G e o g r a fsk i v e stn ik , L ju b lja n a L.I (1979) PO M EM BNA , A TU D I SP O R N A P U B L IK A C IJA N A ŠE G A V O D A R ST V A 1 Darko R a d i n j a * N edavno teg a sm o spoznali V odnogosp odarske osn ove S loven ije , k i jih je p r ip ra v ila Zveza v o dn ih skupnosti S lovenije (stro k o v n a služba) v so ­ delo v an ju z m arib o rsk im vodnogospodarsk im po d je tjem , L ju b lja n a 1978. N a p rv i pogled so V odnogospodarske osnove zelo im en itne . P o leg v e ­ likega in za je tn eg a obsega (p rib ližno 60 x 40 x 5 cm ) v ob lik i a tlasa jih od liku je p riv lačn a oprem a, p ra k tič n a u red itev , odličen p a p ir in p reg led en tisk, p red v sem pa bogato k a rto g ra fsk o gradivo. P re d n am i n i sam o obsežna, tem več tu d i razk o šn a pub likac ija . In k er g re za p rvo to v rs tn o delo p r i nas, je razum ljivo , d a jo vzam em o v roke z veseljem in velik im p ričakovan jem . Z anim ivo p a je, da V odnogospodarske osnove, čep rav so tiskane , niso v p ro d aji. N izka n ak lad a (300 izvodov) je očitno n am en je n a u s tanovam in skupnostim , k i se u k v a r ja jo z vodnim go­ spodarstvom ozirom a so z n jim tak o a li d rugače povezane. V id e ti je, da je p u b lik ac ije n as ta la iz dvo jn ih pobud. Z n jim i so b ržkone želeli p r ik a ­ zati dejav n o st in uspehe vodn ih skupnosti te r n jih o v e zveze, h k ra ti pa podati zaokrožen p reg le d nad celo tno p ro b lem atik o te gospodarske veje, z lasti za tis te , k i z n jo sodelu je jo , n an jo v p liv a jo in o n je j odločajo. O čit­ no g re za po trebe , k ak ršn e ro jev a d e lega tska ozirom a sam o u p rav n a o rgan i­ z iranost naše družbe. O tem , da je ta k a p u b lik a c ija po trebna , n i nobenega dvom a. V prašan je pa je, če je z n jo dosežena s to p n ja dovolj za h te v n a in u strezna . K ajti, ko Se z n jo seznanjam o, vse p re v e čk ra t občutim o n esk lad je m ed razkošno oprem o in p rem a lo dognano vsebino. P o h v a liti p a m oram o Zvezo vodn ih skupnosti S lovenije, da se je lo tila tako obsežnega in zah tevnega dela, še posebno, k e r sm o p r i nas b rez u s tre z n ih izkušen j V odnogospodarske osnove se s tav lja ta sicer dva dela, k i p a se n epo ­ sredno d o p o ln ju je ta . Težko je reči, k a te r i je pom em bnejši — besedni ali k a rto g ra fsk i del. P rv i sicer p o ja sn ju je k a rte , a skuša h k ra ti podati tu d i zaokrožen p reg led nad n a ra v n im i osnovam i n aš ih voda te r poglav itn im i značilnostm i našega vodarstva . V vsakem pog lav ju so p rik azan e u strezn e značilnosti: n a jp re j za S lovenijo k o t celoto in nato še za n je n a g lavna t r i porečja. K arto g ra f ski _ del — gre tak o rek o č za a tlas — sestav lja n a 18 lis tih 27 tem atsko raz ličn ih zem ljev idov S lovenije, in sicer 15 ce lo stran sk ih k a r t v m e rilu 1 : 400.000 te r 12 č e tr ts tra n sk ih v m erilu 1 : 750.000. D odani so * D r., izred n i u n iv . p ro f. PZ E za G eo g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta , A šk er č e v a 12, 61000 ^Ljubljana YU. i O znako v o d a r s tv o u p o ra b lja m za v o d n o g o sp o d a rstv o , p od ob n o k o t je g o zd a r­ s tv o za g o zd n o gosp o d a rstv o . še podolžni g rafičn i p re rez i za 16 n a jp o m em b n ejših n aš ih rek . D rug i del O snov se s tav lja 16 poglavij na 162 s tran eh , k i poleg besed ila v sebu je jo še štev ilne risbe in tabele . U vodno pog lav je p o ja sn ju je nam en in pom en dela te r nač ine zb iran ja , u re ja n ja in p rik az o v an ja podatkov . V n as led n jih pog lav jih je zbrano, u re ­ jeno in u strezno obdelano obsežno in dragoceno gradivo. V rednost je tud i v tem , da p u b lik ac ija n ak azu je m etodologijo zb ira n ja g rad iva in stopnjo n jegove zanesljivosti, da v sebu je s tv a rn o p reso jo p o datkov in da skuša p r ik az a ti s ta n je z v id ik a razv o jn ih težen j. P r i tem p a se posam ezna pog lav­ ja v m arsičem m ed seboj p reveč raz lik u je jo (bodisi po zah tevnosti obde­ lave ali neen o tn o sti podatkov , stro k o v n ih izrazov in geografsk ih im en). Z arad i raz ličn ih ustanov , ki so sodelovale (m ed n jim i je naveden tu d i in ­ š ti tu t za geografijo lju b ljan sk e u n iv e rze ), je p ri tak em in te rd isc ip lin a r­ nem delu to liko pom em bnejša osnovna zasnova dela in u strezno poeno­ te n je vsega grad iva, sk ra tk a v seb inska u re d ite v celote. Tega pa očitno ni bilo. Z ato so V odnogospodarske osnove p rem alo zaokrožene in celovite. T ežn ja za tem je očitno bila, če sk lepam o po uspešn i o rgan izac ijsk i in te h ­ n ičn i izpeljav i te nedvom no zah tevne pub likacije . V odnogospodarske osnove v sebu je jo podatke, k i j ih še p re d le ti n i b ilo lahko dobiti. To je v sekako r razvese ljivo in kaže, kako se vodne sk u p ­ nosti in n jih o v a zveza čedalje bolj odpirajo . M anj razvese ljivo p a je, da delo sloni n a podatk ih , k i so s ta ri deset in več le t. T em eljijo nam reč na elabo ra tih , k i so jih za posam ezna p o reč ja izdela li v šestd ese tih ali celo p e td ese tih le tih . O dtod b ržkone izv ira m a rs ik a te ra m etodološka in d ru g a neeno tnost, saj so obdelave posam eznih porečij n a s ta ja le v času, ko se je u s trez n a m etodo log ija p r i nas šele oblikovala. D elom a p a so n eu sk la jen i p o d a tk i in n een o tn a obdelava tu d i posled ica o rgan izac ijsk ih in d rug ih sprem em b, k i so jih v tem času doživ lja le naše h id ro lo ške ozirom a vodar- ske ustanove. Z ato so p o d a tk i zb ran i še po t r e h osnovnih h id ro lo šk ih eno­ ta h S loven ije (za P o d rav je , P osav je in Ja d ra n sk o povod je) in ne po petih , k ak o r določa sed an ji zakon, ko je iz P o d ra v ja ko t posebna eno ta izločeno P om urje , iz Ja d ra n sk eg a povod ja p a Posočje. V m a rs ik a te re m pogledu pa je tu d i teh p e t eno t prem alo , k a j t i S loven ija je veliko p reveč pestra , da bi zadoščali p rik az i po tako obsežnih in n o tra n je raz ličn ih poreč jih , posebno če služijo opera tiv i. P rv a pog lav ja govore o tis tih n a ra v n ih osnovah S lovenije, k i op rede­ lju je jo značilnosti naših voda (geoloških, k lim atsk ih , pedo lošk ih in d ru ­ g ih ). M ed n jim i pa pogrešam o geom orfološke osnove, saj re lie f b istveno vp liv a n a v rs to vodn ih potez. Podobno v e lja tu d i za vegetacijo , k i je p rav tak o niso osvetlili. N asledn ja pog lav ja so vodnogospodarska v p rav em po ­ m en u besede. P rik a zu je jo nam reč, k ako se z vodo oskrbujem o, kako z n jo ravnam o, sk ra tk a , kako z n jo gospodarim o (o sk rba z vodo in vodovodno om režje, odpadne vode in kanalizac ija , č iščen je voda in vodne m elioracije , iz rab a vodn ih moči, vodn i zad ržev a ln ik i itd .) . Z ak ljuč i jih p rik az vodno­ gospodarske b ilance S lovenije, k i je n u jn a osnova za v red n o te n je in ra v ­ nan je , povezano z vodo in vodarstvom . Z ak lju čk i in p red logi, zb ran i v zad n jem poglav ju , so v b is tv u sm ernice, k ako na j z vodo v bodoče ra v ­ nam o, d a bo to rav n a n je bolj p reu d a rn o , daljnosežno in sm otrno, sk ra tk a gospodarno ne sam o v ožjem , ekonom skem pogledu, tem več tu d i v širšem , d ružbenem . Z ato p u b lik a c ija upošteva tu d i ak tivno v aro v an je voda ko t del v a rs tv a in izbo ljševan ja geografskega oko lja sploh. K aj na j rečem o o besed ilu v celoti? O snovna, g roba obdelava g rad iva je b ržkone uspešna zlasti g lede ožje h id ro lo ške ozirom a h id ro te h n ičn e te ­ m atike , te m e ljn a p ro b lem atik a vodnega gospodarstva, k i šele v zad n jih le tih p rid o b iv a n a d ru žb en em pom enu, p a je široko raz g rn je n a . G lavni nam en V odnogospodarskih osnov je s tem bržkone dosežen. P o m an jk ljiv o ­ sti pub lik ac ije pa so n em ara p redvsem posled ica časovne stiske p ri p r ip ra ­ v ah in p rem a jh n e p ub lic istične izkušenosti. Zal pa ne m orem o m im o ugotovitve, da so V odnogospodarske osnove tu d i po splošni zasnovi in izpeljav i v m arsičem vp rašljive . M otijo tu d i s tv a rn e pom an jk ljivosti, čep rav so povečin i drobne. N ajbolj pa bodejo sp o d rs lja ji g lede geografsk ih im en pa tu d i neprečiščenost s tro k o v n ih iz ra ­ zov. Z arad i slabega jez ik a pa, žal, pogosto trp i razu m ljiv o st vsebine. Toda tu d i v tem pogledu so m ed pog lav ji raz like (npr. geološko in k lim atsko pog lav je), k a r je očitno posled ica raz ličn ih u stan o v in strok , k i so p r i tem sodelovale. R avno za to b i b ila eno tna vseb inska u re d ite v celo tnega dela to liko pom em bnejša, tako p a je p u b lik ac ija celo b rez skupne paginacije . P rim e rja v a s podobnim i p u b lik ac ijam i Z avoda za reg ionalno in p rosto rsko p la n ira n je SRS kaže, da so V odnogospodarske osnove glede poglobljenosti in te rd isc ip lin a rn eg a p rije m a in dejanske, vseb inske kom pleksnosti m anj uspešne, p red n jač ijo pa g lede teh n ičn e oprem ljenosti. V V odnogospodarsk ih osnovah je b ržkone n a jb o lj p o m an jk ljiv a ožja in širša geografska tem atik a . Z ato nas ta n a jb o lj bode v oči. V seeno p a je tre b a p rizn a ti, da je p u b lik ac ija tu d i taka , k ak ršn a je, razvese ljiv po jav in da za geografijo S lovenije n i b rez pom ena te r jo s k ritičn o p reso jo lahko k o ristno uporab ljam o. Z ato na j opozorim p redvsem n a n jen e geografske pom an jk ljivosti, z lasti n a n ek a te re s tv a rn e slabosti, na neprečiščene hid- rogeografske izraze te r n a p ro b lem atik o p o k ra jin sk ih in d ru g ih im en. S tem želim pripom oči k več ji u p o rab n o sti te r k izpopo ln jen i d ru g i izdaji, k i bo glede n a nag lo se razv ija jočo p ro b lem atik o našega v o d ars tv a b ržkone k m alu sled ila in glede n a to, d a bodo n as led n jo izdajo pub lik ac ije p ra v go­ tovo n am en ili tu d i k n jižn em u trgu . G lede term inologije je tre b a reči, da je p reveč oh lapna in p o m a n jk lji­ va, da bi b ili lahko zadovoljn i; ne upošteva nam reč tega, k a r je na tem p odročju v S loven iji že doseženo. Žal so spo rn i ne sam o obrobni, tem več tu d i š tev iln i h id rogeog rafsk i ozirom a h id ro lo šk i te rm in i. N am esto jasn ih , en o stav n ih in splošno zn an ih izrazov, k i so sestavni deli u s trez n ih s tro k p a tu d i naše jezikovne k u ltu re sploh, u p o rab lja jo V od­ nogospodarske osnove nerodne , nejasne, n ep o treb n e izraze. M ed n ajbo lj pogostne spada v sekako r v o d n o o b m o č j e r e k e , np r. »vodno obm očje rek e D rave« ali p a »vodno obm očje rek e Soče te r obalnega m o rja s p ritok i« (0 /2 ) 2 . gele iz širš ih zvez razberem o, da to v rstn e opise — težko b i jim rek li te rm in i — u p o rab lja jo nam esto ja sn eg a in eno­ stavnega — p o r e č j a . Če nič drugega, so ta k e oznake n ep rak tičn e . N a­ m esto ene besede, n p r. P o d rav je , u p o rab lja jo k a r š tir i — vodno obm očje rek e D rave, da n jih o v e nelog ičnosti n iti ne om enjam o, saj se p reveč besed b rez po treb e n an aša n a vodo. Z akaj b i b ilo tre b a D ravo posebej označevati ko t rek o in zakaj obm očje dopo ln jev a ti ko t vodno, ko pa se eno in drugo v en d a r n an aša n a D ravo? T ak pleonazem je v s trokovnem jez ik u odveč, še posebej p r i te rm in ih . K lju b te m u so oznake nejasne , čep rav so se stav ­ ljene in dolge. A li je n p r. »vodno obm očje m orja« m o rje sam o ali ozem lje, odkoder p r ite k a jo reke, k i se van j iz livajo? č e je p rvo , zakaj ne bi eno­ stavno govorili o m orju , p r i d rugem p a o povodju , np r. Ja d ra n sk o povodje, povodje T ržaškega zaliva ipd. Vzem im o p r im e r k a r iz uvoda: »P rv ič v S loven iji je za obm očja n je ­ n ih re k p o d an a vodnogospodarska osnova« (0/2). A li naj razum em o, da p ri tem ne g re za vse vode v S loveniji, n em ara b rez jezer, ta ln e vode itd ., ali pa, da obm očja rek (?!) n e za jem ajo vse S lovenije? N ejasnost v o dn ih obm očij je to liko večja, k e r pozna p u b lik ac ija h k ra ­ ti tu d i p o v o d j a (np r. povodje rek e S ave), v o d o z b i r n a p o d r o č j a (npr. vodozbirno področje rek e D rave), z l i v n a o b m o č j a i n p r i s p e v ­ n a o b m o č j a , ne da bi m ogli ugotoviti, k akšne na j bi b ile razlike. Izrazi tu d i jezikovno m anj u strezajo , so bodisi n e ro d n i p revod i iz nem ščine (vo­ dozbirno področje) ali n ep o treb n e izposojenke (sliv ). 2 K er so O sn ove b rez sk u p n e p a g in a c ije , p o m en i p rv a š te v ilk a p o g la v je , d ru ga n je ­ go v o stran . U vod n o p o g la v je je o z n a čen o z n ič lo . Č eprav so g o rn ji iz razi očitno sinonim i in ne pom enijo drugega, kak o r porečje, jih p u b lik a c ija u p o ra b lja tako , da o tem v e č k ra t podvom im o. N pr. »povodji D rave in M ure« (5/1), k ak o r da P o m u rje n i sestavn i del P o d ra v ­ ja. P r i tem sm o ho te p re z rli is to v e ten je povod ja in poreč ja . P o reč je Soče je np r. del Ja d ra n sk eg a povodja , teg a p a se stav lja jo p o reč ja vseh rek , k i se iz liva jo v Ja d ra n sk o m orje . P r i oznaki »na vodozb irnem obm očju D ra ­ ve« ugibam o, ali im a D rava poleg teg a še kakšno drugo obm očje. Očitno gre v tem p r im e ru le za po reč je D rave a li k ra tk o m alo P odrav je . V dvom nas sp rav lja jo tu d i n as led n je zveze: »V povod ju Soče s p r i­ tokom V ipave« (10/2), k ak o r d a V ipava n i p r ito k Soče in d a n e spada v n jeno poreč je . M orda pa je p r i Soči m išljeno ozem lje (po reč je ), p r i V ipavi pa le reka? P odobna n e jasn o st v e lja za oznako »obm očja Soče in V ipave« ali »vodno obm očje Soče z obaln im m orjem « (1/3), k je r n a jp re j pom islim o, da gre za Posočje in T rž išk i zaliv, k am o r se Soča izliva. K asn e je p a ra z b e ­ rem o, da je poleg P osočja m iš ljen tis ti del S lovenije, odkoder od tekajo vode neposredno v m orje , to re j S lovenska Is tra in K ras, ne p a m orje samo. P odobno k ak o r s po reč jem je tu d i s p o v i r j e m , k i ga V odnogospo­ darsk e osnove ne u p o rab lja jo . Tako je s » sk ra jn im sev ern im delom ob ­ m očja rek e Soče »očitno m išljeno n jen o pov irje , to re j — p o v ir je Soče ali soško pov irje . P odobno je z »alpskim izv irn im pod ročjem rek e D rave«. Toda V odnogospodarske osnove si tu d i glede sam ega o b m o č j a niso n a jasnem , saj h k ra ti govorijo o tem , ka j je »na obm očju« in kaj je »v njem «, n p r. »v obm očju rek e D rave« ozirom a »na obm očju reke D rave« (12/2). Podobno v e lja za povodje — »v povod ju D rave« in »na povod ju D rave«. L ahko le ugibam o, v čem n a j b i b ila raz lika . A li je v p rv em p r i ­ m eru m išljeno p o v rš je povod ja (npr. re k e ) , v d rugem p a n jegova n o tr a ­ n jo st (podzem eljske vode)? R aba obm očja je nesm ise lna tu d i v n as led n jih zvezah: »na obm očju D rave ob Polskavi«, »v obm očju Save n a L ju b ljan sk em b arju « (12/4). Saj je v en d a r logično, da je P o lskava p rito k D rav in je in s tem D rave te r sestavn i del n jen eg a r e č j a i n p o r e č j a , L ju b ljan sk o b a r je p a je del »obm očja Save« p rav z ap rav P osavja . P odobno v e lja tu d i za n as ledn jo zvezo: »O bm očja, k i so m očneje p riza d e ta z erozijo (I. do IV. k a teg o rije ) pa obsegajo 4397 k m 2 več jih in s re d n jih vodotokov« (6/3), ali p a »Iz tega sledi, da leži več ji del m e lio rac ijsk ih obm očij te r i to r i ja SR S loven ije n a obm očju D rave« (12/2). V p rv em p r im e ru je po jm ovan je obm očja p ro ti­ slovno, k e r se n an aša n a vodne tokove, to re j n a dolžino, a se p r i tem go­ vori o k v a d ra tn ih k ilo m etrih . S p loh p a p u b lik a c ija tlač i obm očja vsepov­ sod, da izgub ijo pom en tu d i tam , k je r b i b ila rab a sm iselna. A li je res treb a p isa ti »na obm očju gospodarstva« »na obm očju tu rizm a« ali p a »ob­ m očje V ipavske doline«, »obm očje C erk ljan sk eg a hribov ja« , »obm očje Bo­ h in jske p lano te« itd ., nam esto enostavno V ipavska dolina, C erk ljansko h r i­ bovje, B oh in jska p lano ta , k a jti dvom im o, da gre p r i tem za n jih o v a v p liv ­ na obm očja, np r. k lim atska, k i so lahko obsežnejša od te h enot. Podobno v e lja za p o d r o č j e , čep rav m an j pogosto, k e r ga pač m odno obm očje bolj izpodriva. D ejansko pa gre v vseh p r im e rih za o z e m l j e al i p o k r a j i n o , te h po jm ov p a p u b lik a c ija ne up o rab lja . Pogosto n iti ne vem o, ali g re p r i po d ro č ju a li obm očju za k ra j ali širšo okolico, npr. da je »na obm očju Jesen ic . . . delež km ečk ih gospod in jstev več ji od 5 %« (1/3). T ud i o p red e litev »na pod ročju S av in je se odvzem a voda iz Savin je« (12/4) je nesm iselna. V odnogospodarske osnove zam en ju je jo p o v r š j e i n p o v r š i n o , npr. »voda je n a p o v ršin i zem lje in pod n jeno površino« (0 / 1 ) ali pa »(voda) p riteče n a površino ponavad i v zelo izd a tn ih izv irih« (2/3). O ba­ k ra t g re seveda za površje . P rece j n es trokovno je sestav ljeno pog lav je G eografske razm ere — prebivalstvo , edino z geografsk im naslovom . V n je m m ed d rug im (če se om ejim o le n a te rm ino log ijo ) nale tim o na »av tohtono dom ače p re b iv a l­ stvo«, n a »p rim arno km ečko preb ivalstvo« , n a »sekundarno in d u strijsk o preb ivalstvo« , n a » terc iarno ob rtno trgovsko te r p reb iv a ls tv o d ružben ih služb« ( 1 / 1 ), k ak o r da bi im eli poleg av toh tonega dom ačega p reb iv a ls tv a tu d i a loh tono dom ače p reb iv a ls tv o in poleg p rim a rn e g a še sekundarno km ečko p reb iv a ls tv o itd . G lede n a naslov b i up rav ičeno sklepali, d a je p o ­ g lavje sestav ila že om enjena geografska ustanova, v en d a r dvom im o, d a je tako. Ta očitno tu d i p r i d ru g i geografsk i te m a tik i n i sodelovala. Žal n i razv idno , kaj so p r i V odnogospodarsk ih osnovah p risp ev a li posam ezni so­ delavci ozirom a ustanove. V odnogospodarske osnove govorijo n ad a lje o »podtaln i vodi k raškega tipa« in o »krašk i podzem ni vodi«, ne d a b i b ile raz lik e dovolj jasne. Še m anj ja sn o sti je g lede t a l , k i j ih u p o rab lja jo v zelo raz ličnem pom enu, in šele iz zvez sklepam o, za kaj gre. E n k ra t jih u p o rab lja jo za kam enine, d rug ič za p repere lino , tr e t j ič za p rs t. V tem p rim e ru je še posebno n a ­ zorno, kako te rm in o lo g ije posam ezn ih poglavij niso usk lad ili. T udi sicer je glede ta l v rs ta nejasnosti, saj je e n k ra t govor o »preperin i« (2 / 2 ), p ri čem er so v e rje tn o m iš ljene a luv ia lne nap lav ine, d rugič o »živi in m rtv i k rovn in i« (3/1), p r i tem so b ržkone m iš ljene p rep e re lin a , p rs t in v eg e ta ­ cija, tr e t j ič o »podtalju« (3/1), p r i čem er gre očitno za kam en insko pod­ lago. Ob tem govore tu d i o » tleh b rez pod ta ln ice« (?!) in o k ra šk ih tle h (3/1). K er se t la u p o rab lja jo v tako raz ličnem pom enu, tu d i n i jasno, kaj pom eni »erozija ta l« in »erozija zem ljišča« ( 6 / 1 ), in še m an j, da »gospo­ d arsko upo rabne pov ršine S loven ije p o k riva jo p re p e rin e in p lodna tla , ki so jih nanesle vode in plazovi« (6/1). P lo d n a tla naj bi b ila po tem takem n ap lav ljen a in n a j ne b i n as ta la iz kam en inske podlage n a k ra ju sam em , nam reč s pedogenezo. P re ce jšn ja nejasn o st je tu d i glede m o r j a in p r i m o r j a . Tako či- tam o: »K oličinski p o d a tk i o in ten z iv n o sti erozije obalnega m o rja s p r i­ toki« (6/12). N a jp re j pom islim o n a ab razijo (erozijsko delovan je m o rja ), dejansko p a gre za erozijo tekočih voda, D ragonje, R ižane in drug ih , k i se iz livajo v T ržašk i zaliv. Ne gre to re j za m orje , tem več za kopno (p rim o r­ je ). Doslej sm o sicer že n a le te li n a to, da p rim o rje is tove tijo z obalo, V od­ nogospodarske osnove pa ga celo izenaču je jo z m orjem . P odobno je tu d i v n as led n jih zvezah: »K ras s T ržaškim zalivom (m eri) 371,2 k m 2« ozirom a »Slovensko m o rje (im a) 420,4 k m 2« (7/15). Po p o v ršin ah pa je očitno, da gre v obeh p r im e rih za kopno in ne m orje . D vom ljiva je tu d i rab a o b a l n o p o d r o č j e , k i ga p u b lik ac ija ra z ­ tegu je daleč v n o tran jo s t, saj poleg ožjega p rim o rsk eg a sve ta p riš te v a k n jem u ne sam o S lovensko Istro , tem več tu d i še poreč je N o tran jsk e Reke ozirom a občini Sežano in Ilirsko B istrico. O hlapno in n eustrezno u p o rab lja jo V odnogospodarske osnove tu d i še d ruge izraze. »Občasno pop lav ljene površine« (3/2) so pač p o p l a v n a tla, saj tis te , k i so sta lno zalite z vodo, im enu jem o drugače. O snove govo­ rijo tu d i o »uvajanju_ vode« (9/2). Vodo v en d a r s p e l j e m o v ja rek , k a ­ nal. reko itd . U vajan je je nekaj d rugega — nekoga n p r. u v a jam o v delo, uvajam o nov izraz itd . D vom ljiv je tu d i zapis »povprečne le tn e škode za­ rad i n eu re jen eg a v o d n e g a r e ž i m a so velike« (7 / 1 ), k e r je očitno, da gre le za o d t o č n i r e ž i m . Z vodnim režim om ne razum em o le k o ­ le b an ja vodnega p re toka , tem več tu d i k o leb an ja d ru g ih la s tn o sti vode, te m ­ p era tu re , trd o te , kisika, onesnaženosti itd., k a r pa očitno n i m išljeno. P rob lem atične so tu d i v o d o s i l n e n a p r a v e za m line in žage. P reoh lapno in tu d i n eu s trezn o je označevanje re k in po tokov z zelo splošnim i s p r e j e m n i k i , ki pom enijo m arsik a j. Z ato se ob zapisu » P ri­ liv in d u s trijsk ih vod v H ubelj se v idno kaže na sp re jem n ik u v V ipavi« (9/4), n a jp re j sprašu jem o, k ak šen sp re je m n ik nek i so n am estili v V ipavo. K asneje spoznam o, da n e g re za n ik a k ršn o napravo , tem več za V ipavo samo, k ra tk o m alo za n a rav n o strugo, kam or spuščajo odplake iz tovarn . Kot sp re jem n ik bi lahko označili kveč jem u um etno strugo, n p r kanal, ki » — G E O G R A FSK I V E ST N IK 113 ga zgrad im o z nam enom , da se v n jem zb ira jo odplake. Z akaj nadom eščati jasne, nedvoum ne iz raze s splošnim i in m eglenim i, k i pom enijo vse m o­ goče. R azum ljivost besed ila p r i tem sam o trp i. Podobne v e lja za o d v o d - n i k e , k i j ih p u b lik a c ija p ra v ta k o pogosto u p o rab lja za rek e in potoke. Vse p repogosto je jez ik pub lik ac ije po n ep o treb n em zam otan in n e ­ jasen . Z akaj ne bi nam esto »V ipava p ron ica v k ra šk a tla te r občutno iz­ gub lja p re to čn e vodne količine« (9/4) enostavno rek li, da V ipava izgub­ lja v k ra šk a t la veliko vode. Izraz '-pretočne vodne količine« v tem p rim e­ ru sam o zavaja in je povsem odveč. N adalje se sp rašu jem o, k a j b i b ilo »količinsko p lem en iten je m alih voda« (15/9), saj je p lem en iten je kak o v o stn i in ne ko lič insk i pojem . V er­ je tn o gre za to, da v napo l p razne s tru g e iz zb ira ln ikov spuščajo vodo, da ok rep ijo reke. N em ara pa je m išljeno, d a z do tokom čiste vode razredčijo nesnago, k i se kopič i v napo l p raz n ih strugah , te r n a ta n ač in »oplem eni­ tijo m ale vode«. Podobno je tu d i z » redčen jem in bogaten jem voda« (15/8). A li vodo lahko redčim o? K ak šn a na j b i b ila re d k a in k ak šn a bogata voda? V erje tno gre tu d i tu za red čen je nesnage v vodi ali za b ogaten je k is ika v n je j, m o r­ da tu d i za u m e tn o povečano v odnatost rek. V odnogospodarske osnove skuša jo po n ep o treb n em nad o m estiti tud i d ruge znane in ja sn e te rm in e z jezikovno in vseb insko slabšim i. Z akaj naj bi np r. p r o d zam en jali z » rin jen e plavine«, p l a v j e ali k a l e ž za »leb­ deče p lav ine« in z a p r o d e n j e s t r u g za »zap ro jevan je n izvodn ih vo­ dotokov«, p o r e č j e ali za led je za »prispevno obm očje padavin«, ko pa padav ine »prispejo« kvečjem u n a tla, ko pa so n a tleh , je to deževnica (ali snežn ica). Ta pa se z b i r a in s t e k a v po toke in reke. O čitno je, k ak o so go rn ji te rm in i p reo h lap n i in p ro tislovn i, č e je n a ­ m reč grad ivo n arin jen o , n i nap lav ljeno . D ejansko pa sta » rin jen a p lav ina« lahko le p rod in pesek, k i ju re k a po s tru g i v a l i ali k o t a l i , ne pa rin e p red seboj. P odobno ve lja za »lebdeče plavine«. L eb d en je in p lav ljen je sta raz lična procesa. L ahko bi kveč jem u rek li lebdeči d ro b ir ali enostavno kalež, nam esto r in je n e p lav in e p a ko ta leče se g rad ivo ali n ak o ta ljen o g ra ­ divo, enostavno p a (p ro d n i) nanos, n ap lav in a ali u sed lina ipd. N am esto »zapro jevan je n izvodn ih vodotokov« b i re k li enostavno zap roden je ko rit a li pa z a trp av a n je ozirom a zasipavan je s tru g (in do linskega dna) s p ro ­ dom in peskom , ne pa vodnega toka in še m an j »nizvodnega«, saj je v en ­ d a r logično, da voda nosi g rad ivo le navzdol. Z akaj se to re j siliti z novim i te rm in i, ko im am o jasne izraze, k i živijo v lju d sk i govorici in kn jižnem jeziku, h k ra ti p a so se u v eljav ili v u s tre z n ih strokah , tak o tu d i v geografiji in n je n i h id ro g eo g rafsk i veji, k i se še posebej u k v a r ja z vodam i. Z ato je ta nedvom no m a tičn a s tro k a za vse p o k ra jin sk e značilnosti voda, a tega g ra d ­ beni inžen irji, k i se p r i nas u k v a r ja jo s h id ro log ijo in vodnim gospodar­ stvom , žal, ne upoštevajo . M edtem ko se naši v o d a rji g lede d ru g ih n a ra v ­ n ih osnov, pom em bnih za vode, n p r. geoloških, k lim atsk ih , pedo lošk ih in drug ih , n as lan ja jo n a u s trez n e stroke, pa glede re lie fa in š irš ih p o k ra jin ­ sk ih osnov, pom em bnih za vode in vodarstvo , rav n a jo drugače in se vse prem alo op ira jo n a geografijo . D rugod po sv e tu je sestava strokovn jakov , ki se u k v a r ja jo z vodn im gospodarstvom , m anj en o s tran sk a k ak o r v S lo­ veniji. T udi v ^tem je iska ti vzroke za pom an jk ljivosti, k i jih pub lik ac ija tak o očitno kaže. V odnogospodarske osnove S loven ije so jezikovno in te rm ino loško ne sam o p om an jk ljive , tem več tu d i p rece j neeno tne . Tako u p o rab lja jo npr. e n k ra t z a k r a s e l e in d rug ič s k r a s e l e kam enine , e n k ra t p r e p u s t ­ n e , d rug ič p r o p u s t n e k am en ine itd . N am esto o v o dn ih tokov ih govo­ rijo le o v o d o t o k i h , nam esto o vodni ko lič in i le o v o d n i m n o ž i n i , nam esto o h id ro e le k tra rn a h o h i d r o c e n t r a l a h , nam esto »za vodo n ep ro p u stn a tla« o v o d o d r ž n i h t l e h , nam esto o n ap lav in ah le o p 1 a- v i n a h itd . N u jen bi bil s lovarček te rm inov , če bi ho te li do k ra ja raz u ­ m eti vsebino. Z anim ivo pa je raz lik o v an je m ed p o r a b n i k i v o d e ( t i­ stim i, k i vodo d e jan sk o tro šijo in onesnažu jejo ) in k o r i s t n i k i v o d e (tisti, k i jo le u p o rab lja jo , pa tu d i ne o snesnažu jejo ). Ne glede na je z i­ kovno s tra n obeh izrazov b i rek li, da je p r i nas p reveč porabnikov , a p re ­ m alo k o ris tn ik o v vode. V S loven iji pogrešam o rev ijo za vode in vodar- stvo (v B eogradu im ajo dve), k je r b i m ed d rug im razčiščevali tu d i u s trez ­ n a te rm in o lo šk a v p rašan ja . P red aleč bi zašli, če b i ho te li om eniti vse to v rs tn e pom anjk ljivosti. O čitno p a je, da bi se V odnogospodarske osnove vsem u te m u zlahka izog­ nile že s tem , če b i j ih p re d na tisom strokovno in jezikovno p reg leda la vsaj geograf in slavist, če že ne d ru g i s tro k o v n jak i, k i so p r i n jih sodelo­ vali. Tako pa je p u b lik ac ija osta la b rez u red n išk eg a preg leda, k i je p ri tak i' in te rd isc ip lin a rn i te m a tik i nu jen . Ta spod rslja j je to re j b rez po trebe . S eveda ne g re sam o za jezik , tem več tu d i za vsebino. Ne da b i posebej nag laša li jezikovno s tra n pub likacije , se vendarle sp rašu jem o, zakaj p isa ti » izvajam dela« nam esto »delam«, »izvajam u k re ­ pe« nam esto »ukrepam «, »v ršiti bag ran je« nam esto b ag riran je , če že ra b i­ mo ta izraz. Z akaj u p o ra b lja ti »prostor«, »bazen« ali »prostor bazena« n a ­ m esto do ločnejšega ozem lja, p o k ra jin e ipd. S p loh p a v V odnogospodarskih osnovah p rev la d u je zaple teno, n erodno in slabo razum ljivo izražanje, tako da s tem trp i tu d i n jih o v a strokovnost. Z ato se teg a tu d i dotikam o. K aj lahko razberem o iz ugotovitev , k ak ršn e so n p r. nasledn je : »Iz tega sledi, da bo izraženo z ekv ivalen tom , po treb n o osušiti še 77 % površin« ( 1 2 /2 ). A li pa: »K akor se m ožnost odvzem a za k r itje p o treb po vodi veča z iz d a t­ nostjo razpo ložljivega vodnega v ira, se veča tu d i s stopn jo n jegove čisto ­ sti«. A li pa: »Za oskrbo razpoložljive vodne ko lič ine p a so na posam ez­ n ih odsekih to liko onesnažene, d a jih razvrščam o v III. do IV. raz re d in so p ri dan ašn jem s ta n ju p rak tičn o že n eu p o rab ljiv e za oskrbo (za p itno , te h ­ nološko vodo)«. T ak ih p rim ero v je veliko, v sekako r preveč. T akega jezika na srečo n i v vseh poglav jih , žal pa je značilen rav n o za h idro loška, k i sestav lja jo je d ro pub likacije . Z ato je n esk lad je m ed neza­ h te v n o stjo p isan ja ozirom a p rem alo sk rb n im strokovn im jezikom te r zu ­ nan jo , teh n ičn o solidno podobo p ub likac ije to liko očitnejša. V odnogospodarske osnove so p rem alo sk rb n e tu d i g lede geografskih imen. Tako govorijo np r. o Š en tju rsk em p o lju (7/7), o p o k ra jin i K raško (1/1) in K om ensko (8/7), poznajo L im bušk i p la to (8/7), V rbansk i p la to (8/7), R adov ljišk i p la to (8/7), Luško po lje (12/10) T ravn iško-R etijsko po ­ lje (12/10), S o tlansko (7/7), O bm očje P o ho rsk ih studencev (8/7), O bm očje is trsk ih po tokov (8/14), P odročje p ro ti N R H rv a tsk i (8/14) itd . U vaja jo to ­ re j v rs to p o k ra jin sk ih im en, k i jih doslej nism o poznali. Z ato povečini le dom nevam o, za k a te re p o k ra jin e gre. N adalje govorijo o P osavsk ih gubah, k i je geološka in ne p o k ra jin sk a o predelitev . B ržkone gre za Posavsko h ribov je . Zm eda je tu d i glede M u r­ sko L ju to m ersk eg a po lja (2/4). P osredno ugotovim o, d a M ursko polje, ki je n a desni s tra n i M ure, označujejo k o t L ju to m ersk o polje, n asp ro tn o pa im ajo rav n in o n a lev i s tran i M ure (R avensko, D olinsko) za M ursko polje. M im ogrede: celo tno rav n in o na obeh s tra n e h M ure kaže im enovati M urska ravn ina . P u b lik ac ija om enja »Slovenske in L ju to m ersk e gorice« (2/4), k ak o r da so L ju to m ersk e gorice izven S lovensk ih goric, ne pa n jih o v sestavn i del. P oso te lje im en u je jo »Sotlansko« (7/7), n a d rugem m estu S o tlanska dolina (12/3), še p re j p a zvem o, da im am o »subpanonske dele P oso te lja in K oz­ janskega«, k ak o r da b i im eli v n jem poleg subpanonsk ih tu d i še d ruge dele. Tudi po » južnem področju D olen jske in d ru g ih subpanonsk ih p o d ­ ročjih« je očitno, da v p u b lik ac iji n is ta razčiščena ne po jem ne obseg su b ­ panonske S lovenije. A lpsko in D inarsko gorstvo so V odnogospodarske osnove sp rem enile v h ribov je , saj berem o, da »S lovenija leži n a s tik u A lpskega in D inarskega h ribov ja« (2/1). Škofjeloško h rib o v je so p re im enovali v Skofjeloško-pol- hog rajsko ozem lje. S p rem en jen a so tu d i še d ruga p o k ra jin sk a im ena. Apa- ško polje im en u je jo A paška k o tlin a (8/7), V rto jb en sk em u p o lju p rav ijo V rto jbsko-orehovsko p o lje (8/7), M atarsko podolje p a M ata rijsk a do lina (1/2). S p o d n ja S av in jsk a do lina je C eljska k o tlin a (m ed L etušem in C e­ ljem ) ozirom a O sred n ja S av in jsk a do lina (12/10), V elen jska do lina je V e­ le n jsk i k o t itd . T udi sicer je rab a geografsk ih im en p recej n e ro d n a in nejasna : »Po­ sav je p r i B režicah« (12/10) — v e rje tn o gre za Brežice v P o sav ju ali pa za B režiško P osav je ; »obalno področje Save« (12/10) — v e rje tn o gre za b re ­ gove Save; »grebeni P oho rja« (2/3) — rav n o za P o h o rje so značilna slem e­ na, ne p a greben i; D ra v in jsk a v ra ta (.11/3) — v e rje tn o gre za p reh o d m ed K onjiško goro in Bočem. Z m eda je tu d i g lede p o jm ovan ja geografsk ih im en ozirom a rabe v e li­ k ih in m a lih začetnic. Tako sreču jem o pisavo C eljska k o tlin a in celjska k o tlin a (8/7), D rav in jske gorice in d rav in jsk e gorice (2/3), T ržaški k ras in D olen jsk i K ras, V dolin i D rave gorvodnc do M aribo ra (12/7), Od Loč N avzgor (12/7) itd. P reg lav ice im ajo tu d i z edninsko in m nožinsko obliko geografsk ih im en, np r. »potoki, k i od tekajo z B rk ina« (2/4) nam esto B rk inov , M ura p ri Š p ilju ( 1 0 / 1 ) nam esto Š p iljah itd . T udi op isovanje p o k ra jin je v e č k ra t n erodno in zato prem alo jasno. T ako čitam o, »da je vzhodn i del, n ekako v č r t i M aribor -— S lovenska B i­ strica, S lovenske K onjice in a v s trijsk a m e ja gosto in enakom erno p o se ­ ljen« (1/1) ali pa »še bolj u rb a n iz ira n a cona je obm očje M aribora m ed S lo­ vensko B istrico in P tu je m n a ju g u te r M ariborom in R ušam i n a severu«. T ake označbe so n a jv e č k ra t tu d i napačne, np r. »Zahodni del tega obm očja m ed S lovensko B istrico , M ariborom , P tu je m po do lin i D rave do M ežiške in M islin jske do line s S lovenj G radcem , R avnam i in M ežico je severn i del in d u stria liz iran e g a dela S loven ije ...« (1/1) ali p a »V in d u s trijsk em p o d ­ ročju m ed S lovensko B istrico , P tu jem , M ariborom , M ežico in S lovenj G radcem p a se o b lik u je že u rb an iz iran o doselitveno področje«. V odnogospodarske osnove S loven ije smo vzeli v roke z velik im p r i­ čakovanjem , odložim o pa jih z m ešan im i občutki. N ep rije ten je z lasti ob­ čutek , k ako n ep o tre b n e so te pom an jk ljiv o sti. R es je sicer, da povečin i ne spadajo m ed vseb insko osnovne, vseeno pa v m arsičem zm an jšu je jo zan e­ sljivost, so lidnost in pom ebnost ce lo tnega dela. Za p o m an jk ljiv o sti smo m orda m alce k r iv i tu d i geografi, čep rav se sodelovan ja n iko li nism o b ra ­ nili, saj sm o navsezadn je , k ak o r berem o v uvodu, tu d i p r i tem delu sode­ lovali, a očitno p resk ro m n o ozirom a neustrezno . G lede s tv a rn ih p o m a n jk ljiv o sti V odnogospodarsk ih osnov je na srečo tako, da so v g lavnem drobne n a ra v e in očitno posledica tega, da sta p ri n jihovem se s ta v lja n ju izosta la p o en o ten je poglavij in skupn i p reg led ( re ­ dakc ija ) zb ranega g rad iva . To se nazorno kaže zlasti p r i š tev ilčn ih p o d a t­ kih, ki se po posam eznih pog lav jih pogosto raz lik u je jo . O velikosti SR S lo­ ven ije je n p r. več raz ličn ih p o datkov (od 2 0 .0 0 0 do 2 1 .0 0 0 k m 2), o gosto­ ti n jen e ročne m reže p ra v tako (0,4 k m /k m 2, 0,5 k m /k m 2) m im ogrede: geografi im am o o tem d rugačne podatke. R azlični so tu d i p o d a tk i o sk u p ­ ni velikosti in deležu osnovnih porečij S lovenije. R azlike so občutne, saj znašajo, če p rim e rja m o u strezn e p o d atk e (5/1, 6/2, 6/3), okoli 1500 k m 2. P o d a te k o ko lič in i vse vode n a zem lji (1.380.000.000 k m 3) je zasta re l (0/1), m ed tem ko p r i n av ed b i »S lovenija dobi s p ad av in am i ca 30.400 k m 3 vode, s p r ito k i iz so sedn jih d ržav pa im a skupnega od toka 34.000 k m 3 vo ­ de« (0/1) m a n jk a p o d a tek o u s trez n i časovni enoti. D vom ljiv je podatek , da im a S loven ija s 34.000 k m 3 vodnega od toka 0,4 % sve tovn ih zalog s la d ­ ke vode« ( 0 / 1 ), k e r g re za zam enjavo vodn ih zalog in vodnega odtoka. S porna je tu d i trd ite v , da je » . . . zahodna G oren jska m ed Jesen icam i in L ju b ljan o te r K am nikom in L jub ljano« (1/1); da je »S av in jska do lina m ed Celjem , Žalcem in V elenjem « (1/1); »da v eč ja naselja , ko t npr. Novo m esto, K rško, B režice in S evnica p a so so razm erno red k o poseljena« (1/1); »značilnost h id ro lo šk ih dogajan j n a k ra šk ih področjih je v tem , da tu ni razv ite h id ro g ra fsk e m reže« (5/1) — če n i površinske je podzem eljska; da »so G orjanc i izven D inarskega sistem a« (5/1); da »D inam ika odtoka p re to ­ kov D rave v S loven iji kaže m aksim alne p re to k e v pom ladansk ih in j e ­ sensk ih m esecih, m in im alne p re to k e pa v zim skih in p o le tn ih m esecih, k a r je značilno za p lu v ia ln i tip vodotokov« (5/2), ozirom a da »V g lavnem p o ­ vzročajo velike vode D rave m očni poznopom ladansk i in po le tn i naliv i ob sočasnem m očnem ta lje n ju snega v alpskem izv irnem področju« (5/2); d o ­ slej sm o p r i D rav i nag laša li ra v n o n je n n iv a ln i režim . V ta b e li je om e­ n jeno , da sta III. in IV. raz re d (g re za ka tegorizacijo onesnaženih voda) b rez v idn ih odpadn ih snovi (9/2). D vom ljiva je tu d i razlaga, zakaj se d e ­ b e lin a p ro d a sp rem in ja navzdol po Savi, S av in ji in M uri (6/3). Bolj nero d n e ko t sporne so d ruge navedbe, n a p rim e r »tem tokovom tu rizm a, k i bodo vedno bolj povečevali po rabo vode sicer novega tip a ne- ag ra rn eg a p reb iva lstva« (1/2), ali pa, »da je n a ožjem obm očju Jesenic, K ran ja , L jub ljane , Domžal, K am nika, T rbovelj, C elja in H rastn ik a , delež km ečk ih gospod in jstev n iž ji od 5 % in da so to tis ta obm očja S lovenije, k je r že p rev la d u je jo e lem en ti visoko razv ite po rab n išk e d ružbe in se bo zato p ra v n a te h p o d ročjih p o rab a vode v osebne nam ene v b ližn ji p r i­ hodnosti silno h itro povečala in se p rib liža la p o rab i v ra z v itih zahodno ev ro p sk ih deželah« (1/2). P odobno je tu d i z navedbo »da k lju b red k i po ­ se ljenosti S loven ije v p rim e rja v i z ev ropsk im povpreč jem ugotav ljam o, da so reg ionalno izk o ris tljiv i p red e li h rib o v sk ih obm očij om ejen i le n a 15 —2 0 % celo tn ih površin , za rad i česar je s tv a rn a gosto ta n ase ljen o sti n a u- p o rab n ih pod ročjih (v g lavnem ob vodo tok ih ) ca 6 -k ra t več ja od fo rm alno p rik azan eg a slovenskega povpreč ja . S tem pa je istočasno tu d i na d lan i s to p n ja ogroženosti slovenskega p rosto ra« (6 / 2 ). Ob te h p rip o m b ah pa ne sm em o p rez re ti, da je m a rs ik a te ro poglav je vseb insko zanim ivo in v sebu je n eš te to izpopo ln jen ih spoznanj. V p u b lik a ­ ciji so n am reč zb ran i štev iln i podatk i, k i raz g rin ja jo p reg ledno podobo g lavn ih t r e h porečij in S lovenije k o t celote te r h k ra ti o sv e tlju je jo tu d i p ro b lem atik o in p e rsp ek tiv e vodnogospodarsk ih po javov in procesov, o k a te r ih smo im eli doslej p rem alo o tip ljiv ih podatkov . To ne v e lja sam o za obseg in izdatnost vodne erozije n a n aš ih tle h in za prodonosnost te r k a l­ nost n aš ih rek , tem več tu d i za p ro b lem atik o oskrbe in p o rab e vode, za značilnosti in d u s trijsk ih in k o m u n a ln ih odplak, za raz lične v rs te m e lio ra ­ c ijsk ih tal, za p ro b lem atik o v o dn ih zb ira ln ik o v in ne n azad n je za vodno bilanco S lovenije. P osebno pom em bni so p ro g ram i in razv o jn e težn je , k i izv ira jo iz sed an je s topn je vodnega gospodarstva in d ružbenega razvo ja sploh. Geografske karte, ki so drugi, zelo pom em ben del V odnogospodarskih osnov, so tehn ično te r g rafično solidne, p reg led n e in lične, v en d a r bi jih kazalo tu in ta m vseb insko še dopoln iti, To v e lja z lasti za naslove, k i so v ečk ra t p rem alo jasn i. Za »karto pose litve SR S lovenije« b i b il u s tre z n e j­ ši naslov G ostota p reb iv a ls tv a ali R azpored itev p reb iv a ls tv a SR S lovenije. N am esto »U porabna k a r ta ta ln ih značilnosti SR S lovenije« p a je vseb insko točnejši naslov R eliefno-pedološki p reg led SR S lovenije. Tudi naslov zem ­ lje v id a »V arstvo p red škod ljiv im de lovan jem voda« je p o m an jk ljiv (v a r­ stvo česa n am reč?) P r i k a r t i » Izraba v o dn ih m oči in plovba« p a govorim o kvečjem u lah k o o p red v id e n ih p lovn ih po teh , ne pa o plovbi, k i je še ni. T ud i naslov zadn je k a r te »Možni zad ržev a ln ik i v S loveniji« je p o m an jk ljiv (zad rževaln ik i česa n am reč? ). N a k a r ta h tu d i legende niso vselej ja sne in n jih o v e oznake ne povsem p re te h tan e . Na p rv em zem ljev idu so np r. v legendi š tir je znaki, vseb ina k a r te p a jih u p o rab lja pet. T udi n a Inženirskogeološk i k a r ti je v legend i m an j znam enj k ak o r n a k a rti. N asp ro tno p a je n a k a r ti »V arstvo p red škod ljiv im de lovan jem voda« več znakov k ak o r v legendi. L egenda p edo ­ loške k a r te n erodno raz lik u je pod »reliefno p o razd elitv ijo ta l« (?!) »alpski svet« in »gorski svet«, oboje np r. v A lpah. Sodeč po raz p ro s tra n jen o sti obeh znakov gre za raz lik o v an je v isokogorskega in sredogorskega sveta. T udi d e litev n iž inskega sve ta je dvom ljiva. Tako sestav lja npr. n iž insk i svet večino m atičnega K rasa, ne p a tu d i večine n iž je V ipavske doline. S p loh je legenda v p rašljiv a . Tako spada n p r. B oh in jsko jezero m ed n iž in ­ ski sve t in »m okra tla« (?!), sosedn ji U kanc p a h g ričev ju (?). » K arta e ro z ijsk ih žarišč in e ro d iran ih obm očij« pozna v legend i »S red­ n jo k a teg o rijo e ro d iran o s ti obm očja«, čep rav obsega p e t stopen j. P oleg te ­ ga p a p e te s to p n je n a k a r ti sp loh ni, V p rašljiv a je tu d i legenda n a zem lje­ v id u »E rozija — plazovi in m ersk a m esta«, k je r je poseben znak za ak tiv ­ ne snežne plazove. N avadno govorim o le o snežn ih p lazovih; to so m esta, k je r se p lazovi ra d i ponav lja jo . Z nake za p rodonosnost in ka lnost p a bi k a ­ zalo u v rs tit i h k a r t i e ro z ijsk ih žarišč. T udi n a zem ljev idu , k i p rik az u je »V arstvo p re d škod ljiv im de lovan jem vode«, je legenda dvoum na, ko ra z ­ lik u je »sta re regulacije« , » regu lacije z nasip i« in » regulacije b rez nasipov«, saj so tu d i p rv e z n as ip i ali b rez n jih . Na h id ro en e rg e tsk i k a r ti z naslovom »Izraba v o dn ih m oči in p lovba« pozna legenda poleg h id ro ce n tra l (p ra v ­ zap rav h id ro e le k tra rn ) tu d i »plovne kom ore« in »plovbo« nam esto p re d ­ v idene kom ore in p red v id en e p lovne po ti. L egenda tu d i n a n as led n ji k a r ti (M elioracije) n i jasna, k a j t i »p rocen tua ln i p rik az izko riščan ja zem ljišč po občinah« pom eni de jan sk o izrabo tal, čep rav so u strezn e k a teg o rije dvo­ um ne, np r. »obdelovalna k m e tijsk a površina« in »neobdelovalna k m e tijsk a površina.« P oleg »nam akaln ih« pozna k a r ta še »osuševane površine«. V er­ je tn o p r i p rv ih ne g re za tla , ki jih ob suši nam akajo , pač pa za tla , k i so p o treb n a n am ak an ja . P r i d ru g ih pa gre v e r je tn o za tla , k i j ih je treb a osušiti, in n e za tla , k je r osuševan ja še ne b i zak ljuč ili. Po legend i b i sk le ­ p a li n a p rvo m ožnost, po k a r t i n a drugo. Na vseh k a r ta h je označena »Razvodnica n a K rasu«, čep rav p o tek a le po B oh in jskem grebenu , H rušic i in Snežniku , ne p a po K rasu . P ra v iln o je zato »razvodnica n a k rasu« (to re j k ras ko t obče im e z m alo začetn ico). P o d a tk i o š tev ilu p reb iv a ls tv a (na p rv em zem ljev idu ) niso povsod za n es lji­ vi. Z akaj se p rav z ap rav n an aša jo n a zasta re le p o d a tk e ozirom a n a le to 1968, ko n i b ilo pop isa p reb iv a ls tv a? T ud i sicer bi kazalo k a r to dopolniti. Za n ač rto v an je vodnega gospodarstva je nam reč pom em bno, v k a te r ih k r a ­ jih in p o k ra jin a h p reb iv a ls tv o n ara šča in v k a te r ih upada. Z akaj obe h id ro lo šk i k a r t i — p rv a im a podnaslov »K ategorije pod­ zem ne vode« in d ru g a » Izv iri in podtaln ica« — različno označu jeta ta lno vodo? Na p rv i k a r t i n a k ra tk o (p o d ta ln ica ), n a d ru g i dolgo in zap le teno (P odzem na voda s p ro sto g lad ino v u sed lin ah z in te rg ra n u la rn o p o rozno ­ stjo, več ja en ak o m ern a p ro p u s tn o s t) . T a ln a voda p a n i p rik az an a le v rečn ih nap lav in ah , tem več z istim znakom tu d i n a pobočju (v m eliščih, m o ren a h in pobočnih nan o sih sp loh ). H k ra ti p a je n iso označili v a lu v ia l­ n ih nanosih , n p r. ob S av i n a L ju b ljan sk em po lju , ob D rav i n a D ravsko- P tu jsk e m polju , ob M uri n a A paškem p o lju itd . N i je tu d i v a lu v iju Z gor­ n je V ipavske doline, S podn je K ršk e do line nad K ostan jev ico in p ra v tako n e n a p ro d n em Š en tje rn e jsk e m p o lju itd . P ač p a jo k a r ta p rik az u je v ožji p rog i pod B oh in jsk im jeze rom (?!), n a b regov ih p a ne, a ponovno v išje n a pobočjih B oh in jskega g rebena. N asp loh je raz p ro s tra n o s t ta ln e vode m a r­ sik je p reveč p rib liž n a in je n je n obseg p rece j poenostav ljen , k a r je za vo ­ de, k i se sk riv a jo v tleh , delom a razum ljivo . T ud i pop lavna tla , k i jih p r i­ k azu je n as led n ja k a r ta , so p rece j p o en o stav ljen a in p rik az an a neenotno . P onekod se raz teza jo iz dna do lin n a pobočja, k je r j ih zanesljivo n i (npr. v do lin i D ragonje , B adaševice, V ipave itd .) , d rugod p a j ih pogrešam o ali p a so v risan a v m an jšem obsegu. Z ato se sp rašu jem o, ali g re za p rik az iz­ je m n ih ali re d n ih poplav? N a zem ljev idu , k i p r ik az u je snežne in zem eljske plazove, je raz isk o ­ v an je »nestab ilnega« in »pogojno s tab iln eg a ozem lja« p rem alo p re p r ič lji­ vo. Tako so n p r. dobro te ra s ira n a Š av rin sk a b rd a , k i j ih se s tav lja jo p re te ž ­ no vodoravne p la sti in m ed n jim i tu d i odporn i vložki peščenjakov, ozna­ čena k o t nes tab ilno ozem lje, čep rav so p rak tičn o b rez usadov. N aspro tno pa večino S lovensk ih goric označuje k a r ta k o t pogojno stab ilna , čeprav so precej usadne. N a k a r t i z naslovom »V arstvo p red škod ljiv im delovan jem voda« gre v b is tv u za p rik az reg u lac ijsk ih del (nasipi, jezovi, p re g ra je itd .) , ven d ar b rez h u d o u rn išk ih regu lacij. N a n as led n ji k a r ti p a je o sk rb a z vodo p r ik a ­ zana neeno tno . N a P rim o rsk em jo nam reč p rik azu je jo drugače, k ak o r v n o tra n ji S loveniji. P rek o Z gorn jega in S red n jeg a P osočja je nam reč u s t­ rezni znak ploskovno sk len jen , k ak o r da je ta m eno tno in sk len jeno vodo ­ vodno om režje, dejansko p a gre za posam ezne, m ed seboj ločene vodovo­ de, k a j t i naselja , čep rav s trn je n a , so z lasti v v išjem sv e tu redka . To p a je olajšalo g rad n jo lo k a ln ih vodovodov. K a r ta z naslovom » In d u strijsk e in kom una lne odpadne vode v SR S lo­ veniji« nas skoraj zapelje, saj sp rv a n iti n e opazim o d robnega p rip isa »S tan je le ta 2000«. A li je p rik az ta k o odm ak n jen e p rih o d n o sti po treben , je d rugo v p rašan je , saj celo b ližnje, sred n je ro čn e n ač rte u resn ič im o le delo­ ma. V sekakor p a ne gre za stan je , tem več kvečjem u za zam išljen razvoj. N a k a r ti »M ožni zad rževa ln ik i v SR S loveniji« so p rik azan i k ra ji, k je r bi kazalo vodo u m etno zad ržev a ti za p reg ra ja m i v u s trez n ih ak u m u lac i­ jah . H k ra ti p rik az u je k a r ta tu d i n jih o v a p ad av in sk a zaledja. P odobno k ak o r v besed ilu so tu d i n a k a r ta h n e k a te ra p o k ra jin sk a i- m ena neu strezn a . N a k a r t i M elioracije se M ursko po lje napačno nanaša na celotno M ursko ravn ino , O sred n ja S av in jsk a do lina n a S podnjo S av in j­ sko dolino, V elen jsk i k o t n a V elen jsko ko tlino , P rio b a ln o m o rje n a K o p r­ sko p rim o rje itd . V sebina š tev iln ih k a r t je v m arsičem poenostav ljena , za okv irne p re ­ glede p a v g lavnem ustreza . Z bo lj p re te h tan im i naslovi, legendam i, zn a­ ki in bolj izpopo ln jeno vseb ino b i b ile k a r te še bolj upo rabne , ta k e so npr. k lim atske. N ek a te re so m an j u p o rab n e tu d i zato, k e r slonijo n a za­ s ta re lih podatk ih , saj so jih očitno sestav ili že p re d časom. V b is tv u pa k a r te v en d a rle ko ris tn o d o po ln ju je jo o b ravnavano p ro b lem atik o našega vodarstva , ko p o n az arja jo p o k ra jin sk o raz p ro s tra n jen o s t posam eznih e le­ m entov. V odnogospodarske osnove b i b ilo tre b a n a jp re j vseb insko sk rb n o do­ po ln iti in u re d it i te r tem eljito jez ikovno in te rm ino loško izčistiti. S tem bo tu d i v seb ina m očno p rid o b ila n a pom enu. To je to liko nu jne jše , k e r je škoda, d a b i sicer vseb insko bogato in pom em bno delo ostalo v sedan ji ob­ liki. S tem se bo tu d i u ravnovesilo raz m erje m ed vsebino in zunan jo op re­ mo. Na p o m a n jk ljiv o sti p u b lik ac ije smo opozorili z lasti zato, k e r ta om e­ nja, d a je »prvič podana vodnogospodarska osnova, k i n a j služi za poiz­ kus, k i bo om ogočil n ep re k in jen o sp rem ljan je sp rem em b vodnega režim a in p o treb d ružbe p r i ž iv ljen jsko pom em bnih vodnogospodarsk ih uk rep ih« (0 /2 ), in n a drugem m estu , »da p revzem ajo sk rb za redno dopo ln jevan je vodnogospodarsk ih osnov«. Z veza v odn ih skupnosti SR S loven ije je vsekako r pokazala p o d je t­ nost, ko se je lo tila tak o obsežne in zah tevne naloge. O bičajno se ta k a d e­ la tem eljito p rip rav ijo , p re d e n jih izdajo. Zveza vodn ih skupnosti je u b ra ­ la d rugačno pot. Izda la je v grobem p rip ra v lje n o delo, sedaj p a ga bo sp ro ti dopoln jevala. Ta po t je sicer d raž ja , je pa h itre jša in to je p r i odlo­ čitv i b ržkone od teh talo . N avsezadn je je bolje, da im ajo u s trez n i delegati ozirom a sam ouprav lja lc i v en d a rle n ek a j v ro k ah in teg a n iti n i m alo.