10 11 Projekt APPLAUSE – od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev Besedilo: Branka Trčak in Simona Strgulc Krajšek Fotografije: Branka Trčak, Maks Merela, Marija Gorjanc, Zala Strojin Božič, Simona Strgulc Krajšek, Tea Kapun, Marko Drpić, Andrej Žužek, Domen Ožbot Invazivne tujerodne vrste so eden od najpomembnejših dejavnikov, ki ne- gativno vplivajo na raznoživost (biodi- verziteto); z nezadržnim razraščanjem povzročajo ekonomsko škodo, nekate- re med njimi pa so škodljive tudi zdrav- ju. S težavnostjo upravljanja invazivnih tujerodnih vrst se stroka spoznava že nekaj desetletij, precej mlajši so pred- pisi, ki to področje deloma urejajo. Borbe z nekaterimi invazivnimi vr- stami verjetno nikoli ne bomo dobili, lahko pa blažimo posledice njihove naselitve in hitro ukrepamo, ko se ta- ka vrsta v določenem okolju pojavi na novo. Mestna občina Ljubljana se s problemati- ko invazivnih rastlin poglobljeno ukvarja od leta 2010. Poleg odstranjevanja dolo- čenih vrst, številnih izobraževanj in dru- gih aktivnosti smo se leta 2016 na pose- ben način lotili razraščanja japonskega in češkega dresnika. Povezali smo se z dru- štvom Re-Generacija, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Inštitutom za celu- lozo in papir ter javnim podjetjem Snaga (danes JP VOKA SNAGA). Suha stebla ra- stlin japonskega dresnika, nabrana v pro- stovoljnih akcijah, smo zmleli in izdelali papir za papirne vrečke in zvezke, Sna- ga pa je papir uporabila za tisk angleške različice revije Snagazin. V Ljubljani smo tako med prvimi na svetu izdelali papir iz stebel japonskega dresnika na polin- dustrijski ravni. S tem smo na inovativen način pristopili k reševanju problematike invazivnih tujerodnih rastlin po principu krožnega gospodarstva. Leta 2017 smo uporabo dopolnili še z ročno izdelavo pa- pirja iz japonskega in češkega dresnika. Iz njega smo izdelali promocijski material za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišen- ski hrib. Koledar, razglednice in igra spo- min so na 8. bienalu slovenskega obliko- vanja Brumen prejeli priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen. Idejo predelave invazivnih rastlin smo leta 2017 nadgradili s prijavo projek- ta APPLAUSE (Alien PLAnt SpEcies) – from harmful to useful with citizens‘ led activities (od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključeva- njem prebivalcev) na drugi razpis pobude Urban Innovative Actions (UIA). Med 206 prijavljenimi je bilo izbranih 16 projek- tov, med njimi tudi APPLAUSE. Pri projektu, v katerem poleg vodilnega partnerja Mestne občine Ljubljana so- deluje še 10 partnerjev, se ukvarjamo z uporabnostjo invazivnih rastlin po načelu »brez odpadkov« in krožnega gospodar- stva. Namesto da odstranjene invazivne rastline zažgemo ali kompostiramo, pri projektu predlagamo sistem ravnanja, ki temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane, ki jih učimo prepo- znavati tujerodne vrste in jim svetujemo, kako jih lahko koristno uporabijo. Pri projektu sledimo naslednjim ciljem: » Ozaveščanje meščanov in sodelovanje z njimi glede prepoznavanja, zbiranja in uporabe invazivnih tujerodnih ra- stlin v različne namene preko številnih aktivnosti. » Razvoj novih orodij za prepoznavanje in popisovanje nahajališč invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst z analizo ortofoto in satelitskih posnetkov ter vzpostavitev javne informacijske plat- forme za prepoznavanje in nadzor razširjenosti invazivnih tujerodnih ra- stlinskih vrst. » Uvedba novih, nekonvencionalnih po- stopkov in tehnik za izdelavo papirja iz tujerodnih rastlinskih vrst z uporabo encimov. » Proučevanje možnosti uporabe ostan- kov, ki nastanejo pri proizvodnji papir- ja in predobdelavi lesa. » Razvoj novih izdelkov iz invazivnih tuje- rodnih rastlin. Dele rastline uporabimo kot surovino za papirne in lesne izdelke, hrano, izdelavo barvil in hibridnih pre- mazov ter izvlečkov in prašiv za zatira- nje rastlinam škodljivih organizmov. » Vzpostavitev krožnega poslovnega mo- dela v Ljubljani na način, da vse suro- vine v procesu krožijo in se izničijo vsi odpadki, saj se le-ti porabijo kot vho- dna surovina drugje v procesu. INFORMACIJSKI SISTEM Informacije, kje v Ljubljani rastejo inva- zivne rastlinske vrste, koliko jih je, ali jih je možno odstraniti, koliko stroškov bomo imeli z odstranjevanjem in podobno, so ključne za načrtovanje uporabe invaziv- nih rastlin. Zbiranje teh informacij nam omogoča mobilna aplikacija, ki jo razvija- mo pri projektu in s katero natančno po- pisujemo površine v lasti Mestne občine Ljubljana. Z aplikacijo elektronskih de- lovnih nalogov lahko na podlagi podatkov nato tudi izvajamo odstranjevanje. Razvijamo tudi algoritme daljinskega za- znavanje sestojev japonskega in češkega dresnika z analizo letalskih (ortofoto) in satelitskih posnetkov Sentinel-2. Žal, ali pa tudi na srečo, ostale vrste zaenkrat ne tvorijo takšnih sestojev, ki bi bili ustrezni za zaznavanje s tovrstno tehnologijo. PAPIR Celuloza je osnovna sestavina papirja. Če želimo neko rastlino uporabiti kot surovi- no za izdelavo papirja, mora biti vsebnost celuloze dovolj visoka. S proučevanjem kemijskih, mehansko-fizikalnih in morfo- loških lastnosti izbranih rastlin smo do- ločili tehnološko primerne vrste za izde- lavo papirja. Te vrste so japonski in češki dresnik, orjaška in kanadska zlata rozga ter navadna robinija. Zadostno količino celuloze ima tudi deljenolistna rudbekija, vendar so v Ljubljani njeni sestoji za pro- izvodno papirja premajhni. Papir, ki ga izdelujemo na polindustrijskem nivoju, uporabljamo za tisk izobraževalnih publi- kacij, promocijskega gradiva in izdelavo različnih inovativnih izdelkov. Hkrati pa v delavnici ročne izdelave papirja na Povše- tovi ulici 6 v Ljubljani, ki smo jo v okviru projekta preselili iz nekdanje Mojstrske delavnice ročne izdelave papirja Vevče, ročno izdelujemo papir po petsto let sta- rem postopku. V tej delavnici potekajo številne ustvarjalno-didaktične delavnice za otroke in odrasle, kjer nastajajo inova- tivni izdelki iz ročno izdelanega papirja. LES Fizikalno-kemijske, kemijske in ostale la- stnosti, ki so bistvenega pomena pri izbiri lesa ter njegovi predelavi in obdelavi, ki vodi do končnega izdelka, smo proučili za 17 invazivnih lesnih vrst. V projektu smo razvili 10 enostavnih izdelkov, ki jih meščani lahko z malo iznajdljivosti in osnovnim orodjem izdelajo sami doma. 10 kompleksnejših izdelkov z višjo doda- no vrednostjo, ki so za izdelavo nekoliko zahtevnejši, pa izdelujejo mojstri v mizar- ski delavnici, ki je bila prav tako vzposta- vljena na Povšetovi ulici 6 v Ljubljani in deluje od marca 2020. Iz lesa invazivnih vrst smo izdelali tudi le- sene črke za visoki tisk. Tovrstne črke so v dobi tiskanja s svinčenimi črkami upo- rabljali za tiskanje plakatov, saj so bile svinčene zaradi velikosti pretežke. Večina starih lesenih črk je uničenih, izgublja pa se tudi znanje o njihovi izdelavi. Za izde- lavo lesenih črk je izmed vrst, vključenih v projekt, po mehanskih lastnostnih naju- streznejši amerikanski javor. BARVILA Pri projektu APPLAUSE smo iz listov in korenik japonskega dresnika, plodov in listov octovca ter cvetov zlate rozge in žlezave nedotike izolirali različna barvi- la. Ugotovili smo, da se barvilo korenik japonskega dresnika, ki je v osnovi inten- zivno rumene barve, lahko v prisotnosti različnih bazičnih reagentov spremeni v rdečo, v prisotnosti kislih pa v rumeno zeleno. S predobdelavo tekstila z zeleno galico (železov sulfat) dobimo siva obar- vanja, s predobdelavo s sojinim mlekom, modro galico (bakrov sulfat) ali hitoza- nom (snov, pridobljena iz oklepov rakov) pa rjavkasta obarvanja. Barvila želimo vključiti tudi v funkcionalne hibridne pre- maze kot absorbente za pretvorbo sončne v električno energijo. HRANA Izmed tujerodnih vrst smo kot surovino za prehrano izbrali štrboncelj, topinam- bur in robinijo, ki jih kot živilo dovoljuje Aplikacija za popis nahajališč invazivnih tujero- dnih rastlinskih vrst. Papirni lonček in semenski list iz ročno izdelane- ga »dresnikovega« papirja. Lesene črke za tisk, izdelane iz amerikanskega ja- vora, ter z njimi natisnjena plakata. Interaktivni zemljevid nahajališč invazivnih ra- stlinskih vrst. Zbirka izdelkov iz papirja, strojno izdelanega iz invazivnih tujerodnih rastlin. Ksilofon, izdelan iz lesa navadne robinije. Lesna delavnica, ki smo jo načrtovali in opremili v okviru projekta. SLOVARČEK Tujerodna vrsta je vrsta, podvr- sta ali takson nižje kategorije, ki je vnesena zunaj območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. To vključuje katerikoli del organizma, ki lahko preživi in je sposoben razmno- ževanja. Invazivna tujerodna vrsta je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. Defi- nicija, ki jo uporablja Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN), je širša in kot invazivne obravnava tuje- rodne vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno biot- sko raznovrstnost. (vir: https://www.tujerodne-vrste. info/tujerodne-vrste) Bombaž, lan in volna, pobarvani z barvilom iz ko- renike japonskega dresnika. Odtisi pigmenta iz cvetov žlezave nedotike na raz- ličnem papirju. 10 11 Projekt APPLAUSE – od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev Besedilo: Branka Trčak in Simona Strgulc Krajšek Fotografije: Branka Trčak, Maks Merela, Marija Gorjanc, Zala Strojin Božič, Simona Strgulc Krajšek, Tea Kapun, Marko Drpić, Andrej Žužek, Domen Ožbot Invazivne tujerodne vrste so eden od najpomembnejših dejavnikov, ki ne- gativno vplivajo na raznoživost (biodi- verziteto); z nezadržnim razraščanjem povzročajo ekonomsko škodo, nekate- re med njimi pa so škodljive tudi zdrav- ju. S težavnostjo upravljanja invazivnih tujerodnih vrst se stroka spoznava že nekaj desetletij, precej mlajši so pred- pisi, ki to področje deloma urejajo. Borbe z nekaterimi invazivnimi vr- stami verjetno nikoli ne bomo dobili, lahko pa blažimo posledice njihove naselitve in hitro ukrepamo, ko se ta- ka vrsta v določenem okolju pojavi na novo. Mestna občina Ljubljana se s problemati- ko invazivnih rastlin poglobljeno ukvarja od leta 2010. Poleg odstranjevanja dolo- čenih vrst, številnih izobraževanj in dru- gih aktivnosti smo se leta 2016 na pose- ben način lotili razraščanja japonskega in češkega dresnika. Povezali smo se z dru- štvom Re-Generacija, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Inštitutom za celu- lozo in papir ter javnim podjetjem Snaga (danes JP VOKA SNAGA). Suha stebla ra- stlin japonskega dresnika, nabrana v pro- stovoljnih akcijah, smo zmleli in izdelali papir za papirne vrečke in zvezke, Sna- ga pa je papir uporabila za tisk angleške različice revije Snagazin. V Ljubljani smo tako med prvimi na svetu izdelali papir iz stebel japonskega dresnika na polin- dustrijski ravni. S tem smo na inovativen način pristopili k reševanju problematike invazivnih tujerodnih rastlin po principu krožnega gospodarstva. Leta 2017 smo uporabo dopolnili še z ročno izdelavo pa- pirja iz japonskega in češkega dresnika. Iz njega smo izdelali promocijski material za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišen- ski hrib. Koledar, razglednice in igra spo- min so na 8. bienalu slovenskega obliko- vanja Brumen prejeli priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen. Idejo predelave invazivnih rastlin smo leta 2017 nadgradili s prijavo projek- ta APPLAUSE (Alien PLAnt SpEcies) – from harmful to useful with citizens‘ led activities (od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključeva- njem prebivalcev) na drugi razpis pobude Urban Innovative Actions (UIA). Med 206 prijavljenimi je bilo izbranih 16 projek- tov, med njimi tudi APPLAUSE. Pri projektu, v katerem poleg vodilnega partnerja Mestne občine Ljubljana so- deluje še 10 partnerjev, se ukvarjamo z uporabnostjo invazivnih rastlin po načelu »brez odpadkov« in krožnega gospodar- stva. Namesto da odstranjene invazivne rastline zažgemo ali kompostiramo, pri projektu predlagamo sistem ravnanja, ki temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane, ki jih učimo prepo- znavati tujerodne vrste in jim svetujemo, kako jih lahko koristno uporabijo. Pri projektu sledimo naslednjim ciljem: » Ozaveščanje meščanov in sodelovanje z njimi glede prepoznavanja, zbiranja in uporabe invazivnih tujerodnih ra- stlin v različne namene preko številnih aktivnosti. » Razvoj novih orodij za prepoznavanje in popisovanje nahajališč invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst z analizo ortofoto in satelitskih posnetkov ter vzpostavitev javne informacijske plat- forme za prepoznavanje in nadzor razširjenosti invazivnih tujerodnih ra- stlinskih vrst. » Uvedba novih, nekonvencionalnih po- stopkov in tehnik za izdelavo papirja iz tujerodnih rastlinskih vrst z uporabo encimov. » Proučevanje možnosti uporabe ostan- kov, ki nastanejo pri proizvodnji papir- ja in predobdelavi lesa. » Razvoj novih izdelkov iz invazivnih tuje- rodnih rastlin. Dele rastline uporabimo kot surovino za papirne in lesne izdelke, hrano, izdelavo barvil in hibridnih pre- mazov ter izvlečkov in prašiv za zatira- nje rastlinam škodljivih organizmov. » Vzpostavitev krožnega poslovnega mo- dela v Ljubljani na način, da vse suro- vine v procesu krožijo in se izničijo vsi odpadki, saj se le-ti porabijo kot vho- dna surovina drugje v procesu. INFORMACIJSKI SISTEM Informacije, kje v Ljubljani rastejo inva- zivne rastlinske vrste, koliko jih je, ali jih je možno odstraniti, koliko stroškov bomo imeli z odstranjevanjem in podobno, so ključne za načrtovanje uporabe invaziv- nih rastlin. Zbiranje teh informacij nam omogoča mobilna aplikacija, ki jo razvija- mo pri projektu in s katero natančno po- pisujemo površine v lasti Mestne občine Ljubljana. Z aplikacijo elektronskih de- lovnih nalogov lahko na podlagi podatkov nato tudi izvajamo odstranjevanje. Razvijamo tudi algoritme daljinskega za- znavanje sestojev japonskega in češkega dresnika z analizo letalskih (ortofoto) in satelitskih posnetkov Sentinel-2. Žal, ali pa tudi na srečo, ostale vrste zaenkrat ne tvorijo takšnih sestojev, ki bi bili ustrezni za zaznavanje s tovrstno tehnologijo. PAPIR Celuloza je osnovna sestavina papirja. Če želimo neko rastlino uporabiti kot surovi- no za izdelavo papirja, mora biti vsebnost celuloze dovolj visoka. S proučevanjem kemijskih, mehansko-fizikalnih in morfo- loških lastnosti izbranih rastlin smo do- ločili tehnološko primerne vrste za izde- lavo papirja. Te vrste so japonski in češki dresnik, orjaška in kanadska zlata rozga ter navadna robinija. Zadostno količino celuloze ima tudi deljenolistna rudbekija, vendar so v Ljubljani njeni sestoji za pro- izvodno papirja premajhni. Papir, ki ga izdelujemo na polindustrijskem nivoju, uporabljamo za tisk izobraževalnih publi- kacij, promocijskega gradiva in izdelavo različnih inovativnih izdelkov. Hkrati pa v delavnici ročne izdelave papirja na Povše- tovi ulici 6 v Ljubljani, ki smo jo v okviru projekta preselili iz nekdanje Mojstrske delavnice ročne izdelave papirja Vevče, ročno izdelujemo papir po petsto let sta- rem postopku. V tej delavnici potekajo številne ustvarjalno-didaktične delavnice za otroke in odrasle, kjer nastajajo inova- tivni izdelki iz ročno izdelanega papirja. LES Fizikalno-kemijske, kemijske in ostale la- stnosti, ki so bistvenega pomena pri izbiri lesa ter njegovi predelavi in obdelavi, ki vodi do končnega izdelka, smo proučili za 17 invazivnih lesnih vrst. V projektu smo razvili 10 enostavnih izdelkov, ki jih meščani lahko z malo iznajdljivosti in osnovnim orodjem izdelajo sami doma. 10 kompleksnejših izdelkov z višjo doda- no vrednostjo, ki so za izdelavo nekoliko zahtevnejši, pa izdelujejo mojstri v mizar- ski delavnici, ki je bila prav tako vzposta- vljena na Povšetovi ulici 6 v Ljubljani in deluje od marca 2020. Iz lesa invazivnih vrst smo izdelali tudi le- sene črke za visoki tisk. Tovrstne črke so v dobi tiskanja s svinčenimi črkami upo- rabljali za tiskanje plakatov, saj so bile svinčene zaradi velikosti pretežke. Večina starih lesenih črk je uničenih, izgublja pa se tudi znanje o njihovi izdelavi. Za izde- lavo lesenih črk je izmed vrst, vključenih v projekt, po mehanskih lastnostnih naju- streznejši amerikanski javor. BARVILA Pri projektu APPLAUSE smo iz listov in korenik japonskega dresnika, plodov in listov octovca ter cvetov zlate rozge in žlezave nedotike izolirali različna barvi- la. Ugotovili smo, da se barvilo korenik japonskega dresnika, ki je v osnovi inten- zivno rumene barve, lahko v prisotnosti različnih bazičnih reagentov spremeni v rdečo, v prisotnosti kislih pa v rumeno zeleno. S predobdelavo tekstila z zeleno galico (železov sulfat) dobimo siva obar- vanja, s predobdelavo s sojinim mlekom, modro galico (bakrov sulfat) ali hitoza- nom (snov, pridobljena iz oklepov rakov) pa rjavkasta obarvanja. Barvila želimo vključiti tudi v funkcionalne hibridne pre- maze kot absorbente za pretvorbo sončne v električno energijo. HRANA Izmed tujerodnih vrst smo kot surovino za prehrano izbrali štrboncelj, topinam- bur in robinijo, ki jih kot živilo dovoljuje Aplikacija za popis nahajališč invazivnih tujero- dnih rastlinskih vrst. Papirni lonček in semenski list iz ročno izdelane- ga »dresnikovega« papirja. Lesene črke za tisk, izdelane iz amerikanskega ja- vora, ter z njimi natisnjena plakata. Interaktivni zemljevid nahajališč invazivnih ra- stlinskih vrst. Zbirka izdelkov iz papirja, strojno izdelanega iz invazivnih tujerodnih rastlin. Ksilofon, izdelan iz lesa navadne robinije. Lesna delavnica, ki smo jo načrtovali in opremili v okviru projekta. SLOVARČEK Tujerodna vrsta je vrsta, podvr- sta ali takson nižje kategorije, ki je vnesena zunaj območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. To vključuje katerikoli del organizma, ki lahko preživi in je sposoben razmno- ževanja. Invazivna tujerodna vrsta je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. Defi- nicija, ki jo uporablja Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN), je širša in kot invazivne obravnava tuje- rodne vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno biot- sko raznovrstnost. (vir: https://www.tujerodne-vrste. info/tujerodne-vrste) Bombaž, lan in volna, pobarvani z barvilom iz ko- renike japonskega dresnika. Odtisi pigmenta iz cvetov žlezave nedotike na raz- ličnem papirju. 12 13 uredba o novih živilih v Evropski uniji. Raziskave v projektu so med drugim po- kazale, da je v gomoljih topinamburja vsebnost polisaharida inulina, ki je za sladkorne bolnike primernejši kot škrob, pri divje rastočih primerkih višja kot pri gojenih. Vsako leto poleg kulinaričnih delavnic organiziramo tudi natečaj za najbolj inovativno jed iz štrbonclja in to- pinamburja. VARSTVO GOJENIH RASTLIN PRED ŠKO- DLJIVCI Pri projektu raziskujemo, ali bi lahko iz invazivnih tujerodnih rastlin doma pri- pravili prašiva in izvlečke za zatiranje rastlinam škodljivih organizmov. Testira- li smo obe vrsti zlate rozge in dresnika, smrdljivo ditrihovko, veliki pajesen, na- vadno amorfo in octovec. Za najbolj učin- kovito se je izkazalo delovanje vodnih izvlečkov navadne amorfe proti pršicam, potencialno so bili učinkoviti tudi izvlečki navadne amorfe in velikega pajesena pro- ti tobakovemu resarju na čebuli in proti kapusovim bolhačem na zelju. Protiglivno delovanje so pokazali izvlečki japonskega dresnika, smrdljive ditrihovke in navadne amorfe. Recepture pripravkov bomo obja- vili v posebnem priročniku in na spletu. ODPADKI KOT SUROVINA Pri proizvodnji papirja in obdelavi le- sa nastanejo odpadki, ki jih želimo pri projektu koristno uporabiti. Manjši del ostankov različnih lesnih vrst smo pre- delali v utekočinjeni les, ki smo ga testno uporabili kot dodatek lepilnim mešani- cam in površinskim premazom. Ostanke predelave lesa skušamo uporabiti tudi za proizvodnjo lesnih biokompozitov. Utekočinjeni les. Tako žagovina kot lužnica, ki je odpadni produkt pri proizvodnji papirja, sta vir enostavno in težje (lignin) razgradljivih snovi. Enostavno dostopna hranila sku- šamo s pomočjo mikroorganizmov izkori- stiti za pripravo bioplastike in za izdelavo ekstrudirane niti, namenjene za postop- ke 3D tiskanja. Lignin se težko razgradi, hkrati pa je eden redkih virov aromatskih spojin v naravi. Pri projektu raziskujemo mikrobiološko pretvorbo lignina v ferul- no kislino in iščemo načine, kako bi jo pretvorili v vanilin, ki je pomemben za prehrambeno industrijo in v proizvodnji finih kemikalij. ZNANJA PREDAJAMO MEŠČANOM Pri projektu je nastalo in še nastaja veliko novega znanja o razširjenosti in možno- stih uporabe invazivnih tujerodnih vrst. Pomembno je, da ta znanja predamo me- ščanom. Zato veliko časa namenjamo izo- braževalnim aktivnostim in sodelovanju z meščani. V okviru projekta organiziramo številne naravoslovno-tehnične delavnice za vrtce in osnovne šole, izobraževanja o prepoznavanju invazivnih rastlinskih vrst in prostovoljne delovne akcije, v sklo- pu katerih zbiramo invazivne rastline za uporabo pri projektnih aktivnostih. Zelo obiskane so naše kulinarične delav- nice, delavnice barvanja tekstila, delavni- ce tiskanja plakatov z lesenimi črkami in delavnica izdelave pripravkov za varstvo gojenih rastlin. Pri projektu smo v zbir- nem centru Povšetova vzpostavili zbirno mesto, kamor lahko meščani prinesejo odstranjene invazivne rastline. Posneli smo več kot 30 kratkih filmov o invazivnih tujerodnih rastlinah in o iz- delkih, ki nastajajo v projektu, izdali več publikacij, tiskanih na papir iz dresnika, ter izdelali interaktivne in natisnjene tri- dimenzionalne modele 15 izbranih vrst rastlin. Z vsemi naštetimi aktivnostmi želimo iz- boljšati seznanjenosti splošne javnosti s problematiko invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter na primeru njihove uporabe pokazati možnost gospodarjenja po na- čelu »nič odpadkov« in krožnega gospo- darstva. Z vzpostavitvijo poslovnega kro- žnega modela omogočamo nova delovna mesta ter razvoj trajnostnih izdelkov in storitev. Več o aktivnostih in rezultatih ter ostale informacije o projektu najdete na spletni strani https://www.ljubljana.si/sl/moja- ljubljana/applause. Prostovoljne delovne akcije zbiranja in odstranje- vanja invazivnih rastlin. Otroci sodelujejo pri ročni izdelavi papirja. Modeli rastlin, natisnjeni s 3D tiskalnikom, in di- gitalni interaktivni model, dostopen na platformi Sketchfab. Zbirno mesto za invazivne tujerodne rastline na Povšetovi ulici 2 v Ljubljani. Trajanje projekta: od 1. 11. 2017 do 31. 10. 2020 (3 leta) Vrednost: 5.202.590 €, sofinanciranje s strani EU v višini 4.162.072 € Partnerji: Mestna občina Ljubljana (vodilni partner); JP VO- KA SNAGA, d.o.o.; Univerza v Ljubljani: Biotehniška fakul- teta (Oddelek za biologijo, Oddelek za agronomijo, Oddelek za lesarstvo ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravo- slovnotehniška fakulteta (Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje); Institut Jožef Stefan; Kemijski inštitut; Inštitut za celulozo in papir; Tisa d.o.o.; GDi d.o.o.; Trajna – Društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja; Zavod za tipografijo in tiskarsko dediščino tipoRenesansa; Center odličnosti Veso- lje, znanost in tehnologije. Vrste, ki so vključene v projekt APPLAUSE: amerikanski javor (Acer negundo), navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), veliki pajesen (Ailanthus altissima), navadna amorfa (Amorpha fruticosa), thunbergov češmin (Berberis thunbergii), davidova budleja ali metuljnik (Buddleja davidii), navadni cigarovec (Catalpa bignonioides), sivi dren (Cornus sericea), polegla panešplja (Cotoneaster horizontalis), smrdljiva ditrihovka (Dittrichia graveolens), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia × bohemica), trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos), laška repa ali topinambur (Helianthus tuberosus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), maackovo kosteničevje (Lonicera maackii), navadna mahonija (Mahonia aquifolium), mirobalana ali štrboncelj (Prunus cerasifera), lovorikovec (Prunus laurocerasus), octovec (Rhus typhina), navadna robinija (Robinia pseudacacia), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), japonska medvejka (Spiraea japonica). EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj Projekt APPLAUSE sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj preko pobude Urban Innovative Actions (UIA). Informacije in stališča odražajo izključno poglede avtorjev. Pobuda UIA zanje ne odgovarja, prav tako ne za njihovo uporabo. S kulinarične delavnice: pomladna solata z vlože- nim topinamburjem. 12 13 uredba o novih živilih v Evropski uniji. Raziskave v projektu so med drugim po- kazale, da je v gomoljih topinamburja vsebnost polisaharida inulina, ki je za sladkorne bolnike primernejši kot škrob, pri divje rastočih primerkih višja kot pri gojenih. Vsako leto poleg kulinaričnih delavnic organiziramo tudi natečaj za najbolj inovativno jed iz štrbonclja in to- pinamburja. VARSTVO GOJENIH RASTLIN PRED ŠKO- DLJIVCI Pri projektu raziskujemo, ali bi lahko iz invazivnih tujerodnih rastlin doma pri- pravili prašiva in izvlečke za zatiranje rastlinam škodljivih organizmov. Testira- li smo obe vrsti zlate rozge in dresnika, smrdljivo ditrihovko, veliki pajesen, na- vadno amorfo in octovec. Za najbolj učin- kovito se je izkazalo delovanje vodnih izvlečkov navadne amorfe proti pršicam, potencialno so bili učinkoviti tudi izvlečki navadne amorfe in velikega pajesena pro- ti tobakovemu resarju na čebuli in proti kapusovim bolhačem na zelju. Protiglivno delovanje so pokazali izvlečki japonskega dresnika, smrdljive ditrihovke in navadne amorfe. Recepture pripravkov bomo obja- vili v posebnem priročniku in na spletu. ODPADKI KOT SUROVINA Pri proizvodnji papirja in obdelavi le- sa nastanejo odpadki, ki jih želimo pri projektu koristno uporabiti. Manjši del ostankov različnih lesnih vrst smo pre- delali v utekočinjeni les, ki smo ga testno uporabili kot dodatek lepilnim mešani- cam in površinskim premazom. Ostanke predelave lesa skušamo uporabiti tudi za proizvodnjo lesnih biokompozitov. Utekočinjeni les. Tako žagovina kot lužnica, ki je odpadni produkt pri proizvodnji papirja, sta vir enostavno in težje (lignin) razgradljivih snovi. Enostavno dostopna hranila sku- šamo s pomočjo mikroorganizmov izkori- stiti za pripravo bioplastike in za izdelavo ekstrudirane niti, namenjene za postop- ke 3D tiskanja. Lignin se težko razgradi, hkrati pa je eden redkih virov aromatskih spojin v naravi. Pri projektu raziskujemo mikrobiološko pretvorbo lignina v ferul- no kislino in iščemo načine, kako bi jo pretvorili v vanilin, ki je pomemben za prehrambeno industrijo in v proizvodnji finih kemikalij. ZNANJA PREDAJAMO MEŠČANOM Pri projektu je nastalo in še nastaja veliko novega znanja o razširjenosti in možno- stih uporabe invazivnih tujerodnih vrst. Pomembno je, da ta znanja predamo me- ščanom. Zato veliko časa namenjamo izo- braževalnim aktivnostim in sodelovanju z meščani. V okviru projekta organiziramo številne naravoslovno-tehnične delavnice za vrtce in osnovne šole, izobraževanja o prepoznavanju invazivnih rastlinskih vrst in prostovoljne delovne akcije, v sklo- pu katerih zbiramo invazivne rastline za uporabo pri projektnih aktivnostih. Zelo obiskane so naše kulinarične delav- nice, delavnice barvanja tekstila, delavni- ce tiskanja plakatov z lesenimi črkami in delavnica izdelave pripravkov za varstvo gojenih rastlin. Pri projektu smo v zbir- nem centru Povšetova vzpostavili zbirno mesto, kamor lahko meščani prinesejo odstranjene invazivne rastline. Posneli smo več kot 30 kratkih filmov o invazivnih tujerodnih rastlinah in o iz- delkih, ki nastajajo v projektu, izdali več publikacij, tiskanih na papir iz dresnika, ter izdelali interaktivne in natisnjene tri- dimenzionalne modele 15 izbranih vrst rastlin. Z vsemi naštetimi aktivnostmi želimo iz- boljšati seznanjenosti splošne javnosti s problematiko invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter na primeru njihove uporabe pokazati možnost gospodarjenja po na- čelu »nič odpadkov« in krožnega gospo- darstva. Z vzpostavitvijo poslovnega kro- žnega modela omogočamo nova delovna mesta ter razvoj trajnostnih izdelkov in storitev. Več o aktivnostih in rezultatih ter ostale informacije o projektu najdete na spletni strani https://www.ljubljana.si/sl/moja- ljubljana/applause. Prostovoljne delovne akcije zbiranja in odstranje- vanja invazivnih rastlin. Otroci sodelujejo pri ročni izdelavi papirja. Modeli rastlin, natisnjeni s 3D tiskalnikom, in di- gitalni interaktivni model, dostopen na platformi Sketchfab. Zbirno mesto za invazivne tujerodne rastline na Povšetovi ulici 2 v Ljubljani. Trajanje projekta: od 1. 11. 2017 do 31. 10. 2020 (3 leta) Vrednost: 5.202.590 €, sofinanciranje s strani EU v višini 4.162.072 € Partnerji: Mestna občina Ljubljana (vodilni partner); JP VO- KA SNAGA, d.o.o.; Univerza v Ljubljani: Biotehniška fakul- teta (Oddelek za biologijo, Oddelek za agronomijo, Oddelek za lesarstvo ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravo- slovnotehniška fakulteta (Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje); Institut Jožef Stefan; Kemijski inštitut; Inštitut za celulozo in papir; Tisa d.o.o.; GDi d.o.o.; Trajna – Društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja; Zavod za tipografijo in tiskarsko dediščino tipoRenesansa; Center odličnosti Veso- lje, znanost in tehnologije. Vrste, ki so vključene v projekt APPLAUSE: amerikanski javor (Acer negundo), navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), veliki pajesen (Ailanthus altissima), navadna amorfa (Amorpha fruticosa), thunbergov češmin (Berberis thunbergii), davidova budleja ali metuljnik (Buddleja davidii), navadni cigarovec (Catalpa bignonioides), sivi dren (Cornus sericea), polegla panešplja (Cotoneaster horizontalis), smrdljiva ditrihovka (Dittrichia graveolens), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia × bohemica), trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos), laška repa ali topinambur (Helianthus tuberosus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), maackovo kosteničevje (Lonicera maackii), navadna mahonija (Mahonia aquifolium), mirobalana ali štrboncelj (Prunus cerasifera), lovorikovec (Prunus laurocerasus), octovec (Rhus typhina), navadna robinija (Robinia pseudacacia), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), japonska medvejka (Spiraea japonica). EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj Projekt APPLAUSE sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj preko pobude Urban Innovative Actions (UIA). Informacije in stališča odražajo izključno poglede avtorjev. Pobuda UIA zanje ne odgovarja, prav tako ne za njihovo uporabo. S kulinarične delavnice: pomladna solata z vlože- nim topinamburjem.