63. itev. PoÄtnkua pfeuSana t goiaviooi. Celje, potek 9. avgusta 1929. Leto XI. Izhala v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7'— M Inozemstvo Din 20*—. Niamuna fttevllka I Din. Račun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. NOVA DOBAi Urednlfttwo In upravnfätvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritllčje. Rokoplsov ne vračamo, Oglasl po tarlfu. Telefon Int Stev. 65. Pcmen haaške konference za našo državo. Delegati na§e države na reparacijski konferenci v liaagu ne bodo imeli lahke naloge. Jasno je, da so skušale velesile na pomladanski konferenci strokovnjakov v Parizu urediti na- dalnje plačevanje nemSke vojne od- škodnine tako, da bi dale Nemčiji go- tove ugodnosti, toda ne na svoj račiin, temveč na račun svoiih malih zavez- nikov v svetovni vojski. To je tako- Evani Youngov plačilni načrt, ki ga ima odobriti haaška konferenca. Že poprej so se slišale pritožbe, da velesile rešuiejo mnoga vprašanja, ki so v zve2i z likvidacijo posledic sve- tovne vojne, brez vsakega ozira na manjše svoje zaveznike, ki so izvzem^i Francijo, trpeli mnogo, mnogo več ko na pr. An«!ija. če so že razmere tako nanesle, da se je moralo Nemcem kaj popustiti, bi bilo edino pra ično, da bi ta popust nosili vsi zavezniki enako. Toda postopalo se je obratno: popust se je zvalil na rame malih in s'abih, onih, ki na pariAki konferenci sploh niso bili zastopani. Niti vprašalo in zaslišalo se jih ni. Ni čuda, da ie mtd temi zavezniki sedaj mnogo upravičene nevolje. Po pariSkem plačevalremu načriu se delijo nemške reparacije na dve obdobji. Prvo obdobje plačevanja Nem cev gre do 31. marca 1966, drugo ob- dobje traja do konca marca 1988. V prvem obdobju bi naj povrnila Netn- čija zmagovalcem ne samo to, kar morajo plačati za svoja voina poso- jila z obrestmi vred, temveč tudi vso dejansko vojno Skodo. V drugem ob- dobju pa bi naj Nemčra placaia vse ono, kar j« potrebno za izvrSitsv mi- rovnih pogodb (na pi\ vezniških vojnih dolgov). Naša država je doslej uobivala 5% kvote od skupnega letnega zneska nemške vojne odškcdnine. Po pari- škem načrtu naj bi dobivala satno 4%. Namesto 125 milijonov nemških mark, kolikor smo irneli dobivati po Dawesovem načrtu, bi dobivali sedaj v prvem obdobju povprečno letno !e 84 milijonov. Prva !eta bi dobivali 79 4 milij., poslednja 106 milijonov. Potemtakem bi ne dobivali letnu niti 4-4%, temveč samo 4 22%. V drugem obdobju bi pa bili 5e mnogo na slaDšern, kajti od 1.1966 do !988 bi letno dobivali samo 22.6 milij. mark mesto 71.5 milij., ki bi nam Sli Po ključu na prvo obdobje. Repara- c'iska komisija se je pri tem ključu ozirala samo na one vojne dolgove, ki jih imamo napram Angliii in Ame- rik1, ker se je postavila na stališče, da nam gredo v drugem obdobju !e oni zneski, ki so nam potrebni za plačevanje vojne odškodnine. Toda pri tem ie upoštevala, kakor ;ečeno, samo naše vojne dolgove napram Angliji, Ameriki in drugim, ne pa obresti in amortizacije našega vojnega dolga napram Franciji, ki nikakor ni maj- hen in ki bi ga naj plačaii mi sami. S tako površnostjo, in najsi je bila slučajna a)i namerna, je reparacijska komisija najboljSe dokazal?, kako je pri rešitvi tako važnega problema, kot j je konečna ured-.tev plačila nemLke vojne cdškodnine, zapostavljala inte- rese malih zaveznikov iz svetovne vojne. O'avna prednost Youngovega pia- čUnega načrta bi imela biti v tem, da bi naj Nemčija plačevala letno 660 milijonov mark v denarju. Ta denar bi naj upravljala reparacijska banka, o kateri se je mnogo govorilo in pi- salo pred nekaj meseci. To bila tudi za nas ugodna prednost, ker bi mo- rali dobiti po stari 5% reparacijski kvoti letno 33 milijonov mark. Ako bi to kvoto «komercijalizirali», to je, ako bi na podlagi te dajatve najeli zuna- nje posojilo, bi mogli dobiti kakih 100 milijonov dolarjev, ki bi se obre- stovali in odplacevaü, ne da bi nas to stalo niti paro. Toda doSIo je dru- gače : ten 660 milijonov se je razde- lilo docela drugače : 62 miüjonov bi se naj uporabilo za obrestovanje ino- zemskega posojila, ki ga je najela — NemČija 1. 1924. Od preostalih 598 milijonov bi dobila Francija 500 mili- ionov, ostanek pa Belgija in Italija, Mi in drugi Balkanci pa ničesar. Nam bi se izplačevala vojna odškodnina 5e naprej v blagu in fabrikatih, ki se za reparacije zaračunavajo silno drago. Ta materijal bode obravnavaia haaSka konferenca. NaSe zahteve so jasne in opravičene, interes, ki ga imamo na poteku konference, ra- zumljiv. Domače vesti« d NaŠlm narodnim društvom jav- ljamo, da radi in brezplačno spreje- mamo naznanila in poročila o njihovih prireditvah. Tekst pa naj bo po mo- žnosti kratek in točen. d Petdesetletnico je slavil 6. avg. ljubljanski mestni župan g. dr. Dinko Puc. Q župan je rodom Ljubljančan ; oče je bil sluga pri okrajnern glavar- stvu. Po Studijah, pri katerih si je moral kakor večina dijakov iz starejše dobe, pomagati sam, se je nastanii v Gorici. kjer se je osobito posvetil or- ganizaciji narodnih društev na deželi in dosegel krasne uspehe. Ob izbruhu vojne je tudi moral preskusiti gren- kobo in nevarnosti avstrijskih zapo- rov. Po vojni se je nastanii v Liub- ljani in je stopil kmalu v prve vrste voditeljev bivše demokratske stranke. Poleg tega je delovai v svoji pri- Ijublieni »Soči«. Ko je prevzel I. 1923 kot gerent in I. 1927 kot izvoljen Žu- pan vodstvo občinskih poslov v Ljub- ljani, se je pokazalo, da je tu došel pravi mož na svoje mesto. Oradba najrnodernejše klavnice v državi, pre- uredite^ elektrarne in vodovoda, lepe občinske stanovanjske hiše in razne druge naprave bodo vedno spominjale na njegovo župansko dobo. Ljublja.i- ski g. Župan je tudi nam vedno mil in srčno dobro došei gost, kadar nas obišce. K Abrahamu, ki ga je doživel Čil in zdrav, rnu tudi štajerski prijatelji in častilci prisrČno častitajo ! d Za generalnega 1 ;spektürja pri ministrstvu za notranje zadeve jc imeno- van poleg A. Kuzmanovica tudi g. dr. Otmar Pirkmajer, ki nam je vsem v najbolj^em spominu kot prvi veliki Župan in organizator mariborske ob!a- sti in ki je zadnji dve leti odlično so- deloval pri ustvarjanju refcrmnjh za- konov za notranjo upravo. Za odlič- nega naSega rojaka, ki se nahaja prav- kar na oddihu v laških toplicah, je to veliko in zasluženo priznanj». d Slovesno polaganje temeljnega kamna za pravoslavno cerkev v Čelju se bode izvršilo v nedeljo dne 1. sep- tembra. Slavnosti se bode udelez'lo več višjih pravoslavnih cerkvenih funk- c'jonarjev. Kakor znano, bode stala pravoslavna cerkev na prostoru nek- danje vojaäke bolnice vis-a-vis hotela Skoberne. j d V okrajnl celjskl cestnl odbor, ki Steje, kakor poročamo na drugem mestu, 17 odbornikov, volijo posa- mezne občine (volilna okrožja) sledeče število odbornikov: Celje mesto 2, Celje okolica 2, po enega odbornika : Dobrna, Škofja vas, Št. Pavel pri Pre- boldu, Ve'. PireŠica, Št. Jur — okolica, Petrovce, Nova cerkev — Višnja vas (volišče v Novi cerkvi), Vojnik—Šmartno v Rožni dol. — Frankolovo (volišče v Vojniku), Št. Rjpert—Svetina—Kalobje (volišče Kalobje), Št. Peter—Gotovlje (volišče v Št. Petru, Žalec — Griže (volišče v Žalcu), Teharje—Sv. Lov- renc pod Prežinom (volišče v Teharjih), Dramlje — St. Jar trg (volišče v Št. Jurju). d Na sokolsko prlreditev v Laškem vozi v nedeljo, dne 11. tm. celjski mestni autobus iz Celja ob 14. in 15. uri izpred Celjskega doma, zvečer pa iz LaSkega od prireditvenega prostora ob 20. in 21. uri ter po potrebi tudi Se pozneje. Cena vožnji km I Dinar. Celjane vabimo, da izrabijo tudi to ugodnost in pohite polnoštevilno v nedeljo na Laško, kjer proslavi ta- mošnje Sokolsko druStvo 10letnico svojega obstoja. d lz sodne pisarniške službe. Ime- novani so za pisarniške pripravnike(ce) v 4. skup. 111. kateg.: Žmahar Janja, Hribar Joško in Benko Franc, vsi v Celju, Cvetkovič Anton na La§kem. d Dravsko sokolsko okrožje pri- redi na praznik dn& 15. avgusta svoj telovadni dan v Središču. Dopoldan tekma, popoldan ob 3. uri javna telo- vadba in veselica. d Iz celjske pollcljske kronlke. Ukradeno je bilo v Gregorčičevi ulici št. 3 v sredo med 8. in 9. uro zvečer kolo trgovcu g. Šaferju. Postavil je kolo pri hišnih vratih in šel za tre- nutek v stanovanje, pa je kolo že zginilo. Kolo je dirkalne vrste, črno pleskano in vredno 1200 dinarjev. — Zgube: Ivan Vrtačnik, Krekov trg 8, je zgubil včeraj stodinarski bankovec. — Weiss Žiga iz Sp. Lendave je zgubil potni list. — V ženski kopalnici je bila zgubljena rjava ženska listnica z malo vsoto denarja. — Med ovadbami je ena radi kolesarenja na pešpeti na Ljubljanski cesti. — Aretirali so danes tsi berače, sinoči pa 29 letna brezposelno St. K. radi potepanja. d Umrla sta v celjski javni bolnici- 6. avgusta 18 letnl Jože Repenšek, sin malega posestnika v Bočni radi za- strupljenja in 7. avgusta 20 letna služ- kinja Marija Črtalič iz Celja. — V mestu je umrl včeraj popoldne gosp.. Maks Sima, bivši mesar in gostilničar na «Zelenem travniku», v starosti 88 let. — Nd] v mim počivajo ! d Pogreb umrle gospe Olge Je- senkove se je vršil v sredo popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti v Raztagovi ulici št. 5 na mestno pokopališče ob veliki udeležbi celjskega prebivalsiva,. Videlo se je, da vse sočustvuje z rod- bino radi tako tragične izgube soproge in matere. d Velenjski elektrlčni tok pride v Savinsko dolino. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu razpisuje dela za napravo 14 km dolgega elek- tričnega dalnjovoda iz Velenja v Sa- vinsko dolino. S tem bode dobil tok državni rudnik v Zabukovci, se bode lahko ojačale obstoječe centrale (Št. Peter, Vrbje) in bodo mogoče še nove naprave. Napeljava mnogo cenejšega velenjskega toka bi tudi prišla za Celje in okolico vpoštev. Oče Kondelik in zeninUejuara Ceški spisal Ignat Herrmann. avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 83 Kje pa je gospod tast? Mil je sicer že nirak, ko so drdrali vozovi iz cerkvo sv. Štcfaiui, bilo jo tudi kakor veiao — ze v drugi pr> ovici listopuda, vendar so bili na že- ljo gospe Kondetikovo vsi vozovi od- prh. Geh svet naj vidi njono hcer kot nevesto in tudi ta slavni sprevod, ki jo spremlja. Srcna želja gospo Kon- delikove se je spolnila, zakaj ta dan je vladalo mirno, jasno vreme. In ta- ko se je zgodilo po njeni vo^ji. Drugače se je spomnila na vse, d;i so ne bi Pepica prehl'adila — ziikaj «lo se je tu glavno za Popico. Dala ji ie napraviti okusen plašček iz bolega atlasa, skrbno podšit z najmehkejšo viclno in bogato okrašen. Ko so se vozovi začeli pomiikati, je Pogledada gospa Koadelifcovaj ki, je sedela s stavbenikom Bečko v četrtem vozu, skrbno naprej, da bi videla, \ »atoro smer boclo zaviili in obrnila se ie k svojemu sosedu, ki je vse to vodil: »Ali vedo, kod morajo iti, gospod stavbonik?« >Vedo. vedo. milostljiva gospa, bo- dite brez skrbi. Vsak korak sem jim naznačil. Pojdemo po Štefanski ulici doli, čez Vaclavski trg, po Sadni uli- ci, Ferdinandovi cesti, Spaleni in Purkynjevi k Besedi. To je najdaljša pot.« »Dobro, dobro, gospod stavbenrk«, je rekla gospa Kondelikova z izrazoni [)opolne zadovoljno.sti. »ZeJo smo vam li.valezni, da ste poskrbeli za to — za tako stvar je treba izkušenega moža. Prosi'in vas, kdaj pa hodi naš človek k svatbi! Enkrat v življenju, kadar jo pripravi svojemu d-aistnemu otro- ku. Za to morajo biti izučeni gospod- je, pravi arainžerji. — Toda, kaj ne gredo preveč hitro?« je hitro priponi- nila. »Ne, milostljiva gospa. Ukazal sem, naj vozijo prav polagoma . . .« »To je dobro«, se je oddahnila go- spa. »He])ica ni tega vajena — kdaj pa se naj vozi! — s hdtro vožnjo pride cello ziveevje v nered — in dane bi bilo (oga najmanj treba . . .« Gospod Beoka je pokimal z glavo, kakor da raznme. Toda, odkrito po- vedano, gospa Kondelikova je s stra- hom za Pepico zakrila pravi vzrok, J zakaj je želela počasno vožnjo. Naj se jih svet nagleda, naj ima dosti casa ogledovati si nevesto, ženina, vse — tudi srec.no miater . . . Vozovi so drdrali po Štefanski uli- <"'i, po Vaclavskem trgu, polagoma, skoro ca,stitljivo. Gospa. Kondelikova je gledala navidezno predse, toda vi- dela je dobro na vse strani. In neiz- rečeiio do'bro se ji je zdelo, da so se ljudje ustavljalli že oddaleč, da so zvedavo gledali vozove, posebno žen- ske, glavno pa dekleta — da so gle- dale tako željno, hrepeneče. Ah, seve- da, danes bi hotela biti vsaka na Pe- pičinem mestu. vsaka bi bila rada ta novesta. In kadarkoli se je primerilo, da je slučajno kdo izm'ed občudovajcev spoznal v vozu ženina Vejvaro, snel klobuk v poadrav in mu prijateljsko pokimal, ni ušlo to gospej Kondeli- kovi niti enkrat in vsdoj je pokimala tudi sama kar najvljudneje in je od- zdravljala s tem za hčor, zase, za celi sprevod. In kadarkoli se je primeri- lo, da je zaslišala. iz ust kake Evine beere, ki se je ustaviila. polglasen klic: To je lepa nevesta! — napolnilo se ji je avce ,s ponosom, in kadarkoli je za- slišala: To je lep parček! Tedaj se j© kar topUa od blaženosjti.. TaJco, da, tako .si je predstavljala vožnjo iz cer- kve! In nič več ni bila nejevoljna, ker se je končala poroka tako pozno — (kar jo je v zacetku skoro jezilo, če- prav ni tega pripoznala) — zakaj na ulicLih je gorel plin, svetlo je bilo do- volj, in ko so prišli v Sadno ulico, na Ferdinandovo cesto — tarn se je vse svetilo vsled nestevilnih svetiljk na tandelabrih in svetiljk pred izložba- mi, bogato opremljenimi. Gospa Kondelikova ni nikdar veli- ko čitala, takrat še ni bilo »Minerve», ni hodila v višjo dekliško solo, prav nič ni vedela o triumfalnih vozovih rimskih imperatorjev, o njihovih po- vratkih iz zmagovitih bitk in o njih sprcvodih po ulicah vriskajočega Ri- ma. Toda ko bi bila vedela, danes bi se ji zdelo, da je ona tak cacsar, ki jezdi na čelu svojega sprevoda z bo- gatim plenom v občudovanjo onini ])lebejcem, ki so koniaj odskakovali prod kopiti velikih konj. In ko so vozovi zavili v slavnost- nem, inirnem teku v Vladislavovo ulico in so se ustavili pred Moščan- sko Besedo, je bilo gospej Kondeliko- vi žal, da je že konec tega. Danes bi se prepeljavala po Pragi toliko časa, Stran 2. »NOVA PÖBÄc Štev. 63. d Sokolsko društvo v Celju pri- redi 11. t. m. ob 20. uri zvečer veliko telovadno akademijo v Rogaški Slatini. Ako bo lepo vreme, se vrSi akademija na prostem, drugače pa v zdraviliški dvorani. Vabimo k obilni udeiežbi ! d Volitve v okrajne cestne odbore (okr. zastope). Oblastni komisar ma- riborske obi. samouprave dr. Leskovar je z razpisom od 31. julija odreciil na temelju § 73 zakona o samoupravnih cestah volitve v okrajne cestne odbore na 25. avgust. Okoliše novih cestnih odborov bodo tvorili okoliši doseda- njih okrajnih zastopov, kjer so ob- stojali. Kjer pa okrajnih zastopov ni bilo, so odločeni sodni okraji kot oko- liši novih cestnih odborov. Posamezni sodni okraji bodo volili v okrajne ce- stne odbore: Celje 17, Čakovec 15, Dol. Lendava 14, Gor. Rad&ona 7, Gornjigrad 7, Konjice 10, Kozje 7, Ljutomer 7, Marenberg 7, Maribor 20, Murska Sobota 16, Ormož 10, Preiog 15, Prevalje 7, Ptuj 18, Rogatec 8, Slovenjgradec 8, Slov. Bistrica 9, Sv. Lenart v S!. gor. 10, Šmarje p. Jelšah 7, ŠoŠtanj 7 in Vransko 7 odbornikov. Obtastni komisar je obenem razdelil posamezne okoliša okrajnih cestnih odborov v volilna okrožja. Velike ob- čine, ki imajo pravico voliti vsaj 1 odbornika, so volišča zase, manjše ob- čine pa so združene v skucna volišča. Celje voli 2, Maribor 5, Ptuj 1 odbor- nika. Kakor smo že nedavno poročaii, se ne bo volilo na podlagi kandidat- nih list za ves okraj, ampak vsako volüno okrožje (l ali več občin sku- paj) voli svoje odbornike. Seveda bodo v posameznih občinah odnosno sku- pinah občin nastale pri volitvah borbe, ker bo »vsaka občma skušala spraviti v okr. cestni odbor svojega cloveka. d Slovensko katoliško akademsko starešlnstvo irna od 10. do 13. avg. v Celju svoje zborovanjc, katerega se po časopisnih napovedih udeleži za jeden dan tudi minister dr. KoroSec. d Umrljivost v Celju. V mesecu juliju je umrlo v Celiu skupno 18 oseb in sicer 3 v mestu, 15 pa v v javni bolnici. d Današnja dunajska opoldanska vremenska napoved: 10. avgusta v južnih alpinskih deželah cieloma oblačno, lokalne nevihtd kasneie poslabsanje vremena. d V Tlllerjevl koči (Logarska do- lina) se vräi v nedeljo koncert. Pri- čakuje se večje števiio obiskovalcev iz Savinske doline in iz Celja. d NoČno lekarniško službo v Celju ima od sobote 10. t. m. do petka 16. t. m. lekarna »Pri orlu* na Glavnem trgu. d Gasilno društvo v Celju. Te- densko službo ima od nedelje 11. tm. do sobote 17. tm. IV. vod pod po- deljstvom g. B. Schlosserja. ' d Brusnice, prav lepe, bo imela tudi letos tvrdka Anton Fazarinc. Prednaročila se že sedaj sprejemajo. d Solnona očala, razna optika, An- ton Lecnik, Gelje. d \z rudnlške službe. Prestavljena sta gg. inž. Josip Močriik iz Velenja kot direktor drž. rudnika v Mostar in inž. Ferd. Šinkovec iz Zabukovce kot direktor drž. rudnika v Zenico. V Celje pride za Sefa okrožn. rud. urada inž. Bogumil Cihelka iz Zenice, v Velenje za direktorja pa inž. Ernst Čuček iz Bukinja. d Veliko Skodo je r.apravila zadnji petek toča tudi na Šrnohorju. Uničilo je vsa polja, kar je toliko hiije, ker še kmetje niso poželi niti žiia. d Vrtna veseüca s plesom se vrši v nedeljo v gostilni g. Fr. Bergerja v Gosposki ulici v Celju. Začetek ob 3. uri pop. Svira priljubljena gdba na pihala. d Direkclja drž rudnika v Velenju sprejema do 16. avgusta ponudbe glede dobave 125 kub. metrov jamskega lesa. Mestni kino Celje Najboljsi in najnovejši film Harry Piela d Kmetski praznlk na Krškem pojju se preloži s 15. na 18. avg, to je s praznika na nedeljo. Spored ostane isti. Praznika se bodo udeležili v večjem številu tudi Hrvati. d Ponarejeni kuvani šilingl so prišli v Avstriji v promet. Ponarejeni komadi nosijo letnico 1926 in so ko- vani iz aluminija, vsled Cesar so lažji ko pravi enošilinski kovani komadi. Pozor v obmejnih krajih ! HUMAN IK . MOSKi PLATNENJ ^^ POLČEVLji. 21ENSKI PLATNE.M ČEVLU S SPONAMJ © m © UGODNA PRILIKA ZA NAKUP CEVLJEV RAZLIČNE I ZDELAVE Gelje, Aloksandrova cesta 1. MariiiorE Gosposka ulica 17. Ptuj: Slovenski trg »Petovia«. da hi se utrudila. Nikdar vee se ne bo ; vozila tako ... ! Prod Besednim portalom je stal * liiišnik v piuznični obleki, gla.dk o obrit, z levico je gla-dil mogočne, sive brke. desnico je imel pripravljeno, da ! bi odpiral svatoin vozove. Sedaj je j priskočil, kljuke so zaskripal'e, svatje ] so izstopali. Gospod stavbcnik Becka je bil že I zdolaj, da bi zopet uredil sprevod, ki je moral iti v prvo nadstropje. Naj- prej par novoporočencev, poteiu drug z Malko., z, 30, 116 in <>(l Din, za smile 17, dc- kllce 12, fenice 31, 111, 40 52 in U'J Din. I Nakup ncprisiljcn. d Zopet jedno rodovnlško društvo r;e ustanovilo v VerŽeju pri Ljutomeru. Taka društva imajo, kakor znano, na- logo, da zberejo v svojem okolišu čredo najboljših krav gotove pasme, ki jo potem preskušajo glede mleč- nosti, zaroda in drugih lastnosti ter jo prenavljajo in pomnožujejo na ta na- čin, da obdrže vedno telsta od naj- boljših mater, vse drugo pa odbijajo. V naši bližini deluje tako društvo (za- druga) v Št. Jurju ob J ž. d Oddaja zaVupe buffeta na po- staji Velenje se bo vrSila polom cfer- talne licitacije dne 20. avg. t. 1. pri Direkciji diž. železnic v Liubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbor- nice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). d Nakazlla v Španijo pctom Poštne hranilnlce. Po^tna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno ban- čno zveza s Španijo za nakazila v to državo. Lastniki ček. računov lahko odrejajo izplačila v Španijo pod istimi pogoji, kot v ostale države. S posre- dovanjem teh in že poprej upeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Poštna hraniinica nakazila v države celega sveta. Podrobna pojnsniia daje Poštna hranilnica in njene podružnice. Mestni kino Celje Najboljsi in najnovejši film Harry Piela d Vsak kadllec naj si nabavi mo- derni ustnik (Zigarettenspitz), ker si s tem prihrani bolečine od opeklin in jih dobi najceneje pri Anton Lečniku, urar, zlatar, optik, Celje, Glavni trg. d Med, unlv. dr. Ivlč Stjepan, več letni asistent-zdravnik drž. zdravilišča v Topolšici, specialist za pljuČne bo- lezni in tuberkulozo, ordinira od 1. avgusta naprej vsaki dan od 9.—11. ure dop. in od 3.—5. ure pop. v Celju, Vodnikova ulica 5. d Podpore za gospodarske raz- | stave v Slovenljl. Od zneska po Din 149 000'—, ki ga je namenila vlada za gospodarske razstave, dobi v Sloveniji Ijubljanski velesejem Din 30.000'—, gozdarska in sadjarska razstava v Ljubljani Din 8000"— in obrtna ter industrijska razstava v Ljutomeru Din 3000"—. d Da se prepreči prodajanje ukra- denega sadja In grozdja na mari- borskem trgu, je mariborski mestni niagistrat odredil, da se mora vsak prodajalec na zahtevo tržnega organa ali policije izkazati z izkaznico svoje občine o izvoru sadja oz. grozdja. d Cene za seno In slamo v Mari- boru so znašale 7. avg. za seno 55—80 in slamo 50—70 dlnarjev. d Automobllni ptomet zahteva že pri nas, ki še nimamo mnogo auto- mobiiov, veliko smrtnih žrtev. V Ze- dinjenih državah sevetoamerikanskih je bilo lani od autümobilov ubitih 27.288 oseb, v zadnjih 10 letih pa skupaj 181.534 oseb. l. d Cestna zveza Celja s Trbovljaml se bode v doglednem času zdatno zboljSala, posebno za automobilni pro- met. Okrajni zastop v Laškem popra- vlja namreč cesto iz Dola v Rimske toplice. Lesene mostove nadomeSfa z betoniranimi, pri Breznem pa bode cesta preložena, tako da bo odpadel sedanji hud klanec. Automobilni pro- met s Trbovljami bi se tedaj gibal po cestni progi Celje—Rimske toplice— Dol—Hrastnik—Trbovlje. d ObČnl zbor Kmetijske družbe za SJovenijo se vrši v četrtek, dne 5. septembra 1929 ob 11. uri dop. v Ijubljanskem Mestnem domu. Na dnevnem redu je tudi volitev pred- sednika ter po 3 članov načelstva za ' bivšo Kranjsko in bivSo Štajersko. d Gospodarski teden v Ljutomeru Za obrtno, «ndustrljsko in kmetMsko razEtavo, ki bo trajala od 11. do 18. avgusta, se kaže vedno večje zanima- nie tako pri razstavljslcih kakor tudi pri občinstvu. Prve pošiljke razstavnega materijala že prihajajo, kmetijska po- družnica se je obrnila do raznih in- teresentov s pozivom, naj razstavijo poljedelske stroje, gnojiia, krmila itd. Kmetijska družba je obljubila veliko množino svojega blaga in propagand- nega materijala. Pričakovati je, da bo tudi ta del razstavo zelo poučen. Go- veda in konji na razstavi in premo- vanje dne 14. avg. so že izbrani; tudi perutnina bo dobro zastopana. Te dni prične razstavni odbor z dodeljeva- njem razstavnih prostorov in z raz- vrstitvijo razstavnega materijala. Med razstavo bodo obiskovalcem na raz- polago autotakse in tudi autobusna zveza po Ščavniški dolini do Gornje Radgone. Kakor poroča razstavni od- bor, je prijavljenih precej zastopnikov raznih oblasti, ki se udeleže otvoritve sploSne razstave ali pa vsaj kake delne prireditve v njenem okviru. Mestni kino Celje Najboljsi in najnovejši film Harry Piela d Vstreiili so v pondeljek v Beljo- jini pri Prokuplju v južni Srbiji haj- duka Milosava Knotovica, ki je ropal vec let v tamosnji okolici in ima na vesti kakih 30 uinorov in ropov. d Hekiama za manborske gostilne. »Mariborer Zeitung« poroča, da je inariborska policija prijela te dni po- noči nek avto, ki je vozil eel meterski stot govejega mesa l>rez vsakega kon- trolnega lista . . . Termömetre za sušilnice; specijalni okenski, tako da se sušenje kontrolira izven suSilnice. Dobijo se le v drogeriji ] SanitaSi Celje. Srev. 63____ »NOVA DOBA« ___Stran 3. d Klub slovensklli kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 11. tm. dop. Wubske dirke na progi Celje—Roga- 5ka siatina (36 km). Start ob pal 10. uri dop. pri gostilni «Zeleni travnik», •Cilj v Rogaški Slatini med pol 11. in 11. ure. Prvi zmagovalec sprejme ko- lajno, drugi diplomo, tretji priznanico KSK. Istočasno se vrši kolesarski zlet v Slatino. Zbirališče kolesarjev med 7. in pol 8. zj. pred hotelom «Pošta« v Celju. Odhod točno ob pol 8. uri. Povratek do 6.-ure zv. Zlet se vrSi samo ob lepem vremenu. d Sredozemska angleška morna- rlca na Malt! poseti v kratkem naSe Hike na Jadranu. Z njo pride pri- bližno 20 000 mornarjev in cf:cirjev. Radi tesnega prostora je moralo danes odpasti mnogo gradiva. K&r bo še uporabljivo, priobčimo pri- hodnjič. d Zdravilisče Rogaško Slatino je iskalo do 14. ju-lija 2911 oseb. Tudi v zadnjem izkazu je največ Srbov, Hr- vatov in Madžarov. Slovenci niinamo denarja za take drage zabave. Ažuriniuje, entlanje, VCZÖMJO, na stroj, izvršuje najceneje in solidno M ŠR1BAR, Celje Oosposka ulica 27. d Ant. Rud. Legat-ov enoletni tr- f/ovski tečaj v Mariboru. (Odobren od Ministrstva Trgovino in Industrie v Beogradu). Lastni internal, letni iz- piti in izpričevak pod drzavnim nad- zorstvom. Prospokti in vpisovanja v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Mari- hor, Shvenska ulica 7. Natančnejše v insoratnem delu. 'BHBBBBBBBBBIIBHBHHBHBBBBBDBBBSEi Hmeliarfi. za susünice, do 80° C in z barvanim živim srebrom, se dobe v ^ DROGERIJI «CENTRAL« ^F. Vrtovec, Celje, Kralja Petra c. d Žika je iekoči kruh. Pozcrno pre čitajte navodilo, ki je pridejano vsa- kemu zav:tka Žke, in prepričali se boste, kako veiik uspeh je mogoče doseči z majhnimi strošk». 421 d Gozdna vesta vracija. Vsako so- boto-, liodeljo in praznik zvečer kon- tert. Dobi'a haloška in ljutomersika vina, niTzla jedila, kakor lucli vsnk dan sveže pivo v sodckih. 458 d Preselil se je odvetnik g. dr. Öle- fan Wiijh iz Kočevja v Celje, Koue- n°va ulica st. 2. Hmelj« Hmeljarjem ! V legitimacije, ki jih je založilo Hmeljarsko društvo v Žalcu, Se je vrinila neljuba pomota in se vsi hmeljarji, ki se jih bodo posluževali, uljudno naprošajo, da prečrtajo v le- gitimacijah »1/2« in jo nadomeščajo z *1*. Društveno vodstvo. Razne politicne in druge novice P Novi železniški minister. Centralni presbiro javlja z dne 5. avg.: Na predlog predsednika ministrskega SVK,a v ,m,[nistra ™ notranie zadeve jc N|. Vel. kralj podpisal danes ukaz. s katerem se unenuje 2a ministra sa- obracaja g. Lazar Radivojevič, dose- danji minister za šume in rudriike, a za ministra sum in rudnikov g.' dr. A. Korošec, dosedanji minister saobra- caja. pObletnico s m rt i St j e pana Radiča, ki je bi!a včeraj 8. avg., so obhajali Hrvati z mašami zadušnicami v Zagrebu in po vseh večiih hrvat- skih krajih. Tudi Slovenci smo se s sPoštovanjem spominjali velikega vo- d»telja in prosvetitelja hrvatskega ^nietskega naroda. P »Zeppelinov« polet okoli ^veta. Nemška zračna ladija »Gros ^ePpelin« ki je prispela v torek ob .po1 1. zjutraj na ameriško letaliSče LJkehurst pri New Yorku, se je včeraj ^rog pol 6. ure zjutraj zopet dvignila sa pot v Evropo. 11. avg. misli do- Pfiti v Berlin in krožiti nad mestom Spomin lOletnice nemške ustave. Odtod bo plul >Zeppelin« domov v Friedrichshafen in potem naprej v Tokijo, čez Tihi ocean v San Fran- cisco, New York in zopet domov. Na ta način si delajo Nemci za svojo teh- niko ogromno reklamo. «INO. Mestnl kino Celje. Petek 9., sobota 10. in nedelja 11. avg.: »Njegovo naj- moJnejše orožje«. Senzacija v 10 ve- selih in pnstolovnih dejanjih. V glavni ulogi HARRY PIEL, ki se je pri sne- manju tega filma težko nonesrečil, kar se vidi tudi v filmu. Dva dela v eni predstavi. — Od pondeljka 12. avg. dalje se predvaja pretresljiva drama v 6 dejanjih »Na robu sveta«. V glavnih ulogah Brigita Helm, Wilhelm Dieterle, Imre Raday in Albert Steinrück. Oba fiJma sta proizvod berlinske UFE. Prednost mlecneoa posnemalnika. V zadnjem cn.su se po deželi močno ponujaio in priporofaio mlečni posne- i malniki, in sicer najbolj od strani j raznih potnikov. Pri takih prilikah se j povzdigujejo po možnosti velike ko- risti, ki so zvezane s temi stroji. Da se pri tern tudi pretirava zlasti proti neukemu malemu posestniku, si lahko predstavljamo. Koristi posnemovalnikov so v resnici velike, toda le v pravih rokah. Kar moramo na malern posestvu najmanj zahtevati, je to, da ima zadostno mleka in dosti spretno moč za stroino po- snem?.nje in za druga potrebna m!e- karska de)a. Za vsako kmetiio pa tak stroj ne velia. Če so potrebni pogoji podani, bi bilo pa napačno, če se ne bi hoteü oko- risriti s strojem, ki je danes zaradi svojih predr.osti r^zširjen po vsem svetu in k»teremu moramo danažnji napredek v mlekarstvu v prvi vr>t.i pripi.satl. Mlečni posnemalnik ima predvsem to prednost, da ž njim lahko rnleko takoj po molži posnemamo in da do- bitno na o- rajo dokazati, da so na normativiü dan dno 26. marca 1919 prebivali in j ;"¦;> danes prebivajo na o'zemlju naše ¦ kraljevine. j 2. Lastniki fekovnega računa zad- nji računski izpisek svojega čekovne- t>či računa, 3. Lastniki rentnih depozitov poleg ! rpntne knjižice še potrdilo o d'rzav- ; ljan.stvu. ' Prijave je treba ])o-slati lukrati z ostali'mi dokuinonti naravnast Postni liraiiilnioi v Beograd. Poudarja se, da oriim interesentom, ki so svoje vloge in terjatve proti biv- ši dunaj'ski Postni htaiiilnici prija- vili ze moseca maja in junija 1928, ni trel)a ponovno pcsiljati prijav Poštni hranilnioi. Olede likvidacije vlog pri biv«i Poštni hranilnici v Budirnpesti svo. Kje, pove unrava lista. 3-3 Iren iz vseh rudnikov prvovrsten o'obavlja in do- ----- ¦¦¦=; stavljs trgovir.a Fvan&o Joat, Ceife, Aleisandrovn ul. I 723 ArtiKel, ki se prodaia v velikih mncžinah, po- treben za vsako domači;o, patentiran v 17. državah. Piospokt po?!je brer.- pl-jčno Samuel Leopold, Senta, Ba*ka X. Specerijo — delikateso koloniale kupite vedno dobro pri Karol Loibner (Pri zvoncu) 2 Celje. Kralia Petra cesta. ' 3 SI. občinstvo vljudno obveščam, da sem opustil eh-ktricni obrat na Dečko- vem trgu šr. 5 ter nredil novo brusar- sko delavnico v Gosposki ul'ci 5tev. 5 (poleg hotda Balkan). Piiporočam se za nadaljno naklonjenost Pavel Blasutto brusar in nožar. posteije, stole, zofo, rnadracc, novc spalnice, žičnc vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MHRMOR« Ul se je preseSila ix Celja Gosposka ul. 25, v last^o hiSo na Spodn}i Hudinji St. 52, CELJE-GÄBEBJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3-. 7-37 Maks Zabukošek nodn< krojnč^ica Celje. Cankarjeva ulica St. 2 Velika zaloga angleSkega in češkega blaga. 50-5 Češko sukno v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLIflCU" so 6 A. Drofenik, Ceije, Glavni trg 9. RDGTHAllA 7QT1 11 all 10 UOIZall klcparstvo, vodovodne idštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoCa dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Lene zmerne. 5Ü"° Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 63 Cßijsksi posojilnica d. d. Stsnje hraniinih v'c-g nad Din 75,000.000'—. Sprejema hramtoe vlogo. Izvršuje vse denarne, krec-ü .¦ in posojiine posle. — Kupuja in prodaja devize in valute. Stanje glavnice in rezerv nsd Din 9,000.000-. U Basfni pala&i Harodni dom Podrežitici s Maribor^ Soštanj Anf. Rud. Legafov enoletni t r «jo vslci tečaj v M^ariboru (odborcn od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Učni predmeti: Enostavno, dvostavno in ameriSko knjigovodstvo Trgovsko računstvo Slovenska korespondenca in kontorna dela. Srbo - hrvaški jczik in korespon- denca. NemSka trgovska korespondenca. Gospodarski zemljepis. Blagoznanstvo. Slovenska stenografija. Strojepisje. Lepopisje. Sluvenski jczik. Nemški jozik. Italijanski jezik. Nemška steriografija. Začetek dne 2. septembra 1929. Lastni intcrnat in lastni šolski bufett. — Letni izpiti in izpričevola pod držav- nim nadzorstvom. Prospckti in vpisovanja v trgovini tvrdke Änt, Rud, Legat & Co., Maribor, Slovenska ul. 7, teiefon 100. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor hid plogče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se ¦"'obijo proti gotüvini in po zelo u god nth obrokih pri Got« I littWwM, Ceije knjigartta In Wifcirgo^'r.a 3 p?pi^]em; pisalnimi in riseii^čmi predmati. RartonQzna tovarna BENČINA IN DRUG d. z o. x. Marlbor izdeiuje vsakovrstne škatlje, krožnike, desert kapsie itd. 2-3 Izdelovatelj tovornih in luksuznih vozov ter avtokaroserij kakor vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje vestno in po ceui Vlado Cajhen CELTE m GÄBEHTEJ118 Sanke in smuči vedno v zalogi. Damska konfekcija Perilo 50-6 Otročja konfelicija Komblneže Kopaine obieke Kopalne Čevlje Nogavice svetovnih znamk nafceneje in v vclikl izbiri pri I>i?a^o Cellini, Celje, Glavni trg St. 14 Solidna postrežba. Zmerne cene, Avtotaksa Fric Blumer, Celje prevzema prevažanje potnikov čez mejo in sicer: v Avstrljo, Italijo, Madžarsko in Švico. Cene konkurenčne. Telefon 163. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetüjk, okvirjev za pociobe, ogledal, raznovrstnih Sip itd. 50—5 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Zahvala« Vsem on;m, ki so ob smrti naše Ijubljene h'trke, sestre in svakinje ELVIRE ^izkazali na kakršenkoli način svoje sočutje, zlasti z udeležbo 8 jpri pogrebu in z darovanjem cvetja, izražamo tern potom svojo najglobokejšo zahvalo in prosimo vse /nance in pri- j jatelje, da ohranijo predrago pokojnico v najlepšem spominu. CELJE, dne 7. avjrusta 1929. Rodbina Trampuš - Schneider. ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦llliniKDiiaBliiiBBaaBBaaBBBaBi Najuečia zcloga In somoprodsja :\::'C najprlppnvneisili PUCH koles Cene x.rte^t,n 2 ill iniiKlflllll Kmetska posojilnica za celjsho oholico v Celju reQistrovana zadruga z omejeno zavexo Pisarna v Presernovi ulici 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge obrestuje po 6—8% čistih, brez renfnega davka. 2 ä B Ä "5 •2 co J= Tiska in izdaja Zvegna tiskarna — Odgovoren za Ltdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan C§H*a 9 CelJM.