BEŽIGRAJSKI CENTER ZA SOCIALNO DELO
Nove oblike dela v starih prostorih
Drugo leto teče, odkar so socialne delavke iz bežigraj-skih krajevnih skupnosti zače-le opravljati svoje delo pod okriljem bežigrajskega Centra za socialno delo. Krajevne skupnosti jim še vedno nudijo prostorske in materialne po-goje za delo, organizacijsko in strokovno pa so povezane s centrom. Nov način je prinesel s seboj tudi nove oblike dela. Menda so edini v Sloveniji, ki so začeli s tako imenovanimi delovnimi sestanki, kjer se en-krat tedensko zbere vseh 15 zaposlenih s centra, da skupaj z devetimi socialnimi delavka-mi iz krajevnih skupnosti stro-kovno pretresejo zadeve, s ka-terimi se ukvarjajo.
»Seveda se socialne delav-ke s terena še vedno sestajajo v svojih aktivih, kot prej,« je
začela pogovor direktorica centra ZDENKA KORELC. »Na četrtkovih delovnih sestankih urejamo predvsem skupne za-deve in izmenjamo strokovne poglede na določena vpraša-nja \z prakse. Poleg tega se je uveljavila zelo koristna nava-da, da vsakič nekdo med nami pripravi pregled problematike, s katero se ukvarja.«
In res je bilo tako. Tisto mr-zlo četrtkovo jutro, ko sem prisostvovala takšnemu delov-nemu sestanku, sem čisto slučajno izvedela veliko nove-ga o rejništvu nasploh in še posebej v naši občini. Poleg tega pa mi je postalo jasno, da vsa jadikovanja okrog prostorr ske stiske centra držijo kot pribito. Prav nič mi ni bilo tre-ba spraševati, kje se odvija se-
stanek, saj so socialne delav-ke, ki se vse pač niso mogle stisniti v sobico, sedele kar na hodniku.
»Prostorska stiska je res ze-lo pereča,« je dejala Zdenka Korelc. V okviru občine se kot organizacija posebnega druž-benega pomena že dolgo do-govarjajo, da bi se iz pretesnih prostorov Gradbenega podjet-ja Bežigrad na Podmilščakovi ulici preselili drugam. »V Ijub-Ijanskih načrtih za prihodnje srednjeročno obdobje je vključena tudi naša problema-tika, zato upamo, da se bodo stvari vendarle premaknile na bolje,« je nadaljevala direkto-rica. »Še posebej zato, ker se obseg naše dejavnosti nepre-stano širi in ker bi se radi tudi kadrovsko okrepili.« Center za socialno delo in še posebej delavke v krajevnih skup-nostih skrbijo med drugim tu-di za povratnike, ki se po pre-stani zaporni kazni vrnejo do-mov, in tam naletijo na kup težav. Poleg tega delajo delav-ci centra v petih klubih zdrav-Ijenih alkoholikov za Bežigra-dom jn v posebni skupini ti-stih zdravljenih alkoholikov, ki začno ponovno piti.
Njihovo delo na centru ali v krajevni skupnosti res ni vsak-danje. Ni namreč takšno, da bi ga človek po osmih urah lah-kc zaprl v predal in odšel do-# mov. To velja še posebej za krajevne skupnosti. Stanka Cerc, socialna delavka v kra-jevnfh skupnostih Anton To-maž Linhart, Boris Kidrič, Mi-ran Jarc in Boris Ziherl nam je to osvetlila takole: »Center je institucija. Ljudje, ki pridejo vanjo, so na nek način že ,za-znamovani1, tako vsaj mislijo nekateri med njimi. V krajevni skupnosti pa temu ni tako. Ljudje pridejo k nam z raznimi problemi, da jih poskusimo skupaj rešiti Tako preraiča naše delo predvsem v svetova-nje namesto v reševanje težav, za katere je največkrat že pre-pozno.« s                   VIDA PETROVČIČ