Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4 —
» Nemčijo............» 5‘—
» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm2 vsakokrat; minimum 24 cm2. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte po 20 h za 1 cm2. Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat ; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravnlštvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
PoŠtnohran. račun št. 96.232.
Leto XXXV.	Celovec, 18. avgusta 1916.
Št. 33.
Boj za Gorico.
Pred par dnevi je došlo uradno poročilo, da so posamezni italijanski oddelki dosegli Gorico. Pa ne, Lahi niso vkorakali v Gorico, kajti te Gorice ni več in vse, kar so si s svojimi neizmernimi žrtvami izvojevali, je: kup razvalin, okajena, kadeča se groblja.
Skoro 15 mesecev se je našim junaškim branilcem posrečilo odbijati besne trume izdajalskega soseda in bivšega zaveznika, ki je stegal svoje pohlepne roke po naši Gorici. Zdaj se lahko javno pove, kar je bila prej še očitna skrivnost, da namreč ob začetku vojske nihče ni resno mislil braniti soške fronte. Sele bolj vzadaj, kjer nudi narava ugodnejše razmere za hrambo, in kjer so zgrajena že davno izborna kritja z vsem, kar je novodobni vojni potrebno za najtrdovratnejši odpor, šele tu smo hoteli sprejeti sovražnika. Le nekako za poizkus so v začetku branili prvi brambni pas in presenetilo je vse strokovnjake, da je kljuboval skozi pet četrtletij vsem divjim bojnim viharjem. To ni storil betonski obok in tramovje in vreče peska, ampak jekleno srce naših junakov. Šele ko so bili vsi jarki vsled nezaslišano besnega ognja, kakor pesek na morskem produ številnega italijanskega topništva razstreljeni in razdejani, in ko so naši vojaki iskali kritja le še v jamah, katere so sproti kopale laške granate, je prišlo povelje vojnega vodstva, naj se umaknejo v zadaj pripravljene postojanke. A kako so se umikali, o tem priča poročilo, da so še v zadnjih hipih ujeli okrog 4000 Lahov. — Dva dni in dve noči so naskakovale divje množice Italijanov višino Podgora pred Gorico. Hrbet te gore, prej obraščen z gozdom zelenih kostanjev, je zdaj kakor grapav krtovec, ves prevrtan in strt.
Dva dni in dve noči so vztrajali Dalmatinci, Hrvati in Rom unči brez vsacega kritja proti silni premoči. Že v začetku prejšnjega tedna je prihajalo delovanje laškega topništva vedno huje. Ogenj se je začel na Doberdobski planoti in se
Podlistek.
Slovaški duhovnik iz Vacova.
(Resnična dogodba. Iz slovaščine prevedel Podravski.)
(Konec.)
„Jaz vam povem nekaj o tej časti!...“
„Kakšno mnenje imate velečastiti o časti, to je vaša stvar. Jaz zopet imam o Bogu svoje mnenje. Boga ni, kajti kje neki bi bil? Naj se prikaže!"
„On vas grozno kaznuje takoj sedaj!" izpre-govori duhovnik, bled kakor smrt z očmi obrnjenimi proti nebu, kakor bi čakal, da udari strela v govorečega.
„Bomo videli, sem si mislil topo. To bo kaj dramatičen prizor!"
Duhovnik, ves prestrašen, me je pogledal. Kar ostrmel je. Končno se je oglasil s tihim, zamolklim glasom:
„Nu, ako vas ne kaznuje sedaj, kaznuje vas v enem letu, kajti vzame vam to, s čemur ste ga razžalili, osramotili sedaj: vašo pamet!"
Nato spusti na tla ateistični spis, se obrne proč od nas in odide v svojo celico. Potem pa ni prišel več iz nje, nisem ga videl več niti skozi mrežo.
Črez deset dni sem bil že prost. Takšno tritedensko sedenje v Vacovem znači blizu toliko kot majhno zdravljenje v toplicah. Želodec, mišice, živci, pljuča, glava, vse je bolj sveže. A jaz sem se vendar počutil tako, kakor da nisem v pravi koži. Neizmerna raba tobaka mi je vendar-le škodovala, znovič sem zapazil simptone zastrupljen)a po nikotinu. Šel sem tudi k zdravniku. Nekega krasnega dne sem krenil na Andrašijevo cesto; veselo, prožno sem korakal po njej. Nakrat pa sem zapazil neko posebno, nepojasnljivo stvar. Vsakdo se je oziral samo vd-me. Slehrni, se mi
širil tja do Sabotina. Letalci so našim poročali, da postavlja Italijan neštete topove po vsem gričevju naokoli, med njimi najnovejše francoske in velikanske ladijske topove. Ves pondeljek so bruhala stoterna žrela ogenj in jeklo s tako silo, kot še nikdar poprej. Streljali so s havbico čisto novega tipa, katere krogle prilete skoro brez šuma in imajo velik razstrelilni učinek. Cel dan so vzdržali naši v tem jeklenem viharju. Ko so se potem pričeli pehotni napadi, so se dvignili naši vojaki iz jarkov in vrgli Italijana s kopitom in nožem. Pa zopet je začela udrihati in razbijati artiljerija huje kot kedaj poprej. Betonske naprave so se drobile, jeklene plošče so sfrčale v zrak, peščene vreče niso nič več pomagale, veliki zračni pritisk razpokajočih se granat je razmetaval vse vprek, a ogenj topov je trajal z nezmanjšano silo dalje. Ko so na višje povelje zapuščali neprimerno hrabri avstrijski sinovi mesto razdejanja, so vkorakali čez lesene mostove v jutranjem svitu čez Sočo v Gorico. Dne 9. avgusta, ko so bile razdejane vse utrdbe, so naši zapustili goreče mesto, ki pa je bilo le še kup razvalin. Kako srdito so se naši branili, pove poročilo, da se je oddelek Avstrijcev pred Gorico zakopal v votline in ni hotel položiti orožja.
Lahi v Gorici.
Bilo je 6. avgusta. Grmenje in treskanje od sobote je bilo nekaj poleglo in ljudje so se zopet malo pomirili. Gorica je hotela kakor zbegana in upehana sirota malo zasnuti. Ljudstvo je hitelo v žarnem nedeljskem jutru v božji hram k zgodnji maši v stolnici. A noga jim je zastajala, srce otrpnilo, ko so gledali nazaj grede tu ubitega vojaka, tam razmesarjeno žensko in otroka, tu vzdihujočega ranjenca, iz hiš valeči se dim pa je pričal, da je udarila tamkaj ravnokar vžigalna bomba. Kajti ko so med strašnim obstreljevanjem Gorice semtertja topovi za hip obmolčali, se je prikazalo nad mestom laško zračno brodovje, ki je vodilo in nadziralo razdejanje mesta spuščajoč nanj bombe.
je zdelo, ki mi je prišel naproti, me je gledal za trenutek, nato pa je šel dalje. Naj poprej me je potrlo to, ker sem si mislil, da nemara moja obleka ni vsa v redu. Pogledal sem v zrcalo v bližnji prodajalnici, toda nisem videl Ra sebi ničesar posebnega, šel sem dalje. Kar mi prihrumi naproti omnibus, iočijaž, popotniki, kondukter — vse je gledalo vd-me. Prišla mi je naproti pestunja, nesoča na rokah malega fanta, ki je držal prst v ustah; oba sta me gledala: ona in dete. Mravljinci so mi zagomazeli po hrbtu, urno sem krenil na drugo, stransko ulico. Pri durih prve hiše je ležal velik, črn pes, tudi ta me je pogledal. Pohitel sem. Oči Eskulapa, naslikanega na durih lekarne, so se zganile. Tudi Eskulap meje pogledal.
Glavo sem imel takšno, kakor bi jo tlačilo breme kake najvišje hiše. Misli so mi obstale, v mojih možganih je bila samo ena ideja in me je palila slično razbeljenemu nožu: zmešan sem. Kako sem dospel domu, niti ne vem. Ne vem takisto, koliko ur sem si drgal glavo, hoteč pregnati iz nje to strašno idejo. Toda ona se ni ganila od tod. Ni me sicer več palila, ni me gnala ven na prosto, da bi ondi tulil in trgal raz sebe obleko, kakor pred trenutkom, toda ostala je, skristalizi-rala se v pozitivno zavest: zmešan sem.
Ne vem, kako sem preživel dva tedna. Spominjam se samo toliko, da sem se zatekel k vsemu, kar zamore zabavati človeka; pil sem, kvartal, se zabaval z ženskami, obiskoval gledališče, koncerte, razstave slik. Enkrat sem prebil oseminštirideset ur na vzhodnem ekspresnem vlaku brez cilja, potikajoč se po postajah med Pešto in Oršovo. Moje stanje bilo je ondi še manj znosljivo. Pa tudi tam skozi okno, kjer so mi migali pred očmi telegra-fični stolpi, sem neprenehoma videl grozno sliko: kako sem v modropasasti bluzi stopil skozi nizke duri in oskrbnik jih zapira za menoj.
Ljudje so hiteli mimo teh prizorov kot bi jih gnal z bičem. — „Gorice, naše solnčne Gorice tedaj ni več?" A vrhunec groze je imel šele priti. V nedeljo popoldne so se začeli pomikati topovi, vozovi in vojaštvo skozi mesto. Vprašanje: „Kaj zdaj?" je stalo zbeganemu prebivalstvu na ustnih. A odhajajoči vojaki so je le še tolažili: „Naj pride kar hoče, Gorice Italijan ne bo vesel!" Zmešnjava v mestu pa je naraščala od ure do ure.
Na mah je začelo zopet bobneti in granate so privršale v gostem roju v napol razbito mesto. Zdajci je začelo goreti na vseh koncih in krajih. Više in više se je zvijal dim ter ovil mesto v smrtno, mračno senco. In v grom in tresk se je mešal jok in stok zbeganega ljudstva. V mraku so bežale množice v spodnjih oblekah in se skrivale, da bi otele vsaj nago življenje iz občnega pogina. A mnoge je dohitela bela kosilka na begu. Ležala so trupla po cestah in pred hišnimi vrati, pa nihče se ni zmenil za nje.
Prišla je noč. Ta čarobna južna noč. A ljudje so bdeli in se povpraševali: „Kaj bo jutri? Še huje?" In res! Že zarana je zopet polila Gorico ploha svinca in jekla. Vsak je zdaj bežal kakor je bil ravno oblečen. Nek dimnikar n. pr. je tekel po ulici v spodnjih hlačah, v eni roki lonec, v drugi uro budilko in na rami svojo metlo. Zgrabil je pač vsak, kar mu je ravno prišlo najprej pod roke. A tudi v tej najskrajnejši zmešnjavi najdemo junake, ki ostanejo hladni in mirni do srca. Starček duhovnik msgr. K. je med padanjem granat daroval nekrvavo daritev sv. maše in krstil (katera mati bi pač ne hotela vedeti sad svojega telesa zapisanega vsaj v knjigo življenja, ko že grozi telesu in mesu pogin ?), in med svetim opravilom je udarila železna toča tudi v cerkev in razkropila čredo ... stolnica je zgorela.
Solnčne Gorice, recimo stare Gorice ni več; pa vstala bo nova, zmagoslavna Gorica; tako upamo vsi od onega sodnika, ki povzdiguje skromne, a ošabneže ponižuje v prah!
O svitu sem prišel domov. Zaspani služabnik mi izroči pisma, ki so dospela ob tem časa. Na vrhu je bil velik ovitek, na katerem je bil vtisnjen poleg mojega imena pečat ravnatelja državne vaclavske ječe. Hipoma sem odprl pismo. Župnik mi je pisal par vrstic, dobesedno tako-le: „Jaz sem se vam pogrozil z najstrašnejšim, kar zamore doleteti človeka v življenju. Moja grožnja se je glasila malone enaka kletvi. A vendar ni bila kletev. Kajti jaz prosim vsak dan Boga, naj vas ne obišče, marveč vam odpusti, kar ste se pregrešili zoper Njega. Kadar prebijem svojo kazen in mi bo mogoče stopiti k oltaiju, hočem vas pri svojih svetih mašah priporočati milosti neskončne Dobrote."
Vlegel sem se in se sprebudil še le zvečer. Glava mi je bila čista, lahka, jasna. Bil sem miren, blažen.
Nona (Influenca).
(Črta Sarmatova. — Prevel Podravski.)
Peter Stepanič se je vrnil iz banke mračen in jezen. Bližal se je čas občnega zbora, o katerem so napovedovali, da bo močno buren in radi tega se je v vseh oddelkih banke pričelo vneto delo. Peter Stepanič se je vrnil z obširno listnico pod pazduho, katero je razjarjen vrgel v prednji sobi na mizo in ves nadulen stopil v obednico.
„Danes si prišel nekako pozno," mu reče žena, nalivajoč mu juho.
„Ne »nekako«, marveč v resnici pozno," zahrumi Peter Stepanič, „za celo uro prepozno."
„Kaj imate zopet tam?"
„Kakor da ne bi vedela. Trideseti april še ni minul! Nu, resnica, znovič je presoljena. Zlod vč, kakšne kuharice imate!
Položaj.
Italijanska fronta. Ko so naši zapustili Gorico, so se umaknili na postojanke na gričih vzhodno od Gorice. Italijani napadajo novo bojno črto med sv. Gabrijelom in morjem z velikimi masami. Zelo ljuti so boji na višinah vzhodno od Gorice na fronti Solkan — Miren, pa tudi v odseku južno od Vipave do Lokvice. Naše čete so vse naskoke krvavo odbile in na celi fronti ohranile svoje postojanke, večkrat po besnem boju moža proti možu. Izkazali so se v teh bojih vzhodnogališka in dalmatinska domobrambna, pa tudi honvedni pešpolk št. 3. Goros v. Gabrijela in Sv. Goro je italijansko topništvo hudo obstreljevalo.
Na tirolski fronti se vršijo manjši boji.
Rusko bojišče. Na armadni fronti generala kavalerije nadvojvoda Karla od Zalošč ob zg. Seretu do prelaza Tatarov v Karpatih se bijejo hudi boji. Zapadno od Moldave in na prostoru od gore Tomnatik so naši napredovali. Ujeli so 600 mož in uplenili 5 strojnih pušk. Južno od Tatarova bojujoči se bataljoni so bili pri Vorohti napadeni od močnejših ruskih sil in so se umaknili na svoje postojanke na Tatarski prelaz v Karpatih.
Tik zapadno od Stanislava ste bili po hudih bojih vrženi nazaj dve ruski diviziji.
Severno od Dnjestra je bila na višinah od Mariampola (severnovzhodno od Stanislava) 13. t. m. vsled našega ognja razkropljena napadajoča ruska konjeniška brigada. Južno od Je-zupola (severno od Stanislava) je KOvessova armada odbila posamezne sunke.
Dne 14. zjutraj je sovražnik na celi fronti med Dnjestrom in prostorom južnozapadno od Zalošč zopet začel napadati. Pri Horozanki zapadno odMonasteržiškeje sovražnik hudo napadal, pa je bil ob velikih izgubah odbit. Južnozapadno od Koz o ve (ob Koropiecu) so naši s protinapadom odbili ruski sunek. Tudi pri Zbo-rovu (severno od Kozove) in južno od Zborova so vsi sovražni napori ostali kljub največjim žrtvam brezuspešni.
Na armadni fronti generalnega feld-maršala Hindenburga boji pojemajo. Ob Stohodu so imeli Rusi silno velike izgube. Na črti zapadno od Zalošč in zapadno odPodkamiena so Rusi v velikih masah napadali armado generalnega polkovnika BOhm-Ermolli in so imeli velike izgube. Južno od Stobihve je bil sovražniku iztrgan od njega zaseden grič in posadka ujeta.
Francosko bojišče. Severno od Somme so na črti Thiepval — Hem Angleži in Francozi silno pa brezuspešno napadali. Južno od ceste Thiep-val-Pozieres in v odseku Ovillers-Bazentin le Petit so Angleži trdovratno napadali in nekaj sprednjih jarkov zasedli, pa so bili zopet iz njih vrženi. Na črti Maurepas in vzhodno od Hema so Francozi svoje napade dvakrat ponovili, pa brez uspeha. V noči na 13. avgusta so Francozi napadli vas Fleyri in postojanke vzhodno od vasi, pa so bili
Peter Stepanič je odrinil krožnik z juho in se poprijel pečenke. Žena je molčala, otroci so sedeli tiho. Vsi so videli, da je glava rodbine razdražen in bilo jih je strah.
„Ne pustite me dolgo spati,11 je naročil Peter Stepanič, vstavši od mize in krenivši proti svoji spalnici; „ob sedmih pride moj pomočnik Peterlin, hočeva delati.11
„Dobro, dobro!" mu odvrne žena.
Peter Stepanič se je vlegel na zofo, se malo zavrtel, popravil blazino pod glavo in črez pet minut zaspal.
Žena je odšla v salon, kjer je nameravala plesti nogavice. Toda delo ji je šlo počasi in medlo izpod rok. Nastajajoč mrak jo je delal nekako zaspano. Kaveljček v prstih Marije je delal izpočetka še iz navade, končno pa ji je padel iz rok, pletivo ji je obležalo na krilu in Marija Lvovna sama, vlegši se na blazino, je zaprla oči. Premišljevala je o možu, o otrocih, o tem, da si mora najeti drugo kuharico in ne da bi to sama zapazila, je zaspala.
V otročji sobi so se pripravljali otroci na šolski obisk drugega dne. Najstarejši fant Peter se je že mučil z latinščino, pa si je zamašil ušesa, zaprl oči, gugajoč se od ene strani na drugo. Takšna priprava za šolski nauk ga je brzo zazibala v spanec. Fedor, ležeč s prsi na mizi, se je mučil nad začetno nalogo, toda številke so se mu jele zapletati v glavi, skakati semtertje in Fedor, vtaknivši nos v začetnico, je spal črez malo časa kakor omračen. Hana se je še dolgo vzdrževala po koncu, učeč se na zemljevidu zemlje-pisja; ko pa se je vpregla v prevajanje iz nemščine, jela je tudi ona kimati nad knjigo.
Služabnica, pomivši posodo, se je vlegla v posteljo. V vsem stanovanju je vladala mrtva
takoj odbiti. Napad z ročnimi granatami severao-vzhodno od utrdbe Thiaumont 13. t. m. se je Francozom ponesrečil. Sicer razen topovskih bojev ni bilo pomembnih dogodkov.
Balkansko bojišče. Francozi obstreljujejo bolgarske utrdbe pri Doiranu. Iz francoskega zasebnega vira se poroča, da tega obstreljevanja ni smatrati za začetek splošne ofenzive. Več važnih vzrokov da je zahtevalo izpremembo Sarrailovih načrtov.
Med Sarrailom in srbskim prestolonaslednikom je prišlo do nesporazuma, ker je slednji zoper to, da uporablja Sarrail ostanke srbske armade v Macedoniji v sprednjih vrstah.
Sovražna uradna poročila.
Rusko vojno poročilo.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 12. avgusta popoldne. O srednjem Seretu zasledujejo naše čete sovražnika, ki je zapustil svojo zgrajeno postojanko. V prostoru severno od Je-zierne naše hrabre čete vedno dalje prodirajo in so prekoračile na več mestih potok Koropiec. Sovražnik je izpraznil Stanislav in razstrelil več železniških naprav, mesto samo pa je ostalo nedotaknjeno in v redu.
12. avgusta zvečer. Proslava rojstnega dne na bojišču se nahajajočega velikega kneza prestolonaslednika Alekseja pri naših hrabrih četah se vjema glede časa s sijajnim zavzetjem v naskoku zadnjega odseka v zadnji zimi najmočnejše zgrajenega sovražnega krila od Pripjeta do romunske meje. Od dveh kril objet je bil s krasnim našim sunkom vzet ves odsek pozimi korenito zgrajenih sovražnikovih postojank od Tar-nopola do Bučača.
Pripomba vojnega časnikarskega stana: Tako nemško armadno vodstvo kakor tudi mi smo že davno nehali pričkati se s poročili ruskega generalnega štaba, ki so prepolna laži in pretiravanj. Vredno pa je pripomniti, da od ruskih čet po poročilu „zavzeta11 trdna postojanka med Tar-nopolom in Bučačem od Rusov niti napadena ni bila, kaj šele „osvojena11. Ta črta se je izpraznila marveč v zvezi s premikanjem sil, kakor so jih naznanjala uradna nemška in avstro-ogrska dnevna poročila z dne 11. avgusta.
laško uradno poročilo.
11. avgusta. Včerajšnji dan je pomenil zopet novo, sijajno zmago našemu orožju.
Hrabre čete III. armade so nadaljevale s pomnoženo močjo 9. t. m. v odsekih Sv. Mihaela in Sv. Martina napad in so vzele celo zelo močno utrjeno sovražno črto na Kraški planoti med Vipavo in hribom Kosič. Sovražnik se je v popolnem neredu umaknil vzhodno od Dola in drži le z močnimi zadnjimi oddelki Debeli vrh in koto 121 vzhodno od Tržiča.
Zasedli smo Rubije, Sv. Martin na Krasu in Dobrdobsko planoto in dosegli črto Dol do Črnega hriba.
tišina, ki jo je dramilo samo tikatakanje ure. Ura je bila šest, sedem, osem, tišina pa je trajala še dalje.
Med tem je pozvonil v prednji veži zvonček. Kuharica je poskočila ter šla odpirat. Pri vratih je stal mož srednje starosti, z listnico pod pazduho. Lice mu je gorelo in kosmulje las je imel nekako prilepljene na znojnem čelu.
„Ali je Peter Stepanič doma? Ali še čaka? Jaz bi imel priti ob sedmih, pa sem se vlegel in zaspal," je momljal možakar z razciljenim glasom.
„Spi," mu odvrne kuharica zevaje.
Prišlec se je nemirno nasmehnil.
„Oh, zbudite ga, prosim vas!"
Kuharica je šla budit Petra Stepaniča. Prišlec je snel kučmo in jel si pred zrcalom vravnavati zmršene lase.
„M... m ... m...!“ je momljal Peter Stepanič, razburjen po kuharici. „Pojdi — pojdi — proč!11
„Nekdo je prišel ter naročil, naj vas zbudim."
„Kako se — piše?" E, ni, ni treba ... Samo pojdi."
Kuharica seje trikrat vrnila v vežo, poizvedela za ime, izprašala vse potrebno, pa se znoviČ vrnila in breznadejno jela mahati z rokama. Od Petra Stepaniča ni bilo mogoče dobiti pametne besede.
„Torej me pa pustite k njemu!" se oglasi nevoljno Peterlin, „ali povejte vsaj gospč ...“
„Kako ji naj povem? — Gospa tudi spi?"
„Tako pa pojdem sam k njemu!"
„To je nemogoče!"
„Moja zadeva je nujna, razumiš?"
„Ni mogoče, gospod!"
„Pusti me!"
„Gospod, gospod, kam hočete iti? Ali menite v resnici?"
„Pojdi k zlodju!"
Peterlin je vdrenjal v kabinet. V temi je
V odseku vzhodno od Gorice se brani močno utrjeni sovražnik na črti hrib Sv. Gabrijela in hrib Sv. Marka. Naše čete so dosegle zahodno pobočje teh postojank in črto Vrtojbice.
Na ostali bojni črti običajne sovražne demonstracije, ki smo jih povsod zavrnili.
Sovražni letalci so metali bombe na Benetke, zadet ni bil nihče; nekaj poslopij je poškodovanih.
Lastna skupina letal vrste Voisin je ponovila včeraj obstreljevanje na kolodvor Prvačina, kjer zbira sovražnik material izgubljene postojanke. Drzni letalci, ki so se izognili ognju obrambnih topov, so vrgli 40 bomb in so rušili; nepoškovani so se vrnili v naše črte.
Raznoterosti iz vojne.
Koliko ljudi je ostalo v Gorici 1
Po poročilu turinske „Stampe" je ostalo v Gorici kakih 9000 prebivalcev, samo revni ljudje. Zadnje dni so bivali v kleteh in preživeli strašne ure. Mnogo jih je bilo zadetih od granat ali ubitih od podirajočih se hiš.
Nove nemške zračne križarke velikanke.
Angleži poročajo o novih velikanskih nemških križarkah, ki so se udeležile zadnjega nemškega zračnega napada na Angleško. Novi velikanski zrakoplovi so spredaj in zadaj zelo ozke oblike; vitki so, dolgi do 240 metrov; štiri oklopne gondole so našteli na njih. Oborožene niso bile samo s strojnimi puškami, marveč tudi s topovi. Iz teh cepelinovcev mečejo s posebnimi pripravami zračne torpede, tudi število propelerjev so pomnožili. Opazovali so, da so nove nemške zračne križarke zelo urne, spretne in da se lahko zelo visoko dvignejo.
Fryattova usmrtitev in Angleži.
Nemci so usmrtili Fryatta, poveljnika neke angleške oborožene trgovske ladje, ker je ladja napadla neki nemški podmorski čoln. Nemci pravijo, da trgovski ladji ni dovoljeno napadati podmorske čolne, kakor civilist ne sme streljati na sovražne vojake. Zato so obsodili Fryatta na smrt. Na Angleškem je vsled tega zavladalo veliko razburjenje, zlasti v trgovskih krogih, ki se noče poleči. V seji zgornje zbornice je lord Beresford dne 9. t. m. zahteval zadoščenje za Fryattov umor s tem, da se zaseže vse nemško premoženje na Angleškem in se internirajo vse nemško rojene osebe. Nadalje naj se iz zaseženega nemškega premoženja odkaže 50.000 funtov Fryattovi vdovi. Minister Lansdowne je odgovoril, da bo vlada o tem premišljevala.
Boji v zraku.
Berolin, 9. avg. (Kor. ur.) Iz velikega glavnega stana se poroča o izgubah nemških in sovražnih letal, in sicer:
Nemčija: V zračnem boju 17 letal sestreljeno od zemlje 1 letalo pogrešano	1	„
skupno 19 letal.
prevrgel stolček, na zofi je otipal glavo Petra Stepaniča in jel ga potresati za ramena.
„Peter Stepanič, Peter Stepanič, zbudite se! To sem jaz."
„M ... m! Pojdi... proč! Neumnica?"
„Dovolite, jaz sem Peterlin!"
„Kakšen Peterlin?"
„Jaz, vaš pomočniki Prišel sem na delo."
„A ... a!" Peter Stepanič se je vsedel na zofi in mu podal v temi roko. „Nu, odpustite, golobček! Jaz sem zaspan. A-a-ah! Koliko je ura?"
„Kmalu bo devet!"
„O! Kaj pravite. Nu, torej pa mi oprostite, da sem vas nadlegoval... Pojdite domu. Bom že opravil nekako sam! — Odpustite!"
Ob desetih je sedel Peter Stepanič bolj mračen nego navadno v krogu svoje rodbine za samo-varom ter pil močan čaj, kupico za kupico.
„To je vendar spanje! Ne, to je nekaka nenavadna utrujenost!" je pojasnjeval ženi. „Spiš, spiš, pa še vedno bi hotel spati. Že sem ti rekel, če mar ni to influenca (nona)?11
„Kakšna nona zopet?"
„Nu, takšna bolezen ... takšna zaspanost, ki je najbolj razširjena v Italiji...“
„A — mogoče!" se je strinjala ž njim žena, „tudi jaz sem trdo zaspala. Kar slabo mi je."
„Jas sem tudi zaspal," se oglasi dijak Peter, „nisem se pripravil za latinščino, torej menda jutri ne pojdem v gimnazijo?"
„Kako da ne bi šel? Ti, lenuh!" je zahrumel Peter Stepanič; „kaj si vsega ne domisli?"
„Nu, saj vi oče sami pravite, da vlada sedaj „nona", takšna bolezen!" mu odvrne sin z jokajočim glasom.
Peter Stepanič izbuli oči. Hotel je nekaj reči, toda ni rekel, marveč se poprijel čaše s čajem.	_____
Francoska in Angleška:
V zračnem bojn 59 letal sestreljenih od zemlje 15	„
na drug način	7	„
skupno 81 letal, od teh
48 v naših rokah.
V dobi kislih kumar.
Kumare so začele prihajati na trg in znano je, da se v teh dneh tudi nekaj pokisajo možgani. Dvema stanovoma bi se lahko v času vojske kisla kumara naslikala v grb, namreč gotovim visoko učenim profesorjem in onim politikastrom, ki uganjajo svetovno politiko pri vrčku piva oziroma zdaj že precej kislega mošta. Prvi in drugi izsledijo pri vseh vojskovodjih že to in ono strategično napako, prav poceni dajejo vsem generalnim štabom svoje ženialne nasvete; toda v svojej velikopoteznosti črtajo tudi že pot narodom v bodočnost. Govorijo torej kot prebrisani diplomatje o naših bojnih smotrih. Eno je gotovo: vojaki v strelnih jarkih bi vse politike te vrste pošteno naklestili. Toda teh politikov je po vseh deželah dosti kakor plevela po plodnih njivah. Angleški lažipolitiki sanjajo o tem, da se po sklenjenem miru nadaljuje na gospodarskem polju, Rusi sanjajo o tem, da bi se nemška država razbila na sto kosov in bi se kozaški konji napajali ob jadranskih rekah, ne samo v Schdnbrnnnu. Francozi pričakujejo odstranitev nemške vladarske rodbine Hohenzollern. Italijani sanjajo o obnovitvi starega rimskega cesarstva ob obali Sredozemskega morja. Tudi med nami so se pojavljali taki nevarni elementi. Seveda krvi jim ni treba prelivati, zato pa toliko več mošta in piva. Da pa pridejo v resnici ljudski sloji do besede, ki so nosili najhujše breme vojske, je v Nemčiji v zadnjem času splošno dovoljeno razgovarjati se o vojnih smotrih.
Razumljivo je, da so se pojavile takoj nasprotne si struje. Tako so na pr. socijalisti sklenili resolucijo, ki zahteva takojšno sklenitev miru, ki protestira proti vsakršnemu zasedenju tujih dežel, tako da bi se prijateljski odnošaji s sosedi takoj spet obnovili, obenem zahtevajo tudi nedotakljivost, neodvisnost in svoboden gospodarski razvoj za svojo domovino. So pa spet druge struje, ki bi najraje zasedle celo Poljsko, severno Francijo, Belgijo itd. Svobodni razgovor bo zjasnil pojme in bo kazal bržkone neko pametno srednjo pot, ki bo končno dovedla do miru.
Po vzgledu Nemčije se bo prej ali slej moglo v Avstriji svobodno obravnavati o smotrih vojne. Eno pač vemo že zdaj: S svojim sivolasim, častitljivim cesarjem zremo s polnim zaupanjem v dozorevajočo bodočnost, ki nam bo zagotovila časten in trajen mir.
Pod vodami.
Nedeljska „Reichspost11 prinaša zanimivo poročilo o novih podmorskih čolnih. Ko slišimo to besedo, mislimo navadno na kake lahke male čolne, podobne škatljicam. Neverjetno se nam zdi, da so te škatlje do 85 m dolge, do 8 m široke in da segajo do 6 m v vodo. Ti čolni premerijo v eni uri 22 morskih milj in celo pod vodo 14 milj. V stanu so voziti z 12000 km, recimo iz Nemčije v Ameriko in nazaj ne da bi morali iskati kuriva, živeža itd., preskrbljeni z vsem tem za 6 do 8 tednov. Opremljene so s 4 do 8 topovi srednjega kalibra in izstrelijo torpede iz osmih cevij. Potopiti se morejo v globočino do 150 metrov tako da se lahko izognejo vsakršnim obrambnim napravam v lukah, kanalih it. naprej. Posadka teh čolnov znaša do 60 mož. Za te najnovejše ladje ime podmorski čoln ni več pravilno. Kajti prejšnji podmorski čolni so plavali vedno pod vodo, dočim se drže te ladje navadno nad morsko gladino in se pogrezajo pod vodo le od časa do časa: Križarke potapljavke bi bilo bolj pravilno ime. Izdelujejo se menda že celo take križarke do 126 m dolge in 5000 ton prostornine. Vozile bi se pa lahko do Japonske in nazaj. Razun vsega tega pa izlegajo te pošasti tudi prav strupena jajca namreč podmorske mine kojih imajo 125—150. Čudne stvari se snujejo, izgleda kot bi se hotela vojska na suhem dvigniti iznad zemlje v zrak ter iz površja vode v njeno globino. Kako se bodo pač spogledali požrešni morski volkovi, ko bodo videli švigati v svojem dotlej popolnoma lasti tem kraljestvu ogromno zver z jeklenim oklepom in po bliskovo se vrtečim repom?
Romunija.
Iz Bukarešte poročajo: „Minerva" izve iz političnih krogov o zadnjem romunskem ministrskem svetu, da se bo še v avgustu odločilo, ali ostane Romunija nevtralna ali pa poseže v vojsko. Ministrski svet je načeloma sklenil, vpoklicati par-
lament še v drugi polovici meseca avgusta k izredni seji, v kateri bo poročala vlada o zunanji politiki.
Bukarešta. Trgovinski minister je za nekaj dni ustavil izvoz petroleja in olja, da doseže nedotakljivo rezervo 15 milijonov ostankov pri destilaciji olja in 300 vagonov olja, ki jih potrebujejo za domačo uporabo za dobo treh mesecev.
Ogrski „Az Est“ je dobil iz poučenega vira to-le informacijo: V Romuniji stoje na eni strani ministrski predsednik Bratianu z nekaterimi člani svoje vlade, potem Filipesku in Jonesku z rusofili, na drugi strani pa Carp, Marghiloman in Majoresku. Vojna stranka je zlasti julija in avgusta na meji ukrenila, da bi v danem slučaju Rusija in Romunija dobili takoj zvezo. Bratianu imazRusijo dogovore, ki vežejo Bratianove roke na podlagi obljub, če tudi niso v listinah zapisane, pa tudi samo Bratianove roke. Zato v treznih krogih ne smatrajo vojnih priprav takih, da bi se morale brezpogojno danes ali jutri udej-stviti. Veliko važnost pripisujejo zadnjim pogovorom nemškega državnega kanclerja na Dunaju. Z veliko pozornostjo zasledujejo tukaj avdijence, kijih daje kralj vodilnim možem v deželi.
Politični pregled.
Nemški kancler na Dunaju.
Nemški državni kancler pl. Bethmann-Hollweg je bil 11. avgusta od cesarja sprejet v avdijenci in nato državni tajnik pl. Jagow. Državni kancler se je posvetoval z zunanjim ministrom Burianom. Teh konferenc se je udeležil tudi grof Tisza. O čem da so se posvetovali, se ni poročalo. Pripisuje pa se temu obisku z Nemškega velik političen pomen. Po dvadnevnem posvetovanju sta se nemška gosta vrnila v Nemčijo. Poroča se, da se je pri posvetovanjih konštatiralo pri vseh rečeh popolno soglasje med voditelji zunanje politike obeh držav.
Angleži in Amerikanci se učijo od nas.
Leto 1916. je prineslo svetovno važen dogodek: Angleži in Amerikanci si morajo hočeš nočeš ustvariti velike armade v svojih deželah. Angleži in Amerikanci so si namreč doslej tako le razdelili vloge: Evropski narodi naj marširajo, naj prelivajo kri, naj pokličejo iz dežele in iz mesta vse ljudstvo pod orožje, Anglija in Amerika pa bosta v svojih tovarnah brusili in izdelovali orožje. Radevolje prepustita nam junaštvo in slavo, zase pa bi radi ohranili kramarijo, milijone in svetovno gospodstvo.
A ta vojska jim je temeljito posvetila. Angleži so morali poslati 80 do 90 divizij na francosko bojišče in ministrski predsednik je govoril o 5 milijonski angleški armadi.
V Ameriki pa se vršijo volitve predsedniških kandidatov ravno v znamenju pomnožitve armade. Zanimivo je, kar je Roosevelt, bivši predsednik Združenih držav izjavil: 100.000 evropskih vojakov, ki bi se izkrcali v New Torku, bi z lahkoto zdrobilo ameriško armado inbi v 30 dneh z lahkoto prodrli v Čikago. (Nad 1000 kilometrov.) Očita sedanjemu predsedniku Wilsonu, da je „z zlobno neumnostjo11 zanemarjal svojo dolžnost in zahteva, da mora prihodnji predsednik ustvariti novo ameriško armado. V zabavo omenimo, da bi se Rooseveltu najbolj podalo, ako bi bil ravnatelj kakega cirkusa. Celemu svetu je grozil pred nekaj leti z debelo palico, ki jo vihti stric Sam onkraj velike luže. Vmes je lovil leve in panterje v Sahari, zdaj je pa izdal knjigo z naslovom: „Boj se Boga in stori svojo dolžnost." Vsebina je popolnoma druga. Bržkone je mož ta naslov zamenjal z naslovom kake druge knjige. V tej knjigi namreč trdi, da mora Amerika osvoboditi v prvi vrsti Belgijo, to pa iz samega strahu božjega. Opomnimo še, da je mož židovskega po-koljenja in zato menda gotovo najbolj poklican tolmačiti krščanskim narodom voljo božjo.
Stiske in muke porajajoče se laške „velesile".
Laška „velesila" se poraja! Laška se zvija, se steguje, se obrača: dosedanje spone so ji preozke! Čuti v sebi višji poklic. — Lahi sanjajo o raznih „programih"! Ako namreč hoče kdo izmed nasprotnikov kako deželo vkrasti in jo zasesti, imenuje to „program": „Krasti" nočejo reči: to je preveč po domače! Torej najprej imajo program „Gorica, Trst, Trident." Potem imajo program „celo jadransko obal od Trsta do Valone!" Laški časopis „Popolo d’ Italia" od 3. avgusta to prav jasno razvija. Toda tu se pa zglašajo neljubi tekmeci: Srbi. Srbi izdajajo v Švici časopis „La Serbie" in ta list pripoveduje Lahom razne štorije. Dalmacijo hočejo imeti Srbi za se! Lahom izrekamo svoje iskreno sožalje! — Jadransko morje smo jim že mi Avstrijci tako zagrenili, da ne morejo prebaviti njegovih grenkih voda! Glej! zdaj pa pridejo še „zvesti njihovi prijatelji" ter jim ho-
čejo odgrizniti najboljši kos! Toda Laška ima še druge „programe". Ona želi imeti nekaj otokov Egejskega morja, obal Male Azije, da prav za prav celo Malo Azijo. Bržkone se hočejo srečati z Rusom na kavkaških višinah. Na vso moč in za vsako ceno hočejo igrati vlogo velesile. „Popolo d’ Italia" vpraša svoje prijatelje: Za kaj preliva Italija kri? Anglija si prisvaja polagoma ogromne pokrajine v Afriki in drugod, Rusija prodira v Armeniji in Perziji, Japonska se zajeda v Kitajsko in Italijo!? Bržkone se vojskuje za „vzore"! Zanimivo pa je, da Anglija drži hladnokrvno Italijo na verižici!" Žita, živeža in premoga ji dovoli za silo: Ako se Laška vpre, pa dvigne Anglija bič in ji zapre dovoz! Toda daja ji semtertja tudi kak sladkorček! Glej! tam v daljni samoti ob vzhodni obali Afrike ima Laška kos nerodovitne zemlje „Somali" po imenu! Edino pristanišče „Kirmaja" za to puščavo so imeli Angleži v rokah! Dali so ga Lahom! A ne zastonj! Bog ne daj, to ni angleška navada: Italijani so morali obljubiti, da bodo poslali „gospodom Senusom" več vojakov, da namreč krijejo hrbet angleškemu Egiptu. Toda Lah, naj se okrene kamor hoče, nima sreče: Ob dalmatinskih čereh in otokih jo bodo pošteno „pogruntali", zato bodo skrbeli naši mornarji, v Afriki pa bodo vse laške „rožce" na golih pustinjah in na suhem pesku vsahnile. — Ako se pa Srbi iz Švice ven kregajo na Lahe, jim lahko privoščimo to zabavo; nas pač to ne more boleti.
Dnevne vesti.
Cesarjev rojstni dan. V petek, dne 18. t. m. se bo po celi monarhiji obhajal cesarjev rojstni dan. Vsi narodi v avstro-ogrski monarhiji bodo ta dan prosili Boga, da jim ohrani častitljivega vladarja, ki ga ves svet spoštuje in mu spoštovanja niti naši sovražniki ne morejo odrekati. Naš slovenski narod se ga bo ta dan spominjal z vso svojo globoko in udano ljubeznijo. Slovenci vemo, kako se naše sijajno zadržanje v vojski ceni pri presvitli vladarski hiši. Zato se z večno, nikdar prelomljeno ljubeznijo, zvetobo in udanostjo do presvetlega vladaija in habsburške rodovine družijo tudi vsi naši narodni upi. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!
Duhovniške vesti. Veleč. g. kn. šk. dvornemu kaplanu Baltazarju Gussgerju je podeljena župnija v Strafiburgu. — Duhovnikom določeno podporo v vojnem času so gospodje duhovniki pred kratkim prejeli. Kakor se nam poroča, se več zelo potrebnim gospodom iz nam neznanegu vzroka podpora ni dovolila.
Imenovanje. Črnovojniški zdravnik dr. Škof v Celovcu je imenovan za višjega zdravnika.
Umrl je nagle smrti celovški sodni zdravnik dr. Rihard Pichler, zadet od srčne kapi. V pon-deljek, 14. t. m. je bil njegov pogreb. Pred nedavnim je padel na bojišču njegov edini sin.
Prevoz mrliča. V Ljubljani vsled kapi umrlega pivovamarskega mojstra J. Mullerja so prepeljali v Celovec in ga pokopali tu 13. avgusta v rodbinskem grobišču.
Vojaški odvetniki. Po listi vojaških odvetnikov, izdani od c. kr. domobranskega ministrstva, so bili za Koroško kot vojaški branitelji za skupno armadno silo in za c. kr. domobrambo nastavljeni gg. odvetniki: dr. Fric DOrflinger, dr. Franc Dwor-schak, dr. Friderik Rčdiger, dr. Emil Walther v Celovcu, dr. Jožef Heller v Trgu, dr. Jožef Fuhr-mann in dr. Rudolf Schiitz v Beljaku.
Prepovedan shod. „Kamtner Tagblatt" poroča, da je bil na 13. t. m. napovedani shod krščanskosocialnega ljudskega in delavskega društva za Celovec in okolico v dvorani Katol. rokodelskega društva od oblasti prepovedan.
Novi vpoklici črnovojnlkov. Domobransko ministrstvo naznanja, da bodo vpoklicani pod orožje na dne 28. avgusta 1916 tisti črnovojniški zavezanci letnikov 1896, 1895, 1894 in 1893, nadalje 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885, ki so bili pri zadnjih naknadnih prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službo. Letnikov 1892, 1891 in 1890 še tačas ne bodo vpoklicali, marveč se bodo vpoklicali ob priliki poznejših vpoklicev. — Pripomni se, da veljajo vpoklici zgoraj označenih letnikov samo za podanike tostranske državne polovice. Istotako so vpoklicani pod orožje na dne 28. avgusta 1916 črnovojniški zavezanci letnikov 1896—1893, nadalje 1889—1885, ki so bili pri zadnjih prebiranjih spoznani za sposobne za vojaško službo in ki so se oglasili za prostovoljni vstop v skupno armado, v vojno mornarico ali v domobranstvo. — Na Ogrskem so pa vpoklicani pod orožje na dne 28. avgusta 1916 črnovojniški zavezanci letnikov 1885—1897 ter letnikov 1865—1897, ki so bili pri zadnjih naknadnih prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službo. Vpoklici na Ogrskem so veljavni samo za čmovojniške zavezance, ki so ogrski državljani.
Določila glede vrnitve letoviščnikov v svojo domovino. Letoviščniki, kojim se je dovolilo bivanje na Koroškem, se opozarjajo, da ta dovolitev kot taka sama na sebi še ne pooblašča za odpo-tovanje iz Koroške. Da smejo zapustiti ožje vojno ozemlje, treba je letoviščnikom napraviti prošnjo za odhodni list (Passierschein) z navedbo številke svojega dovolitvenega lista za tukajšnje bivanje in sicer približno 14 dnij pred nameravanim odhodom z navedbo časa, kdaj hočejo odriniti. Prošnja naj se vloži pri uradu za potne liste stanored-niškega oddelka c. in kr. armadnega poveljstva, vojna pošta 510 (Passierscheinstelle der Quartier-meisterabteilung d. k. u. k. 10. Armeekommandos).
Domači grobovi. Med mnogimi žrtvami, ki jih je položil naš narod na oltar domovine, zasluži časten spomin v našem listu praporščak Jož. Kovač, sin g. Jož. Kovača, gostilničarja in lesotržca v Lipalji vasi v Kanalski dolini. Maturiral je bil ravno pred izbruhom vojne na goriški realki in odšel potem s svojim polkom kot enoletni prostovoljec na severno bojišče. V bitki pri Mzykowu ga je zadela krogla v glavo. Ganljive so vrstice, ki jih je poslal vojak njegovega voda, Kranjec, svoji materi na Gorenjskem. Piše med drugim: „Da bi vsaka slovenska mati bila taka, da bi rodila takega junaka! Posegel sem mu v roko in molil za njegovo dušo. Nebo se je stemnilo in zavilo celi grič v gosto meglo. Od fenriha smo vzeli slovo — ker nazaj ga nič več ne bo.“ — Kakor poroča polkovno poveljstvo, se nahaja njegov grob na vzhodnem bregu reke Seret, med Mzykovom in Muzkarovom. Bodi ti lahka severna zemlja, mladi junak!
Za kmete. Glasilo c. kr. kranjske kmetijske družbe poživlja kmete v svoji zadnji številki, da naj prideljujejo sami doma deteljno seme! Popolnoma pravilno! Razmeroma gorostasne so cene, ki jih kmet izdaja za semena spomladi. V Celovcu je stalo deteljno seme po kili v aprilu 5 K in še več! Kmet naj torej kar 30 K izda za tako seme! Pa kakšno je še to seme: po tem semenu se širi predenica po naših njivah in uduši deteljo. Da pa pridelaš lastno seme, pusti deteljo za seme tam, kjer ni nobene predenice; predenico je treba takoj zadušiti.
Kaj je z g. o. Gabrijelom! O g. o. Gabrijelu Bajcu, ki je z g. o. Janezom oskrboval do zadnjega dušno pastirstvo v kapucinski cerkvi v Gorici, ni po padcu Gorice nobene vesti. „Reichspost11 je poročala, da je bil v popolnoma razstreljeni bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici ubit tudi neki duhovnik. Znano je, da je g. o. Gabrijel ob sobotah izpovedoval v bolnišnici. Mogoče je v bolnišnici iskal zavetja pod varstvom zastave Rdečega križa. Upamo pa, da se bo g. o. Gabrijel, po Koroškem zlasti med duhovščino splošno znani in priljubljeni pater, kmalu oglasil.
Dr. Cescluttl — gorlškl župan. Znani italijanski odvetnik v Gorici, dr. Cesciutti, je bil odšel v Italijo še pred izbruhom vojne. Dr. Cesciutti je bil podžupan v Gorici, eden glavnih stebrov iredentističnega gibanja. Sedaj poročajo preko Lugana, da je dr. Cesciutti odpotoval iz Florence v Gorico, da tam organizira italijansko upravo mesta. Cesciutti je strasten sovražnik Slovencev.
Pismo z bojišča.
Dolgo časa že nisem videl slovenskih koroških krajev in nisem slišal domače besede. Bojna usoda me tira v tuje kraje; nekaj časa sem zrl bistre soške valove in goriške tedaj še cvetoče pokrajine, a potem sem se preselil na visoke tirolske gore. Celo zimo sem prebil na višinah 3000 m. Naše postojanke ležč na grebenu visokega gorovja in 200 korakov pod nami stoj 6 Lahi. Usoda jih sedaj hudo tepe; kadar napadajo, dobijo sprva kamenja po buticah in potem ročne bombe in le malokateri se vrne zdrav k svojim. Pred kratkim je izdajalski nekdanji tridentski župan in drž. in dež. poslanec Battisti s celim bataljonom napadel naše prednje straže, ujel 34 naših mož, a je zalezel sam v past. Dve naši kompaniji ste mu zaprli pot in udati se je moral s 455 možmi in ujetimi našimi prednjimi stražami. Ujeli smo istega dne tudi drugega izdajalca, dr. Filzi-ja.
Obadva je že zadela zaslužena smrt. Tudi drugi napadi so jim ravno tako spodleteli.
Lahi imajo tu mnogo artiljerije, ki sem in tja besno strelja. Malo sitnosti nam delajo sovražni letalci, ki so jako drzni in se spustijo pogostokrat prav nizko nad naše postojanke. Seveda jih naše obrambne baterije sprejmejo z ne-brojnimi šrapneli. Naša stanovanja so bolj revna in priprosta.
Noči so včasi lepe, kakor bi bila velika slavnost. Rakete, bele in rdeče, in metalci svetlobe razsvetljujejo gore daleč na okoli in topovi gro-mijo svoje enakomerne pogrebne pesmi.
A vendar smo veseli in dobre volje in s ponosom pričakujemo zmagoslavne vrnitve v domovino.
Vsem slovenskim koroškim znancem in tovarišem, posebno slovenskim podjunskim dekletom srčne prijateljske pozdrave. Na veselo svidenje! Fr. Hainžurej, praporščak, c. kr. tir. dež. strelci.
f^** Plačam naj višje cene za vso raztrgano, brezvredno
obleko in volnino
raztrgane nogavice, volnene prte, čepice in jopiče, odpadke od krojačev, šivilj, tapetnikov in strojnih pletu. Vreče vseh velikosti, tudi	e	Vse pošiljatve iz cele
poškodovane, kakor f M 1^8	Koroške naj se na-
vse množine opranih ',^*®*w* slovijo na uradno dovoljeno trgovino s starinami v Celovcu 9., Spenger-gasse 7. Dohod iz Pavličeve ulice. Na hišno številko 7 dobro paziti. Po pošti sprejmem samo pošiljatve od 5 kg više. Denar sledi takoj. Za odraščene in otroke dober zaslužek po hitrem nabiranju takih reči.
Raznoterosti.
Lahi so zapustili Afriko: Ne ve se natančno iz katerega vzroka. Eni pravijo, da so jim Arabci sipali preveč peska v oči — dosti ga je v puščavi Sahari — drugi spet trdijo, da moke ni bilo za polento — tretji pravijo, da se držijo starega gesla: veliko kričati in malo storiti.
Eden ki zna! V Novem Jorku je zapuščinski urad moral šteti premoženje ameriškega miljonarja Morgana-. Tri leta so šteli in cenili in računali; končno so dognali, da znaša premoženje približno 450 milijonov kron. Približno toliko, kot je cela Koroška z vsemi vasmi in mesti in travniki in gozdi in premoženji vredna! Lahko bi se posejala cela Podjuna od Celovca do Spodnjega Dravograda, ako bi bilo celo premoženje v svetlih kronicah, tako gosto s kronicami, da bi padlo na vsak oral zemlje 2500 kron. Ali če bi hoteli raje razdeliti ta denar med koroškimi Slovenci, bi prišlo na vsacega okrog 4500 kron. Pravijo pa, da je bil ameriški milijonar Astor, ki se je potopil na Lu-zitaniji, še bogatejši: posedoval je baje 500 milijonov kron in Rokefeler pa menda še enkrat toliko! No! Bog jih požegnaj; kar je preveč je preveč; saj ne morejo požirati denarja. Nam pa morda krompirjeva juha in ajdovi žganki bržkone bolj teknejo kakor tem gospodom njihove slaščice: morda na onem svetu še krompirjeve juhe ne bodo imeli; bogataš še kapljice vode ni dobil.
Končno je cenzura odobrila stvarjenje sveta. V Birmingamu na Angleškem, tako poročajo nedeljski graški listi, se je v kinematografu predstavljalo stvarjenje sveta. Za vsaki dan stvarjenja je bila posebna slika: podpisi so se glasili: Prvi dan je ustvaril Bog nebo in zemljo in je rekel: „Bodi luč“ in je bila; z dovoljenjem cenzure! Drugi dan: Bodi celina sredi dan; in zgodilo se je tako: z dovoljenjem cenzure ... Dolgo je moral Bog čakati na odobritev svojega dela! Morda mu še kaj črtajo! (Opomba stavca: Ako se Bogu tako godi, potem pač moram že potrpežljivo čakati tudi cel teden na pismo!)
jSsgssssBsssssssssssgsssissgiigasssiissiissssasgssssssj
" V zalogi Družbe sv. Mohorja o CeIoucu"
je nanovo izšla knjiga:
Izbrani spisi dr. Jožefa Vošnjaka
I. zvezek:
Troje angelskih češčenj.
Povest.
H P n a. • M Ah Im VA7. RO h rzn. rlmžniTrA h
01 10		
	Daj nam mir, Gospod! Enoglasna pesem s harmonijem ali orglami. Partitura 35 h pri skladatelju A. Kosi, šolski ravnatelj, Središče, Staj. (V znamkah!) Istotako se dobi pri njem „Nab. ljudske pesmi" I. in II., znižana cena h 80 h.	
0		0
Zopet sem tu!
Dokler bo kaj zaloge, pošiljam
kanafase, cefir, modrotisk itd. v ostankih.
Ostanke 20 metrov za 44 kron ali „	40	„	„	86	„ franko.
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
Jaroslav Marek
tkalnica, in rasepošiljalnica
e Bystrem pri Houtm Mestu n. Met.
(Češko).
	
	Hočete biti od svojega Cnm> REVMATIZMA J	uUfl	korenito ozdravljeni? 4fJrLM	Na tisoče že ozdravljenih! Bolečine v členih in sklepih, otekli udje, pohabljene roke in 1	m	n°ge, pikanje, bodenje, nategovanje v raznih delih telesa, celo ^Ll	oslabelost oči so posledice revmatične in protinove bolezni. TM	Za ozdravljenje Vam ponujam naravni izdelek! W W	Nobenega splošnega sredstva, ampak zdravilo, kakor je nudi M W	bolnemu človeštvu dobra mati narava. Mr fl/ M	Vsakemu brezplačno za poiskušnjo. fmJL	Pišite mi takoj, pošljem Vam svoje sredstvo in svoj poučen spis zastonj. Boste moj hvaležen pristaš. Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta, VI. odd. Z53.
	
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica It. 7.
-------------- uraduje vsak dan, IzvzemSi nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik In Izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek. —■ Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu.