6c (J^om V-?*0 s~yiczu.ce ■ i NO. 54 m m ■ >-'■•' ; ■ - ■-. ' • ~ - ■ 6k=1.j AM6RICAN IN SPIRIT FORSIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New Ydrk,‘- Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR igvjiisr CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 16, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV ijaiiiki komunisti 5 pi i 8? H Na partijskem kongresu, ki se vrši v Milanu, je Enrice fierlinguer poudaril, da je stranka pripravljena spreleti odgovornost in iti v vlado skupaj s krščanskimi demokrati in socialisti. MILAN, It. — Posle vodeči glavni tajnik Komunistične partije Enrico Berlinguer je v po-nedeljek pri odprtju 13. partij-SKega kongresa posvetil večji dsl svojega govora domačim razmeram. To je razumljivo, saj se je prav začela kampanja za Parlamentarne volitve 7. in 8. rnaja. Komunistični vodnik je Poudarjal pripravljenost Partije sodelovati v novi vladi s krščanskimi demokrati in socialisti. Dejal je, da so v zadnjih ne-r'aj letih krščanski demokrati kazali precej popustljivosti na-Pram komunistom in komunizmu, da pa so se zdaj “ um akni-Dejansko se je za sodelovaje s komunisti zavzemala le mala skupina krščanskih demokratov, med tem ko večina stranke ne mara dalje na levo. Strankino desno krilo gleda z Nejevoljo že na povezavo s soci-alisti, ki je obstojala skozi 10 let V viadi ‘‘leve sredine”. Zaveda ‘'c’ da bi vsak korak dalje na le-Vc Pognal lahko dober del krščanskih demokratov, ki so še vtano odločni in načelni nasprotniki komunizma, v stran-G skrajne desnice. Italijanska komunistične stranka je najmočnejša izven °munističnih držav, v njej pre- vIadu .c moskovska smer. Kitaj- S ° ^rII° je izstopilo in je po-s.avilo pri parlamentarnih yo-/ Vah lastne kandidate pod menom ‘Tl Manifesto”, kot se lrrienuje njihovo glasilo. IC-tnnC0 Derlinguer je pozval ^V1 ajsko in Sovjetsko zvezo, naj Q^postavita med seboj normalne ^hose in se ne dasta izkoristiti arneri3kega imperializma, i to rad predsednik Nixon. sto 0ri®resa se udeležujejo za-pniki Komunističnih partij tai J®t;ike§a bl°ka, ni pa tam Ki-c'-v in Albancev. Zastopane ^(SevGda tudi Komunistične l-a !Ie Iz drža av svobodnega sve- v ladjedelnicah MA^a sPanskem V madriDi gp. _ v gpaniji ha ’ iPGSvebno nemirna je mladi-toVskilaSka-in delavska. Študen-30 postali vsakda-Sred7a p0staiai° tudi delavski, ji, j} Ce nemira je v Kataloni-v A(:tSeVeru v deželi Baskov in do ie PrIšlo pretekli petek v, krvavih v,__• . štrajk0^V^ nemIrov v zvezi s v Pristan--vV ludjedelnici Bazan laVca st TU E1 Ferr°l' Dva de-Preko 5n lla pri tem “Dva, ^°v ie n 7! ranjenih. Do spopa-eev I 1P7S 0’ ko ie 3,000 delav- proti n^ jedelnicah protestiralo 0dPustu 6 tovarišev. V remenski prerok pravi: Dblačn ^ajvišia0; deževno in toplo. °kob 55 ernPeratura čez dan p°stonn; na n°e hladnejše in Pna zvedritev. M*© Free Eurepe In Radie Lifeerty ssfaneSa WASHINGTl )N, ZkC. — Zvezna vlada je p -Hfala na začasno podaljšanje sredstev za vzdrževanje radijskih postaj Radio Free Europe in Radio Liberty do konca letošnjega proračunskega leta, namesto da bi vztrajala na odobritvi sredstev do konca junija 1973, kot je prvotno predložila in kot je Predstavniški dom tudi izglasoval. Senatni zunanjepolitični odbor se je temu upiral in je nje-bov načelnik Fulbright vedno znova zatrjeval, da sta obe postaji zastareli in spadata med staro šaro kot preživeli ostanek mrzle vojne. Vsa zatrjevanja, da sta postaji potrebni in koristni tudi v času pomirjevanja odnosov med Zahodom in Vzhodom, niso imela na senatorja Ful-crighta nobenega vpliva. Svojega stališča ni maral spremeni-A niti tedaj, ko je večina senatorjev v posebni izjavi podprla shranitev obeh postaj. Pri takem 'stanju je vlada pristala na odobritev sredstev do 30. junija v upanju, da bo kasneje lahko dosegla odobritev novih sredstev za prihodnje fi-načno leto. Upa tudi, da bo za cbe postaji dobila kako podporo ^udi pri zaveznikih v Evropi. sicnija In Latvija se branila rusifikacije | n ■ SS Kožuhovina od psov? JOHANNESBURG, J. Af. — Van der Sandt de Viiiers Šmit, .,8 let stari mož', bo v kratkem lajbolj nepriljubljen, če ne celo tsovražen človek Južne Afrike. Mož je prišel na misel, da bi gojil pse za pridobivanje kožu- nobine. Dejal je, da ljubi pse in da jih hoče “boljše uporabiti”.! tcvne vojne priključena^ZSSR, V obeh je prirodni prirastek nizek, gospodarska rast pa velika in se zato selijo va-nji ruski delavci. Litva se drži boljše. MOSKVA, ZSSR. — Komunistični vodniki Estonije in Latvije, dveh baltskih protestantov-skih republik, ki sta bili med o-bema velikima vojnama neodvisni državi, zdaj pa sta članici ZSSR, se bojijo odpora proti Rusom, ki se selijo v obe baltski državi, kjer je občutno pomanjkanje delavstva, življenjska raven pa je višja kot v drugih predelih Sovjetske zveze. Estonci in Latvijci Rusov nimajo radi, posebno še ne zdaj, ko so pod njihovo oblastjo. O-boji so pretežno protestanti in je njihov prirodni prirastek sorazmerno majhen, med tem ko je bila rast gospodarsva v zadnjih letih obsežna. Ko ni bilo dovolj domače delovne sile, je ta prihajala od drugod, v glavnem Rusi. Tako pride zdaj v Latviji na dva domačina en Rus, v E-stoniji pa na 3 Estonce en Rus. Pri tem priseljevanje Rusov še ni prenehalo. Rusifikacija je v teku in domačini se zavedajo, da ne more iti v tej smeri dalje, če naj njihovi deželi ohranita svoj narodni značaj. Vodniki obeh dežel se trudijo, da bi omejili nacionalizem in narodna trenja, odločili pa so se tudi za počasnejši gospodarski razvoj, da ne bo potrebno priseljevanje novega delavstva od drugod. Litva, tretja baltska država, ki je bila po koncu druge sve- odiii sz Eaisgfadeš DAKA, Beng. — Preteklo nedeljo je bila poslovilna parada j indijskih čet, ki so nato zapustile Bangladeš, kateri so pomagale do svobode. Lani v decembru je prišlo v Vzhodni Pakistan tekom bojev s pakistanskimi silami do 150,000 indijskih vojakov. Postopno so odhajali domov, dokler ni zadnjo nedeljo odšel zadnji odred 5,000 mož. Bengalci so indijske čete navdušeno pozdravili, ko so v deželo prišle, pa tudi, ko so iz nje odhajale. Njihovega poslovilnega nastopa se je udeležil sam predsednik vlade Mujibur Rahman. Nova B e n g a iška republika ima okoli 25,000 svojih vojakov, kateri so zdaj odgovorni za red in mir. To so v glavnem pripadniki bengalskega polka nekdanje pakistanske vojske in “Bengaiski strelci”, ki so služili v času pakistanske vlade kot pomožne domače vojaške sile. Domače vojaške sile so šibke in nekateri dvomijo, da bodo sposobne ohraniti red in mir, če pride do novih spopadov med Bengalci in Biharci, kot se je to dogodilo nedavno pri Kulni. V teh spopadih trdijo nekateri, da naj bi bilo do 800 mrtvih in ranjenih. ------o------ Njegova namera je naletela na „dpor in skoraj grozo. Poljedel- ima večji naravni prirastek in se boljše’ drži napram ruskemu Zvezna sredstva za ceste naj rešujejo množična prometna sredstva mesi WASHINGTON, D.C. - Prometni tajnik John A. Volpe je pozval Kongres, naj pristane na uporabo d e n ar n i h sredstev zvezne vlade za gradnjo avto- Jordanijski kralj Husein je včeraj objavil načrt spremam La Jordanije v Združeno arabsko kraljestvo, ki naj bi sestojalo iz Palestine in Jordanije kot federativnih enot z lastno vlado in parlamentom. Načrt zavračajo tako Arabci kot Izrael, ki ima zasedeno vso jordanij-sko Palestino. AMAN, Jord. — Kralj Huseini sami ne vidijo v njem nobene je razložil svoj. načrt preuredit-j rešitve in zadovoljstva. Pravijo, ve Jordanije v federativno da bi to imelo kak smisel, ce bi ‘Združeno arabsko kraljestvo” ■ se Jordanija odločila za take. vodnikom obeh delov svoje dr-j rešitev leta 1948. Tedaj je kralj zave, svobodne Jordanije na le-.Abdulah del Palestine zavzo. in vem bregu reke Jordan in po’ga enostavno priključil svoji Izraelcih zasedene na desnem | državi, ki se je tedaj imenovala bregu Jordana. Načrt ni bil I Trangjordanija, ker je zavze-sprejet z nobeno vnemo, pa ga mala ie levi breg reke Jordana, je kralj vendar včeraj predložil; Izrael je že ponovno povedan parlamentu v Amanu v raypra- ] da Jeruzalema ne bo vrnn vo. O načrtu je obvestil tudi a-rc.bske vlade in vlade velikih štirih sil, ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije. Izvedba načrta je odvisna od Izraela, ki ima zaseden ves jordanijski del Palestine od junija 1987. Predsednica izraelske vlade Golds Meir je dejala danes v parlamentu, da Izrael načrt odklanja, ker ni njegov namen pospešiti pomiritev Srednjega vzhoda z odstranitvijo sporov med Izraelom in Arabci. Predno je bil Huseinov načrt objavljen, so v arabskem svetu ugibali, da bo kralj Husein objavil svoj sporazum z Izraelom in so se pripravljali, da tega temeljito raztrgajo. V tem pogledu je objava načrta prene-Katere razočarala. Kralj Husein hoče razdeliti Arabcem pod nobenim pogojem, v tem pogledu je Huseinov na- i Iz Clevelanda in fikolh orba-— itce Rokoborbi Severno-ameriški prvak y težki kategoriji Johnny Powers bo v petek zvečer ob 8. nastopil v Areni na 3717 Euclid Avenue proti Sheiku v obrambi svojega naslova. Zamenjan klobuk— Kdor je preteklo nedeljo za-manjal na misijonskem kosilu pri Sv. Vidu pomotoma zamenjan klobuk, lahko dobi svojega, če kliafe 391-3395. Krofi naprodaj— Oltarno društvo fare sv. Vida bo prodajalo v soboto po 11. dopoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu domače krofe. Odbor za 1. 1!172— Dramatsko društvo “Naša zvezda” ima za leto 1972 sledeči črt torej nestvaren. Vladu m cdbor: predsednica Christine raela je načrt zavrnila mm zrno, Kovatch/ podpredsednik Louis ,,er v njem ne viai nooenega |Modic. taj‘ica in blagajničarka-napredka k pomiritvi Arabcev j j Mihaimh 76'; ‘>v> St z izraeiom. uolda meir je k. | EucJid,OWo 44123! teL* 73^2; aanes v izraelskem parlamenti, (.knesetu) jasno poveaala. Oamev v arabskin ar za vati je različen, venaar na splosno ou-kiomien. Velike sile se niso povedale o njem svojega mnenja, v washing tonu pravijo, cia je načrt ‘korak v piavi smeri , pa priznavajo, da je malo možnosti za njegovo izvedbo. Kralj Husein co o načrtu govoril s predsednikom rMXonom, ko uo ivonee tega meseca prisei' na obisK v ZDA. Zadnje vesti veleeest za izboljšanje javnega svoi° državo v Palestino, ki naj množičnega prometa v velikih bi imela sv°je Šlavno mesto v SAIGON, J. Viet. mestih naše dežele. 1 Jeruzalemu z lastno vlado in, ko tajništvo je objavilo, da ni priseljevanju. Tam pride po en' Prometni tajnik je dejal, da‘ parlamentom’ in v Jordanijo z njegov predlog v celoti podpira1 vIad° In parlamentom v Arna-[ predsednik Nixon. Za množični' nu‘. _Cbe federativni državi bi javni promet v mestih naj bi se|Imeb polko avtonomijo v vsen prihodnje proračunsko leto u-! notranjih vprašanjih. Skupna porabilo iz sklada za veleceste'zvezna vlada v Amanu bi bila nobenega zakona, ki bi prepovedoval klanje lastnih psov. Oglasili so se med tem prijatelji psov in Društva za varstvo živali s predlogi, prošnjami in zahtevami na vlado, naj to prepreči. Lastnik nekega terierja v Durbanu Geoarge Nikitaides je odgovoril na Šmitov načrt s Rus komaj na 10 Litvancev. ■-----O----- Za hrano samo 18% družinskega dohodka WASHINGTON, D.C. — Zvezne statistike računajo, da porabi povprečna ameriška družina zdaj le nekako 16 L svojega rednega dohodka (po odštetju davkov) za hrano, med tem ko je 1.5 bilijona dolarjev. Sodijo, da predlog ne bo šel gladko in lahko skozi Kongres. Ce si brezobziren pri vožnji, ponudbo nagrade $45,000 za ko-j porabila za hrano leta 1952 še‘ ««? pozabi, da se boš zaradi io Šmita. 1 23 /Ž. ! tega kesal! odgovorna ie za zunanjo politiko, narodno obrambo in notranjo varnost. Palestinski Arabci hočejo že dolgo svojo lastno državo in Husein bi jim rad s svojim načr-! torn vsaj delno ustregel. Ti Nixon pojde v Oftawo krpof odnose s Kanado WASHINGTON, D.C. - Tu in v Ottawi je bilo objavljeno istočasno, da bo predsednik ZDA -Richard M. Nixon odšel 13. aprila na obisk v Kanado in se tam dva ' dni razgovarjal z kanadskimi vodniki o odnosih med ZDA in Kanado, ki so od lanskega avgusta sem nekam zategnjeni, in seveda o vprašanjih mednarodne politike, ki zanimajo oba soseda. Ko je lani 15. avgusta predsednik Nixon objavil svojo novo gospodarsko politiko in uvedel 10 (A carinsko naklado na uvoz tujih izdelkov, so v Ottawi malo upali, da bodo ZDA Kanado izvzele. V Washingtonu o tem niso marali nič slišati. Prizadeta kanadska industrija se je pritoževala, pa jo je Ottawa skušala miriti. Na splošno so odnosi med ZDA in Kanado dobri, tu in tam pa pride do sporov in trenj, ki imajo največ vzrok v močnem gospodarskem vplivu ZDA na njihovo severno sosedo in v smotrni tež-ni, Kanadčanov ohraniti svojo neodvisnost in poseben naroden značaj, kolikor je le mogoče. Sedanje težave so se začele, ko je začel 1. 1968 močno rasti kanadski prebitek v medsebojni trgovini in dosegel lani 2.4 bilijona dolarjev. Ker so ZDA v težavah z -zunanjo plačilno bilanco, so začele gledati tudi na Kanado im iskati možnosti, da obilni kanadski prebitek zmanjšajo. V decembru je prišel na kratek obisk v Washington predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau in odkrito razpravljal s predsednikom Nixonom o spornih zadevah. Predsednik Nixon je Tru-deauju obljubil, da ZDA'ne bodo silile s svojim kapitalom in gospodarsko podjetnostjo v Kanado, če tej to ne bo po volji. Položaj se je umiril, ko je bil 18. decembra dogovorjen v Washingtonu sporazum o novih deviznih tečajih in so ZDA pristale na povišanje cene zlata od $35 na $38 za unčo. Ko je bila kmalu nato ukinjena posebna 10% carinska naklada, so ZDA vodile s Kanado več tednov pogajanja o ukrepih, ki naj bi spravili medsebojno trgovino v nekako ravnovesje v pogledu plačilne bilance. Razgovori so se vlekli in vlekli, pa ni prišlo do nobenega sporazuma in sredi preteklega meseca so bili prekinjeni. To je bil povod za nastanek nove napetosti, ko je zakladni tajnik John Connally dejal, da “bomo iskali p ri m e r e n način za zmanjšanje primanjkljaja v naših trgovskih sporazumih” s Kanado. Predsednik kanadske vlade P. E. Trudeau je zagotavljal v zadnjih tednih, da odnosi z Združenimi državami “niso bili nikdar boljši”, pri tem pa je mogoče opažati proti-ameriško razpoloženje v Ottawi, odkar je Connally objavil svoje “svarilo”. Čeprav ni izključeno, da bi poskušali obnoviti trgovinske razgovore in jih končati pred Nixonovo potjo v Kanado, prevladuje vendar prepričanje, da bodo ti obnovljeni šele po Nixonovem obisku v Kanadi. Kanada in ZDA sta največja medsebojna trgovska partnerja. Kanada izvaža okoli 60/1 vsega blaga v ZDA in tu tudi največ kupuje. Kanada je.na prvem mestu med uvozniki in izvozniki ZDA in so bili zato lani, ko je predsednik Nixon dejal, da je Japonska vodilni trgovski partner z ZDA, v Ottawi precej nejevoljni in so predsednika Ni-xona kar naravnost popravili. Predsednik Nixon bo s predsednikom kanadske vlade govoril o svoji poti na Kitajsko in v Moskvo, kamor pojde 22. maja. Trudeau je bil lani maja v Moskvi in je imel v oktobru na obisku v Kanadi p r e d s ednika vlade ZSSR A. Kosygina. Pričakujejo, da bosta Nixon in Trudeau podpisala med Nixono-vim obiskom v Kanadi sporazum o nadzoru in omejevanju onesnaženja Velikih jezer. Nixonov obisk je važen za obe sosedi, njegov cilj je izboljšati medsebojne odnose, zgladiti trenja, ki te odnose v zadnjih mesecih motijo. To utegne imeti za Trudeau j a ugoden vpliv na kanadske volivce, ki bodo po vsem sodeč v letošnjem juniju volili nov parlament. Itdeei so v zadnjih 24 urah izvedli 41 napadov na zavezniške položaje največ jih je biio na ravnini ob obali južno od Da Nanga. — Fo uradni objavi sta pretekli teden padla v boju 2 ameriška vojaka, 18 pa je bilo ranjenih, južni Vietnamci so imeli istočasno 284 mrtvih in skoraj 700 ranjenih. BELFAST, S. Ir. — Dva britanska vojaška strokovnjaka sta včeraj srečno razorožila dve bombi, tretja pa ju je ubila, ko je eksplodirala, prodno jima jo je uspelo napraviti neškodljivo. PHNOM PENH, Kamb. — Na letališču je eksplodiralo skladišče streliva. Za pravi vzrok še ne vedo. Eni govore o sabotaži in sovražnikovem napadu, drugi pa dolže nekega stražarja, ki naj bi bil v bližini streliva kuhal svoj obed. PARIZ, Fr. — Danes so se rdeči sestali z zavezniki na seji razgovorov o končanju vojne v Vietnamu, pa ni prišlo do ni-kakega napredka. Seja se je začela z medsebojnimi očitki in propagando ter se tako tudi končala. VANCOUVER, B.C. — Ameriški bilijonar Howard Hughes I bo zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor: Ed Leskovec, John Mihalich, Milan Ulyan. Seje se vrše vsak drugi mesec na drugi četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. Prihodna seja se vrši 11. maja 1972. K molitvi— Članstvo društva LILIJA je vabljeno nocoj ob 8. uri v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Snore Blyd. k molitvi za ppk Franka Matoha, društvenega soustanovitelja. Umor v Mentorju— Policija v Mentorju preiskuje okoliščine smrti 48 iti starih Mr. in Mrs. Howard T. Hoffman s 7780 Low Ridge Lane, ki so ju našli mrtva v torek v spalnici njunega doma. Ker je ta del hiše gorel, so najprej mislili, da sta umrla od zadušitve. Preiskava je pokazala, da je bil mož vsaj petkrat ustreljen, žena pa vsaj enkrat. Vse kaže na umor, četudi policija še ni čisto izključila možnosti umora-samo-mora. H. Hoffman je bil eden vodilnih uslužbencev Bailey Meter Co. v Wicklifiu. Spor okoli jetporta— Ko se mesto ni zganilo, je okraj imenoval posebni odbor za gradnjo novega letališča, ki naj bi bilo v jezeru Erie kakih 5 milj od njegovega brega pred mestom Clevelandom. Novi okrajni odbor je vložil zadnji dan prošnjo za finančno podporo zvezne vlade pri proučevanju načrtov za tako letališče'. Zupan R. J. Perk s tem ni bil zadovoljen, ker okrajna komisija pri sestavljanju odbora ni sodelovala z mestno upravo Clevelanda. Tako je odletel včeraj v Washington in, kot je dejal po povratku v Cleveland, tam dosegel, da novi odbor ne dobil zveznih sredstev za se je začasno nastanil tu, ko je zapustil svoje bivališče v Nikaragvi. Kako dolgo bo ostal, ni znano. ----—-O--- Sovjetsko podmornico vlečejo proti domu WASHINGTON, D.C. - Sov- studij načrtov o “jetportu”. Polovico manj— Po prvotnem načrtu bi zavzemalo področje Cleveland State University 145 akrov, sedaj so pripravili nov načrt, ki ozemlje zmanjšuje na 78 akrov, ke: da mesto Cleveland ni preskrbelo novi univerzi potrebnih zem- jetsko atomsko podmornico, ki je onemogla plavala na morju iljišč po nizki ceni. okoli 900 milj severno od Nove ';.... - — Fcundlandije, se je posrečilo; podmornico privezali na vlači sovjetskim ladjam, ki so ji pri-'iec, izmuznila. Tedaj je bilo hitele na pomoč, navezati in jo morje zelo viharno, pa se je zad-vleči proti najbližnjemu sovjet- nje dni pomirilo. Podmornici so jskemu pristanišču. | se morali pokvariti stroji, ki se To so napravili že preje en-1 jih pa moštvu ni posrečilo po- 'A A krat, pa se je vrv, s katero so praviti. mtmsm ssssaacT'geaanE i>oiioviim CUT 3t. Ciair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 54 Thursday, March 16, 1972 Brandtova ‘Vzhodna politika” ima veliko močnih nasprotnikov Ko se pripravlja predsednik ZDA Richard M. Nixon na pot v Rusijo, kjer naj bi nadaljeval politiko pogajanj namesto politike soočevanj in nasprotovanj, so se začeli zbirati oblaki nad celotno politiko pomirjevanja Evrope, kot jo je začel in jo vodi nemški kancler Willy Brandt. Nemci so se gospodarsko opomogli, s tem se jim vrača samozavest, ko zginja občutek krivde, ki je težil nemškega duha prva leta po drugi svetovni vojni morda bolj zaradi poraza kot zaradi resničnega spoznanja zgrešenosti in popolne nemoralnosti Hitlerjeve politike. Ko raste nemški nacionalizem, peša ugled Willyja Brandta, Nemca, ki je kot socialist pobegnil iz Nemčije in se vrnil vanjo po Hitlerjevem in — nemškem porazu kot norveški državljan v norveški vojaški uniformi. Willy Brandt je bil izbran na čelo Nemške socialistične stranke kot župan Zahodnega Berlina, kjer je res uspešno branil svobodo mesta, obdanega od vseh strani od komunistične Demokratske nemške republike. Najprej se je povezal s stranko krščanskih demokratov pod K. Kiesin-gerjem in šel z njimi skupaj v vlado, kjer je prevzel zunanje ministrstvo. Že tedaj je začenjal z "odpiranjem proti vzhodu”, z novo politiko, ki naj bi privedla do pomiritve Zahodne Nemčije s komunističnimi sosedi na vzhodu. S to politiko je nadaljeval še bolj dosledno in vneto, ko je po volitvah v zvezni parlament socialistična stranka toliko napredovala, da je lahko oktobra 1959 z liberalnimi demokrati sestavila vlado z večino v parlamentu. Po daljših pogajanjih je vlada W. Brandta sklenila in podpisala pogodbo s Sovjetsko zvezo avgusta 1970, v kateri se odpoveduje uporabi sile v medsebojnih sporih in priznava obstoječe meje v Evropi. Slična pogodba je bila sklenjena in podpisana nekaj mesecev kasneje tudi s Poljsko. Napovedani so bili razgovori za pogajanja s Češkoslovaško na podobnem temelju, pa z izrečnim dodatkom, da se Nemčija odpove monakovskemu dogovoru iz jeseni 1938, ko je Hitler na konferenci štirih dobil dober kos Češke. Predsednik britanske vlade Chamberlain s slovitim dežnikom je po povratku v London tedaj zatrjeval, da je Hitler dosegel “vse cilje” in da bo mir ohranjen. Willy Brandt je podpisal obe pogodbi in obljubil, da jih bo predložil nemškemu parlamentu v odobritev. To je res tudi storil po dolgem oklevanju v začetku letošnjega leta. Bilo je očitno, da pogodbi ne bosta imeli gladke poti skozi parlament. Zbornica dežel ju je pregledala in ju poslala v razpravo zvezni skupščini. Ta je razpravljala o njih in pokazalo se je, da imata obilo nasprotnikov ne le v stranki krščanskih demokratov, ki je v opoziciji, ampak tudi v samih vladnih strankah, še več pa v široki javnosti. Opozicija je pokazala svojo moč, pa vendar ni hotela gnati vprašanja že na ostrino. Odločitev je bila odložena na prihodnji maj, ko bo zvezna skupščina o pogodbah znova razpravljala in glasovala. Vlada ima v skupščini le en glas večine, če so vsi poslanci navzoči, odkar je eden od njenih članov prav zaradi odpora proti obema pogodbama prešel na stran opozicije. Nekateri poslanci vladne večine namiguj.ejo, da bodo glasovali proti odobritvi obeh pogodb, drugi to kar javno pripovedujejo. Do glasovanja o pogodbah je še par mesecev, položaj se dotlej lahko še v marsičem spremeni, tako v korist vlade W. Brandta kot tudi lahko v korist opozicije. Očitno je med tem, da bi odklonitev potrditve obeh pogodb pomenila polom sedanje politike pomirjevanja v Evropi. Podpisu obeh pogodb Bonna je sledila pogodba o bodočem položaju Zahodnega Berlina med štirimi velikimi silami z dodatkom, ki sta ga dogovorili obe nemški vladi, bonnska in pankowska. Sovjetska zveza je povedala jasno in g1asno, da te pogodbe ne bo odobrila, dokler ne bo nemški parlament odobril pogodb Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo in s Poljsko. Zahodne sile so povedale, da ne bodo pristale na evropsko varnostno konferenco, za katero se žene Sovjetska zveza, dokler ne bo ta podpisala in omogočila uveljavitev dogovora o Zahodnem Berlinu. Brez evropske varnostne konference ki naj bi potrdila sedanje stanje v Evropi, ni mogoče računati na omejitev in zmanjšanje oboroženih sil NATO m Varšavske zveze v Evropi in nemara tudi ne na ameriško-sovjetski sporazum o omejitvi strateškega orožja. Moskovska “Pravda", glasilo Komunistične , partije ZSSR, ‘e pretekli teden prijemala nemške krščanske demokrate zaradi njihovega odpora potrditvi obeh pogodb in grozila kar naravnost z obnovo mrzle vojne. Odklonitev potrditve pogodb naj bi namreč dokazovala, da se nemški narod ni odpovedal svojim osvajalnim načrtom, da ni vo- [Ijan sprejeti sedanjih nemških mej na vzhodu in ne razdelitve nemškega narodnega ozemlja na dve nemški državi I in na Avstrijo. Sovjetska zveza se hoče v takem slučaju s ! svojimi zavezniki zavarovati pred vsakim poskusom nemškega maščevanja in novih nemških osvajalnih pohodov. Willy Brandt miri Moskvo in zagotavlja, da bo nemški parlament pogodbi potrdil, vendar ni sam o tem čisto prepričan. Če bi parlament potrditev pogodb odklonil, potem bi Brandtova vlada padla in verjetno bi morala Nemčija predhodno na nove parlamentarne volitve kot pretekli mesec Italija, toda ob popolnoma spremenjenem mednarodnem položaju. Nixonova pot v Moskvo bi utegnila kljub izgledom na uspehe ostati brezplodna. Tako je položaj bonnske vlade postal nenadno odlo7 čilne važnosti za bodočnost Evrope in svetovnega miru. BESEDA IZ NARODA | or. mm i ra - js-letnik £ CLEVELAND, O. — V soboto, 18. tm., bo praz/ioval 85-let-nico življenja rojak dr. Frank J. Kern. Redki so med nami, ki dočakajo pri takem zdravju tako mpo starost! Lep del ameriške slovenske kulturne zgodovine se je zgrnil okoli njegove osebe. Šestnajst let je bil star, ko je prišel v Ameriko. Potemtakem da je vzel's seboj v Ameriko, kijelL—sfč ga brez večjih težav sprejeli v St. Paul Seminary v St. Paulu, Minn., kjer je ostal tri leta. V tem času je bilo v šentpavelskem semenišču 26 slovenskih bogoslovcev, ki so bili posebej organizirani v društvu “Baraga”. Takratni nadškof v St. Paulu je bil John Ireland, po rodu Irec, ki je bil Slovencem zelo naklonjen; med drugim je bil tudi dober znanec velikega hrvaškega škofa Stross-mayerja. L. 1906 je France zapustil semenišče v St. Paulu in odšel v Cleveland, kjer je postal pomožni urednik pri “Clevelandski A-meriki”. Toda tu ni ostal dolgo. Kmalu se je namreč preselil v Calumet v državi Michigan, kjer je prevzel uredništvo tamkajšnjega slovenskega tednika “Glasnik”. Jeseni 1907 se Je vrnil v Cleveland, kjer je po- je že polnih 69 let v tej deželi. Kakor vsakega izmed nas emi- stal upravnik pri “Novi Domo-grantov, tako je tudi njegova vini”, katera pa je med gospo- življenjska pot zelo pisana. Kaj vse je doživel na njej! Pri premnogih pomembnih dogodkih v našem ameriškem življenju ji’, bil aktivno udeležen. Pa je spet redek med nami, ki bi pri takšni preteklosti bil duševno in tudi telesno tako svež ni še ves poln življenja, kakor je naš 85-letnik. V Ameriki, v deželi resnične svobode, vsak, žavljan, lahko darsko krizo 1908 zašla v kon-kurz, vendar je kmalu namesto nje začela izhajati “Clevelandska Amerika”, katera pa se je kasneje preimenovala v “Ameriško Domovino”, ki izhaja še danes. Ko je France uvidel, da zanj pri časnikarstvu ne bo kruha, se je 1908 vpisal na Western Reserve medicinsko šolo v Cleve-ko postane dr- landu, na kateri je že 1912 opra-po mili voljij vil medicinski študij in postal S@si. F. j. lausfhs za eblelnks zadnjega ustoličenja pri Gespej Sveti CLEVELAND, O. —'V soboto, 18. marca, bo pet minut čez eno/popoldne govoril na postaji WXEN na programu Tonyja Petkovška .senator Frank J. Lausche o vplivu ustoličenja koro-ških—vojvod na Tomaža Jeffersona in sestavo ameriške Izjave neodvisnosti 4. julija 1776. Gospod senator bo ponovil govor, ki ga je imel pred tremi leti v Senatu ZDA v Washingtonu. Zadnji je bil ustoličen na Gosposvetskem polju kot koroški vojvoda po starem običaju Ernest Železni 18. marca 1414. Nje-med ustanovitelje “St. Clair Sov naslednik cesar Friderik III. je smatral, da bi starodavni V nekem času je dr. Kerna zamikala tudi domača ameriška politika, toda pri tej ni imel sreče. L. 1916 je kot prvi Slovenec v Clevelandu kandidiral v mestni svet, pa ni uspel. Lepe uspehe je dosegel kot slovenski javni in zlasti še kulturni delavec. Kot tak je bil izvoljen za prvega direktorja Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju (1916-1920). Prav tako spada med ustanovitelje clevelandske Slovenske narodne čitalnice in Savings & Loan Co.”, prve slovenske hranilnice in posojilnice v Clevelandu. Nad 40 let je bil podpredsednik tega zavoda. Po svojem prepričanju je dr. Kern zaveden Slovenec in Jugoslovan. Kot tak se je izkazal obred ne bil primeren zanj, rimsko-nemškega cesarja. J. F. Bopiaši, ki ne plačajo davkov 300 v takih letu ntje davčne uprave vsako leto naračunajo, nekaj davkov, ki jih mora plačati. Drugi primer: nekdo je prijavil, da je zgubil več milijonov vrednosti v delnicah, ki jih je zastavil banki za posojilo prijatelju. Posojilo ni bilo Večkrat beremo, da je v A- , , . .meriki nekaj ljudi z velikimi zlasti konec prve svetovne voj-! , i ~ ■ , -i „ , / v , [dohodki, ki ne plačajo nobenih ne. Z domovino je se vedno živo: cjavpov povezan Med drugim je usta-j ^jetu 1969 je bilo novm elan loškega muzejskega ^ dohodki čez 200 000 društva Muzeju v Škofji Loki j 3970 že 3 je med drugim podaril svoj por- , 1 , j , L . Edwin Cohen, pomožni zak- tret, delo Božidarja Jakca, iz!, , . , . v , , . , , leta 1932, in pa svoj doprsni kip,i!adm *«“* “ Polm.;ptoc«l» m banka je vzela dei- delo Franceta Goršeta. Muzej to ji* >? 112 taklh j®*«"* v » » njegovo glasilo “Loški razgled-!lav1 “ ugotovil “nogo pomotjeer odbitne, zgube pri osebrah jCe kdo sfnzira davčno prija-j uslugah pa niso, zato ta zguba ivo take, da bi ne bilo treba pla- ni bila priznana, jčati davkov, s tem še ni rečeno, I Nekateri najamejo velike da jih ne bo plačal. Mnoge ;ook-! zneske denarja in ga vlože v ličejo na zaslišanje in veliko parcele ,hiše ali delnice, ki ne jih mora plačati davke. donašajo veliko, a pridobivajo “Reveži” spadajo v vse pla-'na vrednosti. Prednost je v sti ameriškega življenja. Za- tem, da se take naložbe ob pro-nimiv je igralec (gambler), ki daji ponovno ocenijo in čisti do-naredi vsako leto zelo preprosto prijavo: On napiše na primer, da je dobil pri igrah $400,000, zgubil pa ravno toliko, čeprav igra večinoma za gotovino in nik” še danes gmotno podpira. Dr. Kern živi sedaj z gospo soprogo že dolgo let v lepem miru v svojem domu na 424 E. 201 cesti v Euclidu. K njegovemu visokemu življenjskemu jubileju mu polni hvaležnosti in spoštovanja do velikega kulturnega dela, katero je opravil med nami, iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo, mnogo zdravih in srečnih let. J. S. spremeni ali predrugači svoj priimek. Te svobode se je poslu-žil tudi naš jubilant, ko je bil v tretjem letu svojih medicinskih študij na univerzi v Clevelandu. Ob prihodu v Ameriko leta 1903 se je pisal Jauh, kar je pa za a-meriška usta, odnosno jezik nekaj skoraj nemogočega. Prepisal se je v Kerna. Kot takega ga pozna sedanji clevelandski slovenski človek. France Jauh se je rodil 18. sušca 1887 v Breznici pod Lubnikom na Gorenjskem. V družini je bilo 9 otrok. Pri hiši, pravzaprav pri kajži, se je reklo pri Cvnčevih. Sprva je hodil v hribovsko šolo v Loki enkrat na teden. Pozneje pa je njegovi materi uspelo, da je postal pri loških nunah “mucek”, tj. ministrant, ki je opravljal še vrsto manjših del v samostanu, zraven pa hodil v redno loško šolo. L. 1898 je šel Franček na gimnazijo v Kranj. Tam je imel o-bed in večerjo v dijaški kuhinji, zajtrk pa si je služil z inštruiran) em bogatih sošolcev. Po treh letih gimnazijskega šolanja v Kranju je bil sprejet po posredovanju loškega rojaka dr. Andreja Karlina, poznejšega tržaškega nadškofa, v ljubljansko Alojzijevišče. Odtod je hodil na ljubljansko klasično gimnazijo, katera je že takrat slovela za zelo dobro srednjo šolo v državi. V tem času je sedaj že France, zelo veliko bral in pridno študiral jezike. V počitnicah je veliko hodil v hribe. Ko mu je bilo 14 let, se je že povzpel na vrh Triglava, kamor se takrat ni prišlo s takšno lahkoto, kot se pride danes. V pecitnicah, po opravljeni 5. gimnaziji, je France preprosil eden izmed prvih slovenskih zdravnikov v Clevelandu. Prakse je imel ves čas več kot dovolj. Med drugim je bil dolgo vrsto let glavni zdravnik pri slovenskih bratskih organizacijah, tako pri SNPJ 1915-1929, pri SDZ 1917-1920 in 1928-1946; dalje pri Slovenski svobodomiselni podporni zvezi in pri cleve-lanski srbski podporni organizaciji Jedinstvo (Časa za zadnji dve nisem mogel ugotoviti!), — Kot zdravnik je veliko pisal v malone vse ameriške slovenske liste zdravniške članke in odgovore na vprašanja bralcev. Svoj poklic je ljubil. Ni mu bilo žal, da se je odločil zanj. Srečen je bil, ker je mogel kot tak storiti veliko dobrega za svoje ljudi. Dr. Kern ni bil samo zdravnik, od prihoda v Ameriko ga je močno zanimalo vse življenje naših ljudi. Rad bi g im bil pomagal. Že ko je bil v St. Paulu v bogoslovju, je začel zbirati gradivo za angleško-slovenski besednjak. Pri tem so mu pomagali tudi drugi slovenski bogoslovci; med njimi zlasti Jernej Ponikvar, poznejši župnik pri Sv. Vidu. Kernov besednjak, ki ima še danes lepo vrednost, le da je že zelo redek, je izšel prvič 1. 1919, v dopolnjeni izdaji pa 1. 1944. Izšel je seveda v samozaložbi, ker ni bilo slovenske u-stanove, da bi ga založila. Prav tako v samozaložbi je izšlo 1926 njegovo “Angl eško-slovenskc berilo”, pri katerem mu je pomagal rajni pesnik Ivan Zorman. — že med svojim študijem na univerzi je organiziral za rojake, raztresene po Ameriki, posebno dopisno šolo za priučitev angleškega jezika. L. 1937 je izdal svoje “Spomi- Federacija slovenskih narodnih domov slavi svoje delavce CLEVELAND, O. -Federacija slov. narodnih domov priredi letni banket v nedeljo, 19. marca 1972, v Slovenskem narodom domu na 6409 St. Clair Ave. Začetek db 4. popoldne, s kulturnim programom. Na banketu bodo počastili osebe, katere so bile aktivne v naših Domovih, bratskih, kulturnih in drugih organizacijah. Za ples bo igrala godba Eddie Buehner. Glavna slavljenca za mesto Cleveland sta Mrs. Agnes Žagar in Mr. Frank Česen. V Clevelandu imamo devet narodnih domov, kateri so člani Federacije in vsak dom je izvolil in bo počastil enega člana. Tako smo za West Side Slovenian Home na Denison Ave. izvolili Mr. Jacoba Jesenko. Brat Jesenko je ustanovni član Doma in sedaj predsednik gospodarskega odbora. Mnogo let je predsednik Društva Nanos št. 264 SNPJ in edini predsednik pevskega zbora ‘Triglav’, kateri letos praznuje 25-letnico obsto- ja. Vsem slavljencem čestitamo in jim želimo še mnogo let aktivnega življenja. Pauline Stepic -------o------- Oosfihia pri Slcvap EUCLlt), O. — Pevski zbor Slovan ne bo imel letos običajnega korcerta. Namesto pomla-danskegaVkoncbrta bo zbor priredil takozvani “Festival” — večerjo, kratek program na odru, ples in domačo zabavo. To bo na prvo nedeljo po Veliki noči, 8. aprila v dvorani na Recher Ave. v Euclidu. Okusno večerjo (Family Style) bodo servirali od 5.30 do 7. ure. Rezervirane bodo mize za one, ki želijo sedeti skupaj s svojci in prijatelji (10 sedežev na željo). Pokličite J. Petricha, 481-4357, da vam preskrbi prostor. Po večerji bodo pevci priredili kratek zabavni program na cdru. Sledil bo ples in domača zabava; igrala bo Ed Buehner godba, znana kot ena najbolj biček obdavči po lestvici kapitalnih dobičkov, kar je mnogo niže kakor navadna dohodnina. Davčna reforma je leta 1969 zategnila to prakso in mu je težko dokazati, koliko je sedaj se plača na take dobičke dobil in koliko zgubil, mu age- 10% “minimalnega” davka. Is tiskal ^ deski dflcpijadi na Japonskem V Sloveniji so mogli gledati; četrtina človeštva ni niti sli-olimpijske igre v barvni ali foe - j šala o XI. olimpijskih igrah v ločrni televiziji kar po pet ur j Sapporo. To so bili v glavnem na dan. Japonci so poslali slike i Kitajci. Verjetno še marsikatero preko dveh satelitov v Španijo, j ljudstvo ni ničesar čulo o tem, od tam pa so po mreži Evrovizi- toda Kitajci sploh niso mogli ge posredovali program iger po vsej Evropi. Jugoslavija je za ta prenos plačala okrog 2 milijona dinarjev, od tega je padlo na Slovenijo približno 14% po številu naročnikov TV. O Ena najmlajših tekmovalk je bila dvakratna zlata Švicarka Maria Theresa Nading, ki je 8. marca.bila stara 18 let, smuča pa že kar 16 let. Prva leta je imela smuči iz sodovih dog, šele čez nekaj let je podedovala smuči starejše sestre. Njen vzpon se je začel leta 1970, ko je osvojila mladinsko švicarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, lani se je že uvrstila v sam vrh alpskih smučark. kaj zvedeti. Kitajska ni vela* njena v mednarodno športu0 družino, zato za Kitajce Sapp0' ra ni bilo, kajti v kitajskih časopisih, radiu in televiziji ni bil° ne črke, ne slike, ne besede 0 olimpijadi. M. L- vodstvom priznane kuharice Marice Lokar. Na razpolago bo več vrst mesa in okusne domače prikuhe. Pralni praški z encii^ ne povzročajo več dražljajev kot navadni Gospodinje, vajene pralnm praškov s kvasinami, je zvez°a uprava za hrano in zdravil3 (FDA) potolažila z ugotoviti0 znanstvenih raziskav, da ti Pri' pomočki ne dražijo kože £ sluznice nič bolj kot podob11! praški. Sodelavci akademije znafl0' sti pravijo, da “povprečni pra' ški s kvasinami ob normalni v3' bi ne povzročajo več dražlj3' Kakor vsi drugi zbori tako se jev na koži kakor podobni p1’0" tudi Slovan bori, da obdrži in!izvodi brez tega dodatka”. poživi našo slovensko kulturo še Poročilo ugotavlja, da ‘ k'3 nekaj časa, dokler ne utonemo ! sine v ustreznih okoliščinah P° vsi skupaj v ameriškem morju.1 magajc odstranjevati nekat0’6 Zato vabimo prijatelje sloven- madeže in umazanijo na ske kulture in pristne domače! ninah določenih vrst”, zabave, naj obiščejo prireditev; Takšni pralni praški so ^ pevskega zbora Slovan v soboto.'pojavili na ameriškem trga }S. 8. aprila, v dvorani SDD na Re- ta 1968, dobro leto kasneje .h11 cher Ave. Prvovrstna postrežba 1 je uporabljalo zajamčena vsem! 'gospodinjstev. J. Durjava j ------ 3 mesece v podvodnem laboratoriju pred Florido Ameriška, uprava za prouče- že 50 milij011 oV Papir kmalu razpada plastične snovi so odporne proti vremeilXi Plastične vrečke, malhe ^ vanje oceanov in ozračja izvaja' pobne reči, ki jih imajo od 27. januarja 1972 najdaljše in dinje zelo rade, postajajo na^ najzahtevnejše raziskave mors- ga našega časa. Po pribh2^ kega dna. j podatkih bodo letos v Načrt na kratko: na floridski porabili okoli 1.7 milijarde P T obali nedaleč od Miamija se bo- Učnih vrečk raznih velik0 do trije raziskovalci zadrževali Vsak dan pride na smetišče 0' tri mesece v podvodnem labora- h 300 ton takšne embalaže, toriju v globini. Proučevali bo-! Papirnate vrečke razp3 do koralne, čeri ter življenje in na prostem povprečno v omotl F eh a ravnanje rib, na prostem kemično sestavo tednih, polietilenski —- re- ■| morske vode, geološki ustroj kljubujejo vremenskim s'nj- - ^ Vstopnina za vse skupaj je dna in naplavin, morsko rastlin- membam. Tudi peči jih 110 ameriškega slovenskega misijo- ne”, ki lepo osvetljujejo tedanje $4.50, samo za ples $1.50. Doma- stvo, zlasti alge, ter snovi, ki pri- čijo popolnoma, ker se te 300 narja Janeza (John) M. Solnca/čase ameriškega slovenstva. | ča večerja in postrežba bo pod hajajo v morje in ga onečejajo. samo topijo. F. S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE Silno je bila raztogotena,” je omenila Loj za in de vala v slamoreznico, Francka pa je vsa zardela sukala kolo. ‘Naj gre, kakršna hoče; samo da je šla, ta jezik! Lej, Francka, sedaj si ti udinjana. Jera je imela po osemnajst kron, tebi dve pridam, če ti je prav.” Meni ni treba več, še toliko ne- Če sem prav zastonj.” No-no-no,” je hitel France. -L ore j po dvajset. — Sedaj mo-ram takoj po travo, da ne ovene. Ena naj gre z menoj.” . Naj gre Francka, jaz skuham Južino.” France je pripeljal okomatano ^obilico in Francka mu je polagala napreči, nato sta sedla na Voz vsak na svojo plat in se °dpeljala. Francka je molčala in gledala ' da^h France bi bil rad začel Pogovor, pa ni vedel, kako bi. Mednjič je vendar sprožil: rancka, nič se ne boj pri nas. ,iNe bo ti hudega. Veš, Matija ^ern rad imel- Kar pri nas t.a počakaj. Potem pa zapleše-m° in mir besedi in oče Golob Se^bo koj unesel.” Bog ve, kdaj bo konec vojske.” Ne bo dolgo. Saj sem bral, a je nemški cesar rekel: Fan-',e’ Preden se drevje obleti, bomo doma. In tako bo. Na jesen Ee vrnejo.” koliko jih bo tam ostalo!” Nekaj že, seveda.” ^Matija gotovo pade.” “Beži, beži. Vsaka tako pravi, o se boji za svojega moža, ali enina. če bi bilo tako, bi ne mio nobenega nazaj.” Vendar ni bilo prav, da si a Jero proč. Jaz ne bom mogla dolgo služiti. Saj veš,” je ome-. 1 a Francka po kratkem molku n se obrnila v hrib, ker mu od sramu ni mogla pogledati v o Lepo te prosim: kar tiho mi- Ti nimaš nič pri tem *°nec besedi. Drugo pa — o — ismo taki, da bi te v hudih nneh vrgli pod kap. Francka, ° 1 o pa Matic še ima, da bo ®nega otročička preživil, če se Jmgače ne prekrene. Za botra mu bom, kar velja.” Privozila sta do njive, Franc-al a i ^osP°darja hvaležno po-Ig6- 3 cl „in Matic se je začudil očem in se veselil, ko je + a skočila z voza in grabila vo zlahka in ročno, vse dru- drn6 i 0t Jera’ ki ie redno obg°-nnv!a f vsak° reč. France je bli 3 krova” mu je prigra-Jovala in nič nista govorila. v t]115^ k°bilico, ki se je vtikala m je gospodar včasih zavpil. tpu 1 °k molku je France imel ele misli: neir163116^0 Sem bd pravzaprav se se msom oženil, ko sedni ^.takele dekleta. Seveda, im-^i - 36 ne dobil več- Oči Za". Se mMde, lase pa sive. In ii.io%Seuneveste nič kai ne Pu" bra ’ b° kaka vdova do- v oči. o in P° vojski.’ gieda]tem ^ France nehote po-Jančarina nasprotno stran, na ncarjevo polje. jufro ^olobovih Pa je bilo tisto on ne 1U]e 0d P0grebščine. Ne dasi t,1nista zatisnila očesa, Sov„r‘lf •beSedice ^ -PF svoio K v sta s^nvala vsak pred f in°' Mat> ippivpsaSV1" °dšIa' G»lt>b mrk in ’ kam gre- Vstal je roke k Utl1, da se mu tresejo p0 dvoriš? ^ °blačiL Brnjal je Kl°buk ? ’• P° -hleVU’ po podu-blaPec ie 1 36 V1Sel na oči' Btari videi JeZn° kašl^al’ k0 ga je a komn, ga’ deldl sta aa'’a‘i sta Že ve? iln 81 mežikali- Obe od hišJ o6-11’ da Francka ušla Zorel Sm. Jakec. ki še ni do-p0 mami V0,’ake’ Popraševal očetu ln 86 Trival jeznemu ICo Se je Golobovka vrnila, je njemu namignila in odšel je pokonci za njo v hišo. Samo z glavo je potresel in jo vprašujoče pogledal. “Štiri ženske sem najela in jih poslala za njo.” “To je prav,” je rekel Golob in truden sedel k peči. “Če bi si bila kaj naredila!” “Trmasta je dovolj,” je menil Golob in se presedel na klopi. “Moj Bog, saj veš, da me mora biti kraj, če se to zgodi. Kakšen si!” Golob je na pol vzdihnil, na pol se odhrzal, pa ni imel kaj pljuniti iz suhih ust. Vstal je in šel iz hiše. Ves dan je motovilil krog voglov, nikomur ni nič ukazal, niti k jedi ga ni bilo. In vrnila se je prva ženska, ki ni nič zvedela. Prišla je druga in pravila, da so pri Tacnu potegnili neko žensko iz Save. Mati je zajokala, Golob je žvečil s čeljustmi in pihal skozi nos, da je komaj spravil iz sebe: “Kdaj — kdaj so jo?” “Včeraj, no! Ta ni bila Francka.” Golob bi bil žensko najrajši udaril. Tudi tretja odposlanka ni nič zvedela. Zadnja pa, ki je prišla s hribov, je razodela: “Francka je pri Maticu na Kozjem hribu. Za deklo se je udinjala.” Mati jo je plačala. Golob pa ni strpel in je pomolil za njo skozi vrata krono za pridav. “Bog bodi zahvaljen,” je vzdihnila mati, ko sta bila sama. Golob se je pa takoj potuhnil in razsodil: “Naj le poskusi, kako tuje duri po petah bijejo.” Potem je pa vprašal ženo, če ima kaj jesti. Da je ta zadnja ženska dognala, kje je Framka, ji je pomo-gla Jera, ki je trosila zgodbo od niše do hiše po vsem razsežnem Kozjem hribu. Natolcevala in obrekovala je s toliko gorečnostjo, da so ljudje čuda zijali, tleskali z jeziki in majali z glavami. Na večer je Jera obstala sredi tobakarjev pri Korenčku in si privoščila dva fraki j a str-denega žganja — za pogum na zadnjo pot k Jančarici. In nastopila jo je maščevanja željna o mraku. Jančarjevi so bili pri večerji, razen gospodinje, ki je imela opravka v kuhinji, ko je stopila Jera na prag. “Dober večer, gospodinja,” je Jera hinavsko sladko nagovorila Jančarico. Ta se je ozrla izpred peči in hladno odzdravila: “Bog daj.” Napela je oči in jih ob luči zasenčila z roko, da bi spoznala v temi, kdo je. Jera se je prestopila čez prag. “Lej jo! Jera! Saj te resnično nisem spoznala, ko te skoro nikoli ni k nam.” “Nimam hoditi po kaj. Tisti pa, ki so jim mar takele vojne vdove, pa že pridejo, jeli?” “Jera!” je rekla Jančarica in se upokončila pred njo. Jera se je začela zlobno hihitati in se v smehu tolči ob kolena. “Veš kaj, Jančarica, Matic me je zapodil in si vzel mlado dekle —hi-hi — in kakšno! Hi-hi-hi — ene sorte tiči skup lete — tisto Golobovo, ki je zafračkala svoje poštenje in so jo doma vrgli skozi duri. Sedaj boš ti zadaj ali pa bo imel Matic mlin in žago. Saj stara koza celo vrečo pregrizne, če ne more do soli.” V Jančarici je zavrelo. Topot-nila je z nogo, roke stisnila v pesti in velela: “Ven, ven! Poberi se, grdoba pijana!” (Dalje prihodnjič) Kaj povedo pisma iz domovine CLEVELAND, O. - Kot pišeš, imate v Clevelandu dosti koncertov, iger in drugih prosvetnih prireditev. Tu tega stradamo. V kinu kažejo podpovprečne filme peščici mladine, ki prihaja v parih in gre po kinu v posebno sobo gostilne, kjer se ob “beat” glasbi in alkoholu izživlja pozno v noč. Saj v nedeljo lahko leže do opoldan. Kadar nas obišče igralska ali pevska skupina, je dvorana nabito polna. Ljudje si žele dramskih prireditev, kot so bile včasih v Prosvetnem društvu. Telovadba ,je izumrla; edini šport je smučanje pozimi. Večina mladine nima smisla za kaj pametnega in koristnega. Imeti dekle ali fanta in avto za zabavo, to je želja večine. Ako upoštevaš, da ima kraj že skoro trikrat toliko hiš kot pred vojno, si lahko misliš, koliko je mladine, ki se nima kam dati. Tovarna dobro uspeva in plače so zelo lepe. Delo lahko dobi vsak. Toda, kako dolgo bo to šlo? Delavsko “samoupravljanje” ovira delo, ker je izobrazba prenizka. Zločinov, kakor jih doživljate tam, pa pri nas ni. Imamo popo-len mir in varnost. Te zanima, koliko zaslužimo in kako to zapravimo? Lani sem imel 2,500,000 din dohodkov. Od tega smo porabili: za hrano 35%, za obleko in obutev 17%, za stan is opremo 21%, za luč in ogrev 5%, za posteljnino 5%, za izobrazbo, cerkev pa 3%, za zdravila 1%, za darove, podpore in drugo 13%. (Izdatki za davke in zavarovanja niso o-značeni, ker tam štejejo samo čiste dohodke.) Pust je minil skoro neopaženo, saj se pustuje v petek in sve-tek. Kar si kdo poželi, to si privošči. Samo kmečki fantje ne morejo dobiti, žene, ker nobeno dekle noče iti na kmete. Mleko stane 200 din liter in še sam moraš ponj h kmetu. Meso je skoro predrago za nas: kg govedine stane 2,000 - 4,000 din. Po padcu dinarja ga pokupijo Italijani, ki jim pride polovico ceneje kot doma. Nam se ne splača več hoditi čez mejo. Olje se je podražilo za 52%, kava za 1,000 - 1,500 din kg. Pa so objavili, da bodo letos natisnili še za 12% več denarja. Časopisi pišejo, da je dolar padel od 1,500 na 100,000 v Jugoslaviji. Boli me to, da nosimo pečat sramote: u-važamo vse, kar bi lahko izvažali, 700,000 naših ljudi pa dela po zapadnih državah, med tem, ko doma nismo sposobni obdelati rodovitne ravnine Slavonije, Bačke, Banata. Še to, kar delavni kmetje pridelajo, ne morejo prodati radi uvoza. Anarhija pri gospodarstvu države, pri u-vozu in izvozu, pri investicijah, povsod! Ko sem prebral knjigo prof. Franca Pedička o vzgoji, sem razumel, zakaj so mu povedali, da ni primeren za svoje mesto. Dotaknil se je pošteno bolečih točk: laži naprednosti v spolni vzgoji, (ko zahtevajo, da se v nižjih razredih podaja vsa “tehnologija” s tega področja), ožigosa svobodno ljubezen in nje apostole, oziroma jih pokliče za priče pri razpravah z otroci brez staršev. Še od daleč ne govori z verskega stališča, le naravni zakon brani in družino, ki je edino prava celica družbe, iz katere more iziti srečen otrok. Ob sem že dolgo videl na Osmi, ker so telesne — ne volja — sile popustile. Tu mislim na Veroniko Rupe in pa ga. M. Gril. Veselje te prime, ko takšne ljudi spet srečaš. Pomisel na tiste, za katere bi bil skoraj gotov, da jih boš v zboru ugledal, ti pokaže na popustitev volje in s tem se očitno pokaže dejanska ovelost. Hudo je človeku pri duši, ko zagleda takšno sliko — zlasti ob dejstvu, da je odbor tega društva v nekem pogledu sistematično najbolj deloven. Da se ne zadovolji samo z rednimi sestanki, na katerih pobirajo ases-ment-članarino, ampak da hoče še druge dejavnosti. Njihov poletni avtobusni izlet zmeraj u-spe. Poleg tega imajo še jesensko in pomladansko prireditev. Za vse to pa določijo točno že ob začetku leta. Sv. Ana je edina naša srenj-ska organizacija — seveda, razen te, ki ji rečemo nedeljska prosvetna ura — ki je objavila svoj letošnji delovni načrt. Če branju sem imel vtis, da je g.! njihova včerajšnja obhajilna profesor hotel umiti svojo vest'nedelja ni imela tiste prave po- — neglede na posledice. Povedal je naglas in odločno: Če nočete poslušati, vaša krivda! Škoda, da ni več takih mož! Sedaj pravijo, da bo šola spet začela izločati “neprimerne” učitelje, da bo partija dobila večji vpliv. P. A. e™ e?s na v bi p a m 3» s litijsko življenje NEW6J0RK, N.Y. — Včeraj, 12. marca, na četrto postno in na predzadnjo zimsko nedeljo sem pomislil na dejstvo, da se naše srenjsko-farno življenje, z ozirom na srečevanja v naši sredini pri cerkvici sv. Cirila, zares giblje v nekem stalnem krogu in pa v neenakem valovanju. Nisem šel k prvi, osmi maši. K deseti pa ‘ sem prišel nekaj prej, da bi utegnil pogledati mimogrede za trenutek še v cerkveno dvorano. Prejšnjo nedeljo se nam je v oznanilu povedalo, da bo včerajšnja nedelja obhajilna nedelja za članice in člane Društva sv. Ane KSKJ. Že vrsto let je tako, da so te obhajilne nedelje začetek našega življenjskega letnega krogotoka. In zanimivo je opazovati to naše srenjsko gibanje. Ko se društva zbero na teh lepih pred-velikonočnih srečanj ih, človek, ki opazuje našo dejavnost in nedejavnost, lahko ob tem tudi 1,700 din. Prepoved zvišanja plač ne bo veljala za državni spozna’ koliko se sren-ia p?mla sektor. ‘Pavliha” (je prinesel na di, oziroma, prav tako zlahka naslovni strani sliko spominske ^S^da njeno odmitje, zamrtje, , w . t ut i j : ovenelost ter močno oslabelost plcsce iz ljubljanskega pred- , . ,i. ,. .