjarske proizvodnje za 28,3 */». Obstoječi sadovnjaki so zanemarjeni in izčrpani, zato niso rentabilni. Zelo pomembna bo obnova nasadov, ki bo znašala 77 ha. Obno-va se bo vršila v okviru sadjarskih ‘kupnosti pri kmetijskih zadrugah bo zajela v Kmetijski zadrugi Gabrovka 24 ha, v Kmetijski zadru-* j? Kresnice 10 ha in v Kmetijski zapogi Velika Kostrevnica 13 ha. Po-tega bo Kmetijsko gozdarska po-v°Vna zveza Litija obnovila na po-arf>čju Gabrovke 30 ha nasadov. Vzporedno z obnovo se bo vršila ‘‘Sanacija obstoječih nasadov. Pristopilo se bo k čiščenju, obrezovanju In gnojenju sadnega drevja, kar 0 zajelo 80 •/• vsega sadnega drevja. h. S povečano sadjarsko proizvedla bo ustvarjeno okoli 3200 mtc trž- ‘h viškov več kot leta 1959. živinoreja Spričo poljedelske proizvodnje, 1,^*! pri krmskih rastlinah se bodo D°ljšali tudi pogoji za živinorejo, ki naj bi se povečala za 20,6 V«. Na povečanje živinorejske proizvodnje bo vplivala tudi boljša kvaliteta krme in pravilna selekcija živine. Število goveje živino se bo povečalo za 600 glav povprečne teže 300 kg, kar predstavlja 180.000 kg mesa žive teže. Proizvodnja mleka na kravo se bo povečala od 1650 litrov na 1800 litrov. S tem bo proizvedeno 905.000 litrov mleka več kot leta 1959. V prašičereji se bo prešlo na vzrejo mesnatega prašiča. Na povečanje živinorejske proizvodnje bo vplivala tudi dobro organizirana plemenilna služba, ki bo še nadalje organizirana preko naravne oplodnje in izboljšanja organizacije umetnega osemenjevanja. Osemenjevanje bo zajelo v letu 1960 1500 plemenic ali 60 °/», dočim je zajelo v letu 1959 le 857 osemenitev ali 35%. Socialistični sektor kmetijstva Socialistični sektor kmetijstva zastopa na območju občine Kmetijsko posestvo Ponoviče-Grmače. Glede na pogoje se je posestvo orientiralo predvsem na živinorejsko in sadjarsko proizvodnjo. Dosedanji uspehi so vsled nezadostnega izkoriščanja razpoložljivih kapacitet nezadovoljivi. V letu 1960 se bodo uvedli vsi agrotehnični ukrepi, s čimer se bo proizvodnja povečala. V ta namen so predvidene večje investicijske naložbe, predvsem za izboljšanje stanja v živinoreji. Z dograditvijo hleva za 200 glav plemenic bo znašala obremenitev na 1 ha obdelovalne površine okoli 2 glavi velike živine. Zadružništvo Na območju občine deluje 8 kmetijskih zadrug, katerih naloga je predvsem pospeševanje blagovne proizvodnje v privatnem sektorju v Sečnja 1958 m8 Sečnja 1959 m* Sečnja 1960 m8 Indeks 1958 = 100 1959 1960 Vzdrževanje gozdov in investicijska dela se bodo vršila v gozdovih pod upravo gozdnega gospodarstva Gozdno gospodarstvo, v ostalih gozdovih pa Kmetijska gozdarska poslovna zveza preko kmetijskih zadrug. Skupna vrednost navedenih del bo znašala 7,200.000 din, vrednost sadik pa 1,700.000 din. Varstvena dela se bodo Izvajala po vseh gozdovih, to je po vseh gozdnih površinah, za kar so predvideni stroški v znesku 1,148.000 din. V letu 1960 se bo nadaljevalo s popravljanjem in vzdrževanjem gozdnih poti, za kar je predvideno 5 milijonov 400 tisoč din sredstev. Poleg tega se bo nadaljevalo z gradnjo ceste Sava—Kobiljek, za kar je predvideno 8 milijonov din investicijskih sredstev. Za nadaljnjo širitev proizvodne zmogljivosti gozdov bo poleg vzdrževalnih in investicijskih del potrebno opraviti še naslednje naloge: — še naprej krepiti gozdarsko službo v privatnih gozdovih zaradi boljšega obvladanja sečnje; — zatirati nedovoljeno sečnjo; — posvetiti večjo pozornost vnašanju iglavcev v sestoje listavcev; — stremeti za tem, da se vzdrževanje gozdnih cest v zasebnem sektorju izvaja tudi e prostovoljno delovno silo. obliki kooperacije ter širjenja naprednega kmetijstva. Zato čakajo zadruge v letu 1960 naslednje naloge: 1. oskrbeti sl morajo strokovni kader, ki bo kos danim nalogam v kmetijstvu; 2. ekonomsko se okrepiti na podlagi sodelovanja v kmetijski proizvodnji; 3. opremiti se s sodobnimi proizvajalnimi sredstvi; vsaka zadruga mora formirati svoj kmetijski obrat. Investicije v kmetijstvu Spričo ogromnih nalog v kmetijstvu predvidevajo kmetijske organizacije v letu 1960 neprimerno več investicij kot v preteklih letih. Skupna bruto investicija bo znašala din 183,653.000 in se bo koristila predvsem za dokončno ureditev strojnega parka, Izgradnjo pitališč za mlado živino, gradnjo hlevov za plemensko živino, za melioracijska dela v Gabrovki in za plantažne nasade. VIII. poglavje GOZDARSTVO S priključitvijo Krajevnega odbora Konjišnica k občini Litija se je povečala gozdna površina za 11,7 %, tako da pokrivajo sedaj gozdovi 20.194 ha površine, kar je 56 */o od celokutne površine. Plan sečnje je določen skladno z okrajnim družbenim planom za 50 tisoč 531 m3 lesa In se giblje v mejah izračunanega letnega prirastka. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja pod upravo gozdnega gospodarstva bo posekano 95,f °Ze, V drugih gozdovih pa 98 % prirastka. Od skupnega poseka lesa odpade na iglavce 39 ®/o, na listavce 61 %. Takšen odnos sečnje je določen zarad" Izboljšanja razmerja med iglavci lr. listavci. Plan sečnje v letu 1960 je v primerjavi s sečnjo v preteklih letih naslednji: izd. gosp. Drugi gozd. Skupaj 6.065 27.047 33.092 8.810 33.746 42.556 7.971 37.500 45.441 100 100 100 145 125 128 130 138 137 IX. poglavje TROVINA Obseg blagovnega prometa bo v letu 1960 na območju občine znašal 663,000.000 din in se bo povečal na-pram lanskemu letu za 47,000.000 dinarjev ali za 7,5 °/o. Predvideno povečanje v trgovini bo doseženo s povečanjem industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za Široko potrošnjo, povečanjem kmetijske proizvodnji in zaradi večje kupne moči potrošnikov. Da bo dosežen planirani promet, je potrebno izboljšati kvaliteto prodajnih artiklov, modernizirati poslovalnice in izboljšati postrežbo. V letu 1960 bo Trgovsko podjetje »Preskrba-« Litija odprlo konfekcijsko trgovino v sedanjih prostorih komunalne banke ter pripravilo načrte in investicijski elaborat za gradnjo veleblagovn'ce. X. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Promet v socialističnem sektorju gostinstva se bo povečal za 4,3 8/e, delovna sila pa bo ostala na Isti višini kot v preteklem letu. Povečanje prometa v gostinstvu se predvideva v naslednjih letih, ko bo dograjena zasavska cesta. Da bo gostinstvo kos danim nalogam, bo moralo izboljšati v svojih obratih prehrano, nuditi gostom kvalitetne pijače ter pove- čati nočitvene kapacitete. Stremeti je potrebno za tem, da se prenočitveni prostori v gostišču »Restavracija Litija«, ki so trenutno zasedeni s privatnimi stanovanji, čim-prej izpraznijo, da se s tem poveča kapaciteta ležišč v družbenem sektorju. Tujske sobe pa se morajo opremiti s primernim inventarjem. Za poživitev turizma je potrebno obnoviti nekatere važnejše turistične postojanke v okolici Litije. XI. poglavje OBRT Vedno večje potrebe prebivalstva po obratnih proizvodih in storitvah zahtevajo pospešeni razvoj obrti. Zato se bodo vlagala v letu 1960 znatna investicijska sredstva. Plan predvideva, da se bo obseg proizvodnje in storitev povečal za 23,3«/., medtem ko se bo povečala delovna sila za 11,7 %. To povečanje proizvodnih storitev bo doseženo s povečanjem kapacitet, izpopolnitvijo strojnega parka in opreme ter uvajanjem dela po učinku, s čimer se bo povečala tudi storilnost dela. Gradbeno podjetje »Gradbenik« Litija bo na račun pospešene stanovanjske izgradnje povečal proizvodnjo za 37,3%. Težišče gradbene dejavnosti bo na objektih družbenega standarda. Predvideni ukrep gradbene dejavnosti bo zahteval boljšo organizacijo dela, večjo produktivnost ter izvajanje modernejšega in hitrejšega načina gradnje. Podjetje »Avtoservis« bo povečalo storitve za 14,7 %. Ker so sedanji obratni prostori premajhni za redno poslovanje, bo podjetje v letu 1960 pristopilo h gradnji obratnih prostorov ha površini 600 m8. Brivsko-fdzerski salon bo povečal storitve za 4,1 %. V ta namen se bo moderniziral damski salon in nabavila nova oprema. V letu 1960 se bo ustanovilo novo obrtno podjetje šiviljske stroke »Moda«, ki bo zaposlovalo 7 delavcev. zelo slabo zastopana uslužnostiia obrt, kjer posebno primanjkuje obratov za osebne usluge, kar je posledica pomanjkanja poslovnih prostorov. Zato se bo pri bodoči stanovanjski Izgradnji težilo za tem, da se gradijo tudi lokali. Delovna sila predstavlja poseben problem v obrti, zato bo skrb za vzgojo obrtniškega kadra ena važnih nalog tudi v letu 1960. Zagotoviti bo potrebno večji dotok vajeniškega kadra, posebno v tiste stroke, kjer vajencev najbolj primanjkuje. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA XII. poglavje AMORTIZAfNI* ločajo zvezni XIII. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Obresti od sklada osnovnih sredstev plačujejo: 1. Obrtna komunalna podjetja ter gostišča v pavšalnem znesku. Te obresti so dohodek občinskega investicijskega sklada. 2. Kmetijske zadruge po obrestni meri 68/o in iih vplačujejo v svoj sklad osnovnih sredstev. XIV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Dohodek, ki ustreza delu prispevka iz dohodka, vlagajo podjetja! 1. Komunalna podjetja: 25°/e v občin, investicijski sklad; 25”/« v občinski proračun; 50°/« v sklad osnovnih sredstev podjetja. 2. Kmetijsko posestvo Ponoviče-Grmače: 100 °/o v sklad osnovnih sredstev podjetja. 5. Kmetijske zadruge: 100°/o v sklad osnovnih sredstev podjetja. XV. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Kino Litija sc oprosti plačevanja tistega delu proračunskega prispevka, ki pripada občini. Oproščeni del prispevka vlaga v svoj sklad osnovnih sredstev. XVI. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se plačuje po odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. XVII. poglavje PLAČEVANJE DRUŽBENIH OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM. ZNESKU Družbene obveznosti v pavšalnem znesku plačujejo: 1. Vsa obrtna podjetja, razen gradbenega podjetja »Gradbenik« Litija. 2. Vsa gostišča. 3. Vsa komunalna podjetja, ki imajo sedež na območju občine. Višina in način plačevanja pavšalnih obveznosti se določi s pogodbo o pavšalu. XVIII. poglavje PRISPEVEK V OKRAJNI SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina 80*/o od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci; XIX. poglavje OBČINSKI DRUŽBENI INVESTICIJSKI SKLAD Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1960, bodo znašala 26.337.000 dinarjev. Uporabila se bodo v te-le namene- V 000 din 1. Za kreditiranje investicij v obratna sredstva 7.914 2. Za kreditiranje investicij v osnovna sredstva 18.423 XX. poglavje OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD Sredstva občinskega stanovanj: skega sklada, ki so po zveznih predpisih razpoložljiva v letu 1960, bodo znašala 90,325.000 dinarjev. Uporabila sc bodo za stanovanjsko izgradnjo. XXI. poglavje OBČINSKI CESTNI SKLAD Sredstva občinskega cestnega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1960. bodo znašala 1,457.000 dinarjev. Porabila se bodo za vzdrževanje občinskih cest. XXII. noglavje UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO SMERNICAH DRUŽBENEGA PLANA Pristojni občinski organi morajo skrbeti za to, da bodo elani gospo- darskih organizacij vsklajcni s temeljnimi proporci in smernicami ter določili občinskega družbenega plana in da bodo stalno spremljali izvrševanje občinskega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev občinskega družbenega plana. Da sc zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbor proizvajalcev občasno razpravlja o tem vprašanju. Ce bi se ugotovilo, da gospodarske organizacije svojih sredstev ne uporabljajo kot dobri gospodarji in ne v skladu s smernicami družbenega plana, naj jim da zbor proizvajalcev na podlagi razprav priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. Vsi za delo pristojni organi morajo stalno spremljati razmerje med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti in sproti sporočati svojim svetom oziroma ljudskemu odboru o vseh primerih prekomernega zaposlovanja delavcev, Ce se ugotovi, da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj take primere obravnava zbor proizvajalce z in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. XXIII. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Datum: Litija, dne 8. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar 1. r. OBČINA LOŠKA DOLINA 465. Na podlagi 5. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 9/60) je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. julija 1960 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občinskega ljudskega odbora Loška dolina, občinskih zavodov in občinskih organizacij t. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Loška dolina, občinskim zavodom ali občinsko organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštelegn V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s" kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor 1700 din. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skla- du z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodneje. 3. člen V smislu 4. odstavka 21. člena uredbe o povračilih potnih iu drugih stroškov javnih uslužbencev se uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša dnevnica za 306/o. Dnevnica pa se mu ne zmanjša, če je bil uslužbenec, ki je službeno potoval, na poti večji del noči. 4. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskih organov od 5000 do 10.000 dinarjev na mesec. V posebno upravičenih primerih se sme izjemoma priznati uslužbencem prve in druge vrste teh tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, vendar največ 15.000 dinarjev na mesec. Ce se uslužbencu prizna nadomestilo nad 10.000 dinarjev na mesec, mora izdati o tem predstojnik posebej obrazloženo odločbo. 5. člen Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 20 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o povračilu stroškov za službena potovanja in terenska dela, ki se opravljajo v mejah občine Loška dolina do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine št. 01/1-1250/1-59 z dne 10. avgusta 1959. St. 01/1-1-61/1-60. Datum: 14. julija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora; Jože Mlakar 1. r. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 57. Na podlagi 6. točke Odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevsko izdelke (Ur. list FLRJ št. 39-684/58) izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu svoje 32. redne seje z dne 27. julija 1960 ODRLI )BO o spremembah in dopolnitvah odredbe o nuj višjih stroških trgovine na drobno za pšenično in rženo moko in najvišjih stroških za pečenje kruha 1. Odredba d najvišjih stroških trgovine na drobno za pšenično in rženo moko in najvišjih stroških za pečenje kruha (Glasnik št. 60/59) se v 2. točki spremeni tako, da se ta pravilno glasi: Trgovskim podjetjem in trgovinam na območju okraja Ljubljana sc za prodajo pšenične in ržene moke tipa »1000«, »950«, »600« in »400« določijo naj višji stoški prodaje za 1 kg do 12 °/o na nabavno ceno. 2. Ta odredba velja od 27. julija 1960 in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/4-36-17/1-60. Datum: 29. julija 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: [•'rane Popit 1. r. Predsednik Sveta za tržišče: Janez Nedog 1. r. 58. Na osnovi 2. točke Odloka o prodajnih conah za mast in jedilno olje (tir. I. FLRJ št. 31/55) izdaja Svet za tržišče 01.0 Ljubljana po sklepu svoje 32. redne seje dne 27, julija 1960 naslednjo ODLOČBO o prodajnih cenah no drobno za jedilno olje in mast na območju občin mesta Ljubljane 1. Prodajne cene na drobno za jedilno olje in mast se oblikujejo s kalkulacijo. 2. Trgovskim podjetjem na drobno na območju občin mesta Ljubljane sc odobravajo najvišji stroški trgovine na drobno za jedilno olje in mast do 10"/o pri kilogramu na nabavno ceno. 3. S to odločbo se razveljavita odločbi Sveta za tržišče št. 06/2-1605/2-58 z dne 12. avgusta 1958, objavljena v »Glasniku« št. 63/58, in odločba št. 06/2-15825/1-58 z dne 25. decembra 1958, objavljena v »Glasniku* št. 1/59. 4. Ta odločba velja od 27. julija 1960 in se jo objavi v »Glasniku«! uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/4-36-17/1-60. Datum: 29. julija 1960. ' Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit 1. r. Predsednik Sveta za tržišče: Janez Nedog 1. r. v M- lt|\ A 461 Odlok o proračunu en leto 1960 obči0« Litiju. «64 Družbeni pluu za leto 1960 občine Litij*1 461 Odlok o višini dnevnic za urudna pu!°* vonja, nudoinoslilu zu ločeno .življenj6 in kilometrine zn uslužbence Obl.O, n*1' črnskih zavodov in organizacij občin6 Loška dolina. 5? Odrcdl>a o spremembah In dopolnit«* odredbe o nujvišjili stroških trgovine n* drobno zn pšenično in rženo moko i° najvišjih »(roških za pečenje kruhu. tti Odločba o prodajnih cenah na drobno ** jedili.o olje in mast na območju obe mesta Ljubljane.