Iz celega sveta. Angleško voino zrakoplovstvo. Eakor je izjavil aiigle&ki vojni minister, irnajo Angleži sedaj štiri zraSne 6ete s 128 izobraženimd letalci. V letih 1913 in 10*14 se priklopi tem štirim 5etam še 5. in 6. voj. Moštvo se pomaoži za stalao na 1000 oseb:; 'težava je le doljiti izurjeae mehanike. Števito zrakoplovov se mora vendar še zaatno pomnožiti, posebao je treba gledati na domafte izdelke. Za potrebaie priprave je dovo. lila vlada 501.000 luntov Šterliagov. Kako nastane iz drevesa časopjs. Neki ravnatelj papirnice je napravil zanimiv poskus, v lcaterem cagu bi bilo mogoCe napraviti iz debla Sasopis. Zjutra.| ob" 7. uri 35 minut je dal piosekati 3 drevesa. Lubje so deblom vzeli in les pripeljali v tovarno. Les so izpremeaili v papirno maso do 9. ure 34 miimt. Takrat je bila papiraa pola gotova. Z avtomobilom so prepeljali papir v tiskarno. In ob 11. uri zjutraj so ljudje že aa tistem papirju brali najnovejše novice. Torej je bilo treba le 3 ure in 5 miaut, da se je časopis napravil iz tvarine dreves, na katerili vejan so zjutraj še ptifiki prepevali. Svet res liitro aapredMje. Odlikovani francoskl redovniki In redovnice. Francoski uradni list je nedavno priobčil imeaa onih oseb, katerim je bil za posebne zasluge podeljen križ častne leglje. 'Med odrrTcovanci sta tudi irasfijonarja Lobry in msgr. Budes de Guebriand, ki deluje na Kjtajskem kot apostolski vikar v Tien-Cangu. Med velikim številom odlikovanih bolniških strežaic je 80% kiatoliških redovnie, ki jim je republikanskiavlaJda priznala to visoko odlikovanje za njih požrtvovalno delo na polju kr&5aask'e ljubezai. To so tiste usnniljiene se. stre, ki jih drugače republilcansilča vlada izganja iz "doniovine, Kako je nastal papirnat denar. Nekateri starinoslovci so mnenja, da je prvotna domovina bankovca Kitajska. Stvar razlagajo tako-le: KakiblOO let pred Kristusom je v kitajski c&sarski blagajai ziopet enkrat vladala praznota. Prvi minister je dobil težavni nalog, da praznoto zopet izpolni. Mož si je dolgo ubijal glavo, na kakSen maBia bi to napravil. Končno jo je pogodil. Izšel je cesarski ukaz, da se mora odsle.i pri avdijeaoaji. pri cesarju nositi obraz zakrit (le z zakritim obrazom se .ie smelo namreS stopiti pred velifianstva kitajskih vladarjev) edin)o-le z usajem iz kože aeke redke vrste belega jeleaa. Ti jeleni so bili izključno cesarjeva last ter se je moglo dotično usjije dobiti le od oesarjevih' uradnikov. Razume se, da se je prodajalo nsaje primerno drago; 'da bi se ae mogle vrSiti kake sleparije' s ponaredbami, so usnjena zafcrivala opremili z dvoraim peCatom. Ti usajeai kosi so bili v velikih casteh in kmalu so jiji začeli rabiti za plačila, Iz tega se je k'asne]e razvil bankovec, ki je danes v rabi po vsem svetu. Naiboljši vremenski ključ. DobilV smo: Vreme lahko za celi mesec naprej določiš, akb veS, kedaj je 4, in 5,. dan v mlaju. Kakbr je namreC vreme na 4. ip 5. dan v mlaju, tako bo vreme še do prihodnjega mlaja. Ako sta dneva lep:a, bo vreme lepo, ako pa de. ževna, bo deževno vreme celi mesec. Ako pa je eden teh dveli lep, eden pa deževen, tedaj bo tudi do prihodnjega mlaja tako vretne, na ptol lepo, aa pol deževao. Včasib. kaže za celi raesoc lepo vreme, pa pride vendar tu pa tam nekaj deža, to pa samo za par ur in navadno kadar se luna spreraeni: ob prvem ali zadnjem krajcu, ob polni lupi i.n mlaju, sicer pa je vedno lepo vreme, kakor kaŽeta 4X in 5, dan v mlaju, Kateri pa je 4, in 5. daa v mlaju? DoloSi se tako-le: Imeti moraš pri roki koledar družbe sv. Moliorja, tam najdeš dan, in uro mlaja. Ak"o tega koledarja nimaŠ, kar daj se vpisati v družbo in ga boš dobil. Ko veš dan iri uro mlaja, p. pr. 6. februarja 1913 ob 6. uri 22 miaut zjutraj. Ko je bil mlaj, pa Štej od tod naprej 24 ur, to je do 6. ure 22 miaut zjutraj v petek 7, lebruarja 1913, pa imaŠ prvi dap v mlaju, in takb štej naprej in našel boš L in 5. dan v mlaju. V februar.ju 1913 je bil 4. in 5. dan v nedeljo, (ipe 9. iebruarja od 6, ure 22 mraut zjutraj do 0. uro 22 minut zjutraj torek 11. februarja. Ta 2 dneva nedelja iil poaedeljek1 sta bila lepa in res je bilo vreme vedao lepo do 8. sušca 1913, ko je bil mlaj ob 1. uri 23 miput zjutraj. Navadpo že 3, dan nekoliko pove, kakšno bo vreme. Trikrat na smrt obsojen. V Fraakobrodu na Nemžkem je bil dae 15. marca vsled 3kratgega umora obsojen na 3kratno smrt jneKi Sternicker; razen tega je bil še obsojea na 5 let težke ječe ia na stalno izgubo mešSaaskih častnili pravic. Neki Kerstein je pa bil zaradi 2krataega umora, enega uboja in ropa ob^sojen na 2kratao stnrtno kazea, 5 let te?>ke ječe ip na stalno izgubo vseli' svojili mešfeanskib! Sastnih pravic. Triio slavnl zdravnlkl. Imeaitea zbTratvnik je na smrtai postelji. Obdaja ga polno zdravaikov, bližnjih ip daljpih; Od vseh se kaj prijazno poslavlja. — ^Gospodje!" ]>ravi, ,,jaz vam priporočam 3 velike, slavae zdramiike!" Vse je tiho. Vsak si misli, da bo njega imenoval. ,,Ti so:" praVi, ,,zmernost, voda in gibanje!" Cudež. Bera<5 ogleduje svoj oguljeai klobuK — ,,Ne vem, kako je to: Klobuk nima liraae, ne dobiva hrane, pa je vendar vedaO bolj masten." Hitra izprememba. Feiabebel svojemu tovarišu: ..Bollia je pa res korenjak! Komaj rta je par dni korporal, pa že kolne kakor naju edep!"