SG 01 Slivnica-Draženci Hotinja vas pri Mariboru . . Teja Gerbec Hotinja vas pri Mariboru Mira Strmčnik Gulič, Metka Culiberg, Maja Gutman, Nina Zupančič, Nives Ogrinc, Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 045 Hotinja vas Uredniški odbor Avtor Sodelavci Recenzent Bojan Djurić , glavni in odgovorni urednik Teja Gerbec Mira Strmčnik Gulič akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin , tehnična urednica Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Zvezna ulica 68, SI-2000 Maribor Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj , likovni urednik Univerza v Ljubljani mira.strmcnik.gulic@gmail.com Univerza v Ljubljani Boris Vičič , član Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar , članica teja.gerbec@gmail.com Nina Zupančič Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška Lektorja Izdajatelj fakulteta, Univerza v Ljubljani Martina Rotar : slovenščina Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Meta Osredkar : angleščina Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana nina.zupancic@geo.ntf.uni-lj.si Tehnična priprava Zanj Nives Ogrinc Maja Jerala, Nives Spudić Jernej Hudolin , generalni direktor Odsek za znanosti o okolju, Institut Jožef Stefan Jamova 39, SI-1000 Ljubljana Načrt najdišča nives.ogrinc@ijs.si Mate Božinović Metka Culiberg Geodetske izmere Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana Dunja Salecl (PJP, d.o.o.) meta.culiberg@gmail.com Računalniška obdelava in priprava slik Maja Gutman Mate Božinović Zavod za varstvo kulturne dediščine, Restavratorski center Risbe predmetov Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Teja Gerbec, Drago Oman, Jožica Hrustel maja _gutman@yahoo.com Računalniška obdelava in priprava risb Bojan Djurić predmetov Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Teja Gerbec Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Fotografije predmetov bojan.djuric@ff.uni-lj.si Nataša Grum, Bojan Djurić, Maja Gutman (žlindra) Fotografije najdišča Jan Pestiček Tisk DesignStudio , d. o. o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, februar 2015 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Hotinja vas)(0.034.2) GERBEC, Teja Hotinja vas pri Mariboru [Elektronski vir] / Teja Gerbec ; [sodelavci] Mira Strmčnik Gulič ... [et al.] ; [načrt najdišča Mate Božinović ; [risbe predmetov Teja Gerbec, Drago Oman, Jožica Hrustel ; [fotografije predmetov Nataša Grum, Bojan Djurić, Maja Gutman, fotografija najdišča Jan Pestiček]. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 45) Način dostopa (URL): http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6902-76-2 (pdf) 278129664 . Kazalo Uvod  5 Katalog gradiva  45 Izkopavanja 45 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurič  148 Opis pokrajine in lega najdišča  6 Analize  164 Intenzivni površinski pregled  Bojan Djurić  8 Petrografske analize Nina Zupančič  164 Analize lipidov in stabilnih izotopov ogljika v maščobnih kislinah C in C Nives Ogrinc  165 16:0 18:0 Terenske raziskave  13 Paleobotanične analize Metka Culiberg  166 Metodološki pristop in potek dela 13 Analiza žlindre Maja Gutman  167 Naselbinske ostaline 13 Radiocarbon dates  171 Najdbe  21 Sklep  176 Keramika 21 Kovina 22 Kamen 22 Literatura  178 Katalog stratigrafskih enot  24 Indeks stratigrafskih enot  180 Plasti 24 Objekti 25 Večje okrogle jame 32 Dodatek  182 Manjše okrogle jame 35 Podolgovate ovalne jame 40 Kurišča 42 Jarki 43 Območja zgostitve keramike in kamenja 44 . . Uvod Arheološko najdišče v Hotinji vasi na ledini Spodnji Gojaji in dokumentacija bodo po zaključeni obdelavi prišle v hrambo (EŠD 29542) leži na severozahodnem robu Dravskega polja, jugo- Pokrajinskega muzeja Maribor. vzhodno od jedra Hotinje vasi, v občini Hoče-Slivnica. Z arheološkimi raziskavami je bilo odkrito nižinsko naselje iz sta- Odkrito je bilo na avtocestnem odseku Slivnica-Draženci (SG 01/1) rejše železne dobe, ki se gotovo razteza še izven mej izkopnega med AC profili P 45 in P 60 pri ekstenzivnem arheološkem pre- polja. Zaradi intenzivne kmetijske rabe prazgodovinska hodna gledu leta 2006 (Djurić 2006). Istega leta sta bila opravljena tudi površina ni bila ohranjena, ohranili so se le najgloblje vkopani arheološki »intrasite« pregled v mreži in izkop osmih testnih naselbinski deli, ponekod tudi ti poškodovani zaradi oranja. sond. Pregled v mreži je zajel parc. št. 168/1, 166, 165/2, 164/2, 163, 162, 161, 160/1–2, 159 1–2, 158/1, 157/1, 150, 149, 144, 143, 142, 141, 140, 139, 138/1–2, 137, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403/1–2, 404, 405, 406, 407, 408, 409 k.o. Hotinja vas in parc. št. 62, 63, 66, 131 k.o. Orehova vas. Vse parcele so bile takrat v rabi kot obdelane nji- vske površine (Djurić et al. 2006). Na osnovi tega pregleda je leta 2007 prišlo do zaščitnih arheolo- ških izkopavanj. Potekala so med 20. 8. in 18. 10. 2007 na parc. št. 168/1, 166, 165/2, 164/2, 163, 162, 161, 160/1, 2, 159/1, 2, 158/1 in 157/1 k.o. Hotinja vas (pogodba DARS št. 891/06, ZVKDS št. 1436–06/ SAAS). Obsegala so površino, veliko 1,5 ha. Izkopavanja je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, pod vodstvom Mire Strmčnik Gulič. V strokovni ekipi so pri raziska- vah sodelovali Mateja Ravnik (Tica Sistem, d.o.o.), Primož Predan (PJP, d.o.o.) in Mihela Kajzer Cafnik (ZVKDS OE Maribor) ter tehni- ki Stanko Gojkovič (ZVKDS OE Maribor), študentki arheologije Ines Klokočovnik in Dunja Salecl (terenska dokumentacija), Vid Kmetič (risarska dokumentacija) in Igor Kanop. Terenske fotografije je izdelal Jan Pestiček, geodetske meritve pa Dunja Salecl (Ravnik 2007; Strmčnik Gulič/Kajzer Cafnik/Ravnik 2008). Radiokarbonske analize oglja so bile opravljene v laboratoriju Beta Analytic v Miamiju na Floridi. Petrografske analize je opravila Nina Zupančič (Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakulte- te v Ljubljani), paleobotanične analize je izdelala Metka Culiberg, poročilo analiz žlindre je pripravila Maja Gutman (Restavratorski center ZVKDS), dodatne analize lipidov je opravila Nives Ogrinc (Inštitut Jožef Stefan), tiste s terenskih pregledov pa je izrisala Jožica Hrustel. Najdbe je fotografirala Nataša Grum, risbe najdb, odkritih med izkopavanji, sva izdelala Drago Oman in Teja Gerbec. Keramične najdbe je restavriral Stanko Gojkovič, kovinske pa Saška Colnarič (oba ZVKDS OE Maribor). Digitalne načrte najdišča in risbe posameznih SE je pripravil Mate Božinović. Poizkopavalno obdelavo najdišča sem opravila Teja Gerbec v okviru raziskoval- nega projekta pri ZIFF, ki ga je financiral ARRS. Najdišče je obšir- neje obravnavano v doktorskem delu z naslovom Nižinska poseli- tev severovzhodne Slovenije v starejši železni dobi, primer Hotinja vas. Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Sofinanciranje se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007– 2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilago- dljivosti; prednostne usmeritve 1.3: Štipendijske sheme. Najdbe Arheologija na avtocestah Slovenije  Hotinja vas pri Mariboru 5 Opis pokrajine in lega najdišča Arheološko najdišče se nahaja jugovzhodno od Hotinje vasi. Leži in posamezne najdbe so bile zabeležene v Orehovi vasi, na ob- na 260 m nadmorske višine, pod vzhodnimi obronki Pohorja, na močju Rač, Radizela in Slivnice (Pahič 1968–69, 148; 1975a; 1975b). severozahodnem robu Dravskega polja. Na jugu najdišča se na- Prav arheološke raziskave ob gradnji avtoceste so na Dravskem hajajo novodobni ribniki, nekdaj jame za izkop gramoza, na se- polju odkrile več novih prazgodovinskih najdišč, naj omenim le veru Polanski (Slivniški) potok ponikne v prod (sl. 1, 2, 3, 4). najbližje najdišče Orehova vas (Grahek 2015, v tisku). Območje najdišča so prekrivale obdelovalne površine, njive, na Dravsko polje predstavlja geografsko in morfološko enoto. katerih so pridelovali predvsem pšenico in koruzo, ki pa so bile Nastalo je v pleistocenu, ko se je Drava postopno vrezovala v zaradi predvidene gradnje avtoceste večinoma opuščene, nekaj terciarni relief in ga v fazah tektonskega mirovanja in ugreza- je bilo tudi travnikov. Moderno oranje je poseglo v prvih 30 cm nja, ki se ujemajo s poledenitvenimi dobami, zasula s prodnimi plasti. Arheološki izkop je s posameznimi poglobitvami segel od naplavinami. 0,2–0,5 m v globino. V poznejših fazah si je vrezala svojo strugo v lastne naplavine, Hotinja vas pred raziskavami, ki so potekala v sklopu izgradnje kar dokazujejo številne terase. Vrhnja plast Dravskega polja se- slovenskih avtocest, ni bila arheološko znana. Najbližja najdišča stoji iz holocenskih in pleistocenskih prodnih in glinastih napla- vin. Najnižji del, ob sami strugi reke, je holocenska ravnica, ki se na zahodu konča ob pet do deset metrov visoki ježi pleistocen- 1 Geografski položaj najdišča Hotinja vas na DMR 100; ©GURS. ske terase; razčlenjena je v nizke, komaj opazne terase, ki pote- kajo od zahoda proti vzhodu. Tudi ravninski del Dravskega polja ni raven, temveč je razčlenjen v nizke terase, ki ponekod neopa- zno prehajajo druga v drugo. Pleistocenske naplavine Dravskega polja sestoje iz proda s pe- skom in meljem. Prod se je ponekod sprijel v plasti in leče ra- hlo vezanega konglomerata, debele pol do enega metra. Konglomeratni vložki so predvsem na robovih teras. Na sever- nem robu polja, v okolici Maribora, je prod mnogo bolj grob ka- kor v njegovem osrednjem in južnem delu. 3 Raziskani predel najdišča Hotinja vas na trasi AC SG 01/1 Slivnica– Draženci, M 1:20 000; podlaga TTN5, listi I273400A, I273500A, I274400A, I274500A ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cesta profila zaznamujeta območje intenzivnega arheološkega pregleda. 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 6 Debelina prodnih naplavin je na osrednjem delu Dravskega polja prst, na kateri prav dobro uspevajo žita, krompir, koruza in dete- (pleistocenska terasa) dokaj enakomerna in znaša 22 m do 26 m. lja. Višji, osrednji prodnati del ravnine pokriva oligotrofna prst, Prodnopeščene naplavine nizke holocenske terase pa so debele ki je globoka le od 10 do 15 cm, zato je manj primerna za kmetij- le 4,5 m do 18 m. Neprepustna podlaga sestoji v severozahodnem sko obdelavo in prevladuje gozd (Belec et al. 1998, 595–596). delu polja iz miocenskega laporja, v osrednjem, južnem in vzho- dnem delu pa iz zbitega pliocenskega peska, proda, konglome- rata in gline. Prepustnost pliocenskega proda je sto- do tisočkrat manjša od prepustnosti pleistocenskega proda. Na zahodu meji Dravsko polje na Pohorje, zgrajeno iz meta- morfnih kamenin, ki obdajajo tonalitni lakolit, severni in vzho- dni rob Pohorja pa sestoji iz terciarnih sedimentnih kamenin. Metamorfne kamenine nikjer ne segajo do dravske struge. S se- verovzhodnih in vzhodnih pobočij Pohorja priteka na Dravsko polje več potokov, med njimi tudi Polanski (Slivniški) potok, ki ne dosežejo Drave, ampak prej poniknejo v dravskem produ. Slabo prepustne glinastopeščene naplavine pohorskih potokov prekrivajo površje med vznožjem Pohorja in črto Dragonja vas– Šikole–Podova. Debelina teh naplavin je dva do osem metrov. Pod glinastimi naplavinami leži prod z veliko primesi rjavkastega melja in gline. To kaže, da so ga nanesli pohorski potoki v plei- stocenski dobi. Takrat je bila erozija na pobočjih Pohorja izredno močna zaradi subarktične vegetacijske odeje. Po takšnem skle- panju je prod pod glinastim pokrovom pleistocenske starosti, glinasti pokrov pa je bil odložen v holocenu, ko so potoki ob vi- sokih vodah naplavljali v glavnem samo suspendirani material. V Hotinji vasi, Račah in v Gorici sega prodna plast do globine 18 m do 19 m pod površjem, pokriva jo 5,6 m do 8 m debela plast gline (Žlebnik 1982, 3–5). Na poselitev Dravskega polja je vplivala tudi prst. Neposredno ob strugi Drave se vleče ozek pas še popolnoma nerazvite prsti, ramble, v glavnem prod, kjer kmetijska raba ni mogoča. Na ho- locenski ravnici ob Dravi se je razvila siva aluvialna prst, ki vse- buje veliko drobnega silikatno–karbonatnega peska. Večji del prve terase pokriva že nekoliko bolj razvita in globoka aluvialna 4 Pogled z najdišča proti Pohorju. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na območju potencialnega ar- 161, 160/1,2, 159/1,2, 158/1, 157/1, 150, 149, 144, 143, 142, 141, 140, 139, heološkega najdišča, zaznanega pri ekstenzivnem pregledu v 138/1,2, 137, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403/1,2, 404, 405, 406, letu 2006 (Djurić 2006), med majem in junijem 2006 opravila eki- 407, 408, 409, k. o. Orehova vas. (sl. 5–12). V celoti je šlo za nji- pa pod vodstvom G. Tice (Djurić et al. 2006). Opravljen je bil v vske površine, ki je bila v času pregleda deloma preorane in de- mreži 10 × 10 m na parcelah št. 168/1, 166, 165/2, 164/2, 163, 162, loma posejane. Stopnja vidljivosti je bila precej neenotna in dosegala pri uporabljanih 5 stopnjah vrednosti med 1 in 4 (glej 5 Območje intenzivnega pregleda na Franciscejskem katastru, Dodatek). M 1:20 000; podlaga AS 177/M/F/M445, lista A02, A03 in AS 177/M/F/ Na pregledani površini je bilo pobranih 3887 artefaktov, 34 ži- M445, lista A01, A02; ©Arhiv Slovenije, georeferenciran. valskih kosti in en živalski zob (glej Dodatek; sl. 7–12). Med arte- fakti prevladujejo fragmenti gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 2263 kosov oz. 58,22 % vseh artefaktov) in (pred- vsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 1310 kosov oz. 33,70 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo v večjem številu predvsem kosi stekla (154 kosov oz. 3,96 %), kosi železa (137 kosov oz. 3,52 %) in kosi plastike (16 kosov oz. 0,41 %). Nekaj je bilo na tej površi- ni pobranih različnih kosov gume (4), aluminija (1) in delov pečnic (13), kar vse kaže na ne zelo čiste njivske površine (skupno 8,08 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 85 kosov arheološko povednih fragmentov kera- mike (6,49 % vse keramike), od tega 81 prazgodovinske starosti in 4 antične starosti. Odkritih je bilo tudi 16 kosov ožgane gline. Določitev keramike je opravil B. Djurić. 6 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto 7 Diagram površinskih najdb keramike v odstotkih. posnetku, M 1:20 000; podlaga DOF, lista I274462C, I273462C; ©GURS, prazgodovinska keramika (6,18 %) ©DARS. antična keramika (0,3 %) novodobna in moderna keramika (93,52 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 8 109108107106 8 Pregledana površina, lokacija testnih jarkov in razprostranjenost 105104103 prazgodovinske keramike; M 1:5000. 1021011009998 raziskano območje prazgodovinska keramika 97 96 95 testni jarek 1 94 93 9291 2 90 89 8887 3 86 85 84 4 83 82 8180 5 in več 79 78 77767574737271706968676665646362616059585756555453525150494847464544434241403938 TJ 83736353433 TJ 632TJ 731302928272625TJ 524232221201918TJ 417 TJ 2161514TJ 313121110987 E6D54C3TJ 01B 10m 2 A 1 9 Razprostranjenost ožgane gline in rimskodobne keramike; M 1:5000. rimskodobna keramika ožgana glina 109 1 1 108107106105 2 2 104103102 3 3 1011009998 4 4 97 96 9594 5 in več 5 in več 93 92 91908988878685848382818079787776757473727170696867666564636261605958575655545352515049484746454443424140393837363534333231302928272625242322212019181716151413 10m 12 11 10 9 8 7 E 6 D 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 9 4 C 3 B 2 A 1 109108107106 10 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike; M 1:5000. 105104103102 1–5 1011009998 6–10 97 96 95 11–15 94 93 9291 16–20 90 89 8887 21 in več 86 85 848382818079787776757473727170696867666564636261605958575655545352515049484746454443424140393837363534333231302928272625242322212019181716151413121110987 E6D54C3B 10m 2 A 1 11 Razprostranjenost srednjeveškega, novoveškega in modernega gradbenega materiala; M 1:5000. 109 1–10 108107106105 11–20 104103102 21–30 1011009998 31–40 97 96 9594 41 in več 93 92 91908988878685848382818079787776757473727170696867666564636261605958575655545352515049484746454443424140393837363534333231302928272625242322212019181716151413 10m 12 11 10 9 8 7 E 6 D 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 10 4 C 3 B 2 A 1 109 109 108 108 107 107 106 106 12 Razprostranjenost železa, stekla in plastike; M 1:5000. 105 105 104 104 103 103 102 102 železo 101 101 100 100 99 99 98 98 steklo 97 97 96 96 95 95 plastika 94 94 93 93 92 92 91 91 90 90 89 89 88 88 87 87 86 86 85 85 84 84 83 83 82 82 81 81 80 80 79 79 78 78 77 77 76 76 75 75 74 74 73 73 72 72 71 71 70 70 69 69 68 68 67 67 66 66 65 65 64 64 63 63 62 62 61 61 60 60 59 59 58 58 57 57 56 56 55 55 54 54 53 53 52 52 51 51 50 50 49 49 48 48 47 47 46 46 45 45 44 44 43 43 42 42 41 41 40 40 39 39 38 38 37 37 36 36 35 35 34 34 33 33 32 32 31 31 30 30 29 29 28 28 27 27 26 26 25 25 24 24 23 23 22 22 21 21 20 20 19 19 18 18 17 17 16 16 15 15 14 14 13 13 12 12 11 11 10 10 9 9 8 8 7 7 E E 6 6 D D 5 5 4 C 4 C 3 3 B B 2 10m 2 A A 1 1 Na pregledanem območju je bilo izkopanih osem (8) testnih jar- kov (TJ) velikosti 1 × 1 m. Distribucija prazgodovinskih artefaktov 109108 ter njihova količina sta na pregledani površini potrdili domne- 107106105104 vo o obstoju arheološkega najdišča. Površine, na območju kate- 103102101 rih se razprostira najdišče, so bile kmetijske površine - njive, ki 10099 9897 so bile ciklično zasajene z različnimi poljskimi kulturami. Celotna 96 95 9493 površina najdišča je bila zato z oranjem močno poškodovana 92 91 9089 vsaj do globine 0,30 m. 88 87 8685848382818079787776757473727170696867666564636261605958575655545352515049484746454443424140393837363534333231302928272625242322212019181716151413121110987 E6D54C Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 11 3 B 2 A 1 621/6 13 Načrt arheoloških naselbinskih struktur in južni presek; M 1:1500. raziskano območje geološke plasti starejša železna doba presek 159/1 160/1 161/1 172 165/1 164/1 163/1 150/3 166/1 150/1 159/4 168/1 157/3 160/3 158/3 161/2 155/1 156/2 158/1 164/2 159/3 165/2 168/2 159/5 157/1 160/4 171/3 163/3 162/2 171/2 164/4 165/3 157/2 166/2 168/3 668 159/2 160/2 158/2 162/1 163/2 164/3 187/8 626/1 188/2 626/2 187/1 5m 187/2 *191 *191 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 12 189/7 186 7 189/7 189/7 189/12 185/1 189/3 189/11 189/10 *91 189/9 621/6 Terenske raziskave 159/1 160/1 161/1 172 165/1 164/1 163/1 Metodološki pristop in potek dela rjave barve. V teh dveh geoloških plasteh so bili najdeni le redki odlomki prazgodovinske keramike (G433–436). Prod (SE 3) je pre- 150/3 krival večino najdišča, le v južnem delu izkopnega polja je bila na njem večja površina peščenega melja (SE 2). V teh dveh plasteh so 166/1 bile ohranjene arheološke ostaline, ki so bile povečini poškodo- Raziskana je bila površina v velikosti 50 × 300 m. Izkopno po- vane zaradi modernega oranja. Prazgodovinska hodna površina lje je bilo razdeljeno na 600 kvadrantov, velikih 5 × 5 m. Mreža ni bila ohranjena, ohranili so se le najgloblje vkopani deli. Ostanki kvadrantov je potekala v smeri trase bodoče avtoceste in je bila brazd, parcelne meje in razgoni so bili na celotni površini najdišča 150/1 159/4 168/1 usmerjena jugovzhod–severozahod. Kvadrant s številko 1 je ležal označeni z enotno številko (SE 37/38). Odkritih je bilo tudi nekaj v skrajnem jugovzhodnem robu izkopnega polja. odlomkov keramike iz časa mlajše železne dobe in mlajših arheo- 157/3 Izkop je potekal v širini kvadrantov, torej v 5-metrskih pasovih. loških obdobij, ki pa so prišli v starejše plasti z oranjem. 160/3 158/3 Začel se je na skrajnem jugu in se nadaljeval proti severu. Ornica 161/2 (SE 1), debela 0,2–0,3 m, je bila pod stalnim arheološkim nadzo- Naselbinske ostaline rom strojno izkopana. Odprto površino so očistili z ročnim strga- 155/1 njem in nato zamejili in dokumentirali odkrito geološko podlago in arheološke ostaline. Te so izkopali ročno. 156/2 158/1 164/2 Vse stratigrafske enote so dokumentirali opisno, s fotografijami 159/3 165/2 in prostorsko. Pri opisnem dokumentiranju so uporabili obrazce Arheološka izkopavanja na najdišču Hotinja vas so odkrila na- 168/2 za opis SE, ki jih je ZVKDS uveljavil pri vseh izkopavanjih v okviru selbino iz starejše železne dobe, ki se zagotovo razteza še izven 159/5 avtocest. Prvih 10 SE so predvideli za geološke plasti, od 11. dalje meja izkopnega polja (sl. 14). Raziskanih je bilo več naselbin- 157/1 pa za arheološke ostaline. Nekatere enote so že med izkopavanji skih ostalin, ki jih lahko glede na obliko in odkrite najdbe razde- 160/4 171/3 prepoznali kot recentne, dele geološke osnove ali živalskega na- limo na več tipov: velike jame štirioglatega tlorisa (14), okrogle 163/3 162/2 171/2 stanka, zato v katalogu stratigrafskih enot niso opisane. jame, ki so lahko večje (19) ali manjše (37), podolgovate ovalne Pri fotografiranju so upoštevali splošna načela arheološke fo- jame (12), jarki (8), kurišča (4) in območja zgostitve keramike in tografije. Vse SE imajo najmanj en posnetek, opremljen s trasir- kamenja (4). Nekatere naselbinske ostaline je sestavljalo več ti- ko, oznako za sever in tablico z osnovnimi podatki ter najmanj pov jam. en posnetek brez dodatnih označb. Prostorsko dokumentira- V razporeditvi odkritih naselbinskih elementov se kažeta dve 164/4 nje je vključevalo klasično risbo posameznih SE in izmere s total- skupini, ena na severnem, druga na južnem delu ravninske- no postajo, obsegalo je izmere obrisov SE, višin, posebnih najdb, ga dela najdišča. Razdalja med njima je znašala približno 150 m. vzorcev, koordinat izrisanih profilov in tlorisov ter digitalnega V besedilu ju imenujem severni in južni del najdišča oziroma 165/3 modela reliefa. Opravljeno je bilo v Gauss-Kruegerjevem koordi- naselbine. 157/2 166/2 natnem sistemu, višine pa so podane v absolutnih vrednostih. 168/3 668 Med izkopavanjem so pobirali vse najdbe, kosti, posamezne Jame štirioglatega tlorisa 159/2 160/2 vzorce oglja in vzorce plasti iz določenih SE za nadaljnjo flota- 158/2 cijo. Med posebne najdbe so uvrstili večinoma keramične pred- Te jame predstavljajo ohranjene podzemne dele vkopanih 162/1 mete. Posebnim najdbam, odkritim in situ, so zabeležili natanč- objektov, v literaturi imenovanih tudi zemljanke in polzemljan- 163/2 ne koordinate, ostale pa so opremili s podatki o kvadrantih in SE. ke. Odkritih je bilo 14 takšnih jam, tri na severnem delu najdi- 164/3 Pri obdelavi gradiva so bile izrisane vse opredeljive najdbe, ki so šča, 10 na južnem, le ena je bila od slednjih nekoliko bolj od- 187/8 tudi opisane v katalogu (G1–436). Za splošno predstavo o strati- daljena. Označili smo jih kot objekte 1–14. Zanje je bila značilna grafski sliki na najdišču je bil v celoti izrisan in fotografiran južni specifična oblika. V tlorisu so bile oglate, velike od 1,90 × 2,47 m profil izkopnega polja (kv. 1–60). do 4,51 × 4,01 m, ohranjene so bile do globine 0,36–0,80 m, ve- Stratigrafska podoba na najdišču je bila enostavna, saj je bilo čina med 0,50 in 0,70 m. Le trije objekti so imeli vsaj eno stra- 626/1 enoslojno (sl. 13, 14). Pod ornico (SE 1) iz peščenega melja rja- nico daljšo od 4 m, pri štirih so bile stranice dolge med 4 in 3 m, ve barve ter posameznimi kamni in manjšimi lomljenci, v kate- sedem objektov je imelo stranice krajše od 3 m. Nekatere jame ri so bile tudi posamezne prazgodovinske in recentne najdbe, sta so bile v vogalih razširjene, objekti 4, 8 in 12 pa so imeli strani- 188/2 626/2 bili na globini 0,20–0,35 m ugotovljeni dve geološki plasti. Prvo, ce rahlo zaokrožene. Večina jam je bila v preseku oglate oblike, 187/1 označeno kot SE 2, je tvoril peščeni melj temno rumenkasto rjave stene so bile strme, prehod v dno oster, dno ravno. Nekaj jih je barve, s posameznimi kamni in lomljenci, drugo pa kot SE 3, ki jo bilo v preseku kotanjaste oblike oziroma so imele v osrednjem 187/2 je sestavljal prod z vključki peščenega melja temno rumenkasto delu dna poglobitev. Večina objektov je bila enako usmerjena, *191 *191 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 13 189/7 186 7 189/7 189/7 189/12 185/1 189/3 189/11 189/10 *91 189/9 z vzporednima robovoma jame v smeri severovzhod–jugoza- delno ohranjena miniaturna pekva (G77), nekoliko poškodova- hod. Jame so bile kompleksne, lahko jih je zapolnjevalo več pla- na piramidalna utež (G78) in predilno vretence (G66). En odlo- sti. Večina je imela bogat inventar. Nekatere so imele v steni ali mek verjetno pripada poznolatenski keramiki (G67) in je verjetno ob njej stojko (objekti 4, 7 in 11), v eni je bil tlak iz zbitega pro- v plast zašel zaradi modernega oranja na tem prostoru. Verjetno da (objekt 7), v drugi ostanki lesenih tramov (objekt 1). Na tem je bilo v objektu ognjišče, saj je zgornja plast v osrednjem delu mestu naj omenim, da lesene elemente, ki so bili ohranjeni le v jame, v spodnjem, bolj glinenem delu, vsebovala več žgani- sledovih, imenujemo tramovi, čeprav niso bili ohranjeni v toli- ne, na nekaterih kosih sežgane gline pa so bili odtisi kamnov. kšni meri, da nam jih uspelo prepoznati oziroma ločiti od dru- Radiokarbonska analiza oglja iz te plasti je pokazala starost gih lesenih stavbnih elementov. V objektih 6 in 14, morda pa tudi (sl. 41). 2520±30 BP, 1∑ cal BC 770–750, 690–660, 640–590, 580– 150/2 objektih 1 in 12, so bili ostanki ognjišč. Iz šestih objektov je bilo 570 (68% verjetnost), 2∑ cal BC 790–730, 690–660, 650–540 (95% skupno radiokarbonsko datiranih sedem vzorcev oglja, iz sedmih verjetnost). Paleobotanični pregled flotiranega vzorca (vz. 1, 9) 159/1 objektov pa so bile določene kamnite najdbe (skupaj 30 kosov). pa je pokazal na prisotnost ječmena ( Hordeum), prosa ( Panicum Paleobotanične ana 160/ liz 1e so bile opravljene na flotiranih vzor- milliaceum) in leče ( Lens culinaris). V vzorcu so bili opredelje-cih prsti in vzorcih oglja iz skupno 11 objektov. Opravljene so bile ni še jetičnik ( Veronica), muhvič ( Setaria), vinska trta ( Vitis vini-161/1 172 analize 2 kosov žlindre, odkritih v objektu 3 in jami 15. fera), dresen ( Polygonum), metlikovke ( Chenopodiaceae), ščir 165/1 ( Amaranthus), grašica ( Vicia sp. ) i 164/ n p 1 reslica ( Equisetum). Analiza Objekt 1 vzorca oglja prav tako iz kv. 11 (vz. 1) in oglja iz flotiranega vzorca Odkrit je bil v južni skupini, v kv. 11 in 12. V tlorisu je bila jama sko- je ugotovila hrast ( Quercus), bukev ( Fagus), brest ( Ulmus) in beli raj kvadratne oblike, velikosti 4,30 × 4,20 m, v preseku je bila gaber ( Carpinus). Kamen s sledovi obdelave, za katerega menimo, oglata, globoka 0,57 m. Stene jame so bile mestoma skoraj rav- da je orodje (G79, vz. 23), je bi 163/ l o 1predeljen kot gnajs. ne, dno ravno. Na dnu jame je bila plast, ki ni vsebovala najdb in Objekt 1 je v južnem vogalu, v kv. 11, presekala večja jama 5 je verjetno predstavljala ostanek preperelega poda. Prav tako na (sl. 15), velika 2,21 × 1,34 m in globoka 0,40 m, nepravilnega tlo- dnu je bila ob severozahodni stranici jame plast, verjetno sprhnel risa in preseka, ki je bila deloma vkopana tudi v prod (SE 3). V tram. Vrh nje je bila plast gline, najbrž obloga tramu. Vzporedno jami so bili prazgodovinska keramika (G80–83), infiltriran od- je bil ohranjen še en odtis tramu. Jama je bila zapolnjena z več lomek ostenja novoveške keramične posode in kosi prežgane- plastmi, ki so vsebovale najdbe (G1–79), kose prežgane gline in 2 ga glinenega ometa. Ta jama je morda bila del objekta 1 in je kosa železove žlindre. Poleg odlomkov različnih posod, med ka- predstavljala njegovo razširitev, lahko pa je od objekta 1 mlajša terimi prepoznamo latvice, sklede oziroma skodele, lonce in pe- in ni bila njegov del. Paleobotanični pregled flotiranega vzor- 150/3 kve ali pokrove, so bili tudi odlomki prenosnih pečk (G63–65), ca (vz. 2) iz plasti v jami je pokazal vsebnost ječmena ( Hordeum) 14a Načrt naselbinskih ostalin iz starejše železne dobe; M 1:500. raziskano območje podolgovata jama (J) večja okrogla jama (J) manjša okrogla jama (J) objekt 166/1 kurišče (K) jarek K 4 J 69 J 66 J 65 150/1 J 67 159/ J 19 4 J 55 J 64 Objekt 14 Jarek 8 168/1 J 56 Objekt 13 157/3 J 53 J 54 J 52 160/3 158/3 Objekt 12 5m K 3 161/2 Arheologija na avtocestah Slovenije  Hotinja vas pri Mariboru 14 155/1 174 154/1 156/2 158/1 164/2 159/3 165/2 168/2 159/5 K 2 157/1 160/4 171/3 163/3 162/2 171/2 Objekt 11 J 46 J 62 J 18 J 51 Jarek 3 J 50 J 49 J 63 164/4 Jarek 4 J 48 Jarek 7 J 58 K 1 Jarek 5 Z 4 Jarek 6 J 17 Objekt 5 J 34 Objekt 9 J 57 J 10 J 47 J 59 J 60 J 33 Z 3 J 31 J 30 J 29 J 35 Objekt 3 J 32 Z 2 J 36 Objekt 4 Z1 J 37 J 39 Jarek 1 Z 5 J 9 Objekt 8 Jarek 2 J 38 J 8 J 28 J 11 J 12 J 7 J 41 J 40 J 27 Objekt 6 165/3 157/2 J 6 J 61 J 42 Objekt 2 Objekt 10 J 13 166/2 J 26 Objekt 7 J 14 J 43 Objekt 1 168/3 668 159/2 J 5 J 44 J 15 J 16 160/2 J 25 J 4 J 45 158/2 J 24 162/1 J 3 J 21 J 2 J 1 J 23 J 22 163/2 J 20 164/3 187/8 626/1 188/2 626/2 187/1 185/7 187/2 150/2 159/1 160/1 161/1 172 165/1 164/1 163/1 150/3 166/1 K 4 J 69 J 66 J 65 150/1 J 67 159/ J 19 4 J 55 J 64 Objekt 14 Jarek 8 168/1 J 56 Objekt 13 157/3 J 53 J 54 J 52 160/3 158/3 Objekt 12 K 3 161/2 155/1 174 154/1 156/2 158/1 164/2 159/3 14b Načrt naselbinskih os 165/ talin iz st 2 arejše železne dobe; M 1:500. raziskano območje objekt 168/2 podolgovata jama (J) kurišče (K) večja okrogla jama (J) jarek manjša okrogla jama (J) zgostitev (Z) 159/5 K 2 157/1 160/4 171/3 163/3 162/2 171/2 Objekt 11 J 46 J 62 J 18 J 51 Jarek 3 J 50 J 49 J 63 164/4 Jarek 4 J 48 Jarek 7 J 58 K 1 Jarek 5 Z 4 Jarek 6 J 17 Objekt 5 J 34 Objekt 9 J 57 J 10 J 47 J 59 J 60 J 33 Z 3 J 31 J 30 J 29 J 35 Objekt 3 J 32 Z 2 J 36 Objekt 4 Z1 J 37 J 39 Jarek 1 Z 5 J 9 Objekt 8 Jarek 2 J 38 J 8 J 28 J 11 J 12 J 7 J 41 J 40 J 27 Objekt 6 165/3 157/2 J 6 J 61 J 42 Objekt 2 Objekt 10 J 13 166/2 J 26 Objekt 7 J 14 J 43 Objekt 1 168/3 668 159/2 J 5 J 44 J 15 J 16 160/2 J 25 J 4 J 45 158/2 J 24 162/1 J 3 J 21 J 2 J 1 J 23 J 22 163/2 J 20 5m 164/3 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 15 187/8 626/1 188/2 626/2 187/1 185/7 187/2 in prosa ( Panicum milliaceum) ter jetičnika ( Veronica), mu- določena pa sta bila ječmen ( Hordeum) in proso ( Panicum milli- hviča ( Setaria), dresni ( Polygonum), robide ( Rubus), metli-aceum) ter jetičnik ( Veronica), vinska trta ( Vitis vinifera), metlikovk ( Chenopodiaceae), ščira ( Amaranthus) in fragment lešnika kovke ( Chenopodiaceae) in ščir ( Amaranthus). Oglje je pripadalo ( Corylus). Oglje iz tega vzorca je izviralo od hrasta ( Quercus), bu-hrastu ( Quercus) in neopredeljivemu iglavcu. kve ( Fagus), javorja ( Acer), topola ( Populus) in jelke ( Abies). Objekt 4 15 Objekt 2 in jama 6 ter objekt 1 z jamo 5. Odkrit je bil v kv. 195 in 196. V tlorisu je bila jama štirioglata, ve- likosti 2,20 × 2,15 m, globoka 0,80 m, v preseku »u« oblike. Stene so položno oziroma na vzhodni strani preko stopničastega pre- hoda prehajale v kotanjasto dno. Zapolnjevali sta jo dve plasti, ki sta vsebovali kose prežgane gline in prazgodovinsko keramiko (G107–121), med katero je bila tudi skoraj v celoti ohranjena pekva (G120). Ob zahodni steni objekta je bila manjša jama 31, prepo- znana kot jama za stojko. Objekt 5 Nahajal se je v kv. 255. Jama je bila v tlorisu štirioglata, veliko- sti 3,05 × 2,77 m, globok 0,54 m, v profilu oglata, dno je bilo rav- no. Zapolnjevali sta jo dve plasti, ki sta vsebovali odlomke praz- godovinske keramike (G125–129) in kose prežgane gline. Nekoliko poškodovan lonček (G125) je bil odkrit v zgornji plasti, ob robu Objekt 2 jame. Radiokarbonska analiza oglja iz zgornje plasti je pokazala Odkrit je bil v kv. 13 in 73 in je bil od objekta 1 oddaljen približno starost (sl. 44) 2500±30 BP, 1∑ cal BC 760–730, 690–680, 670–660, 4,5 m (sl. 15). Bil je enako usmerjen. V tlorisu je bila jama štirio- 650–540 (68% verjetnost), 2∑ cal BC 780–520 (95% verjetnost), glata, njen južni vogal je bil polkrožno razširjen, presek jame je paleobotanični pregled oglja (vz. 11) pa na prisotnost hrasta bil nepravilne, kotanjaste oblike. Velika je bila 3,12 × 2,64 m, glo- ( Quercus), bukve ( Fagus) in belega gabra ( Carpinus). Na seznamu boka 0,51 m. Zapolnjena je bila z dvema plastema, ki sta vsebo-distribucije najdb je bil v drugi plasti zabeležen en ožgan kamen. vali prazgodovinsko keramiko (G84–91) in kose prežgane gline. V terenski dokumentaciji pa še, da se je v tej plasti v vogalu jame Paleobotanični pregled flotiranega vzorca (vz. 3) iz zgornje pla- nahajalo oglje. sti v jami, ki je bil vzet iz kv. 13, je pokazal na prisotnost leče ( Lens culinaris) in prosa ( Panicum milliaceum) ter jetičnika ( Veronica), Objekt 6 muhviča ( Setaria), dresni ( Polygonum), kislice ( Rumex sp.) in Odkrit je bil v kv. 190 in 191, v osrednjem delu raziskanega juž- metlikovk ( Chenopodiaceae). Oglje iz flotiranega vzorca je pripa- nega naselbinskega kompleksa. V tlorisu je bila jama štirioglata, dalo hrastu ( Quercus), bukvi ( Fagus), belemu gabru ( Carpinus) in velika 2,47 × 1,90 m, globoka 0,51 m, v preseku nepravilne obli-jelki ( Abies). Ob severni steni objekta 2 je bila v kv. 73 večja jama ke. V objektu je bilo ognjišče, ki se je ohranilo kot polkrožna kon-6, v kateri je bila prav tako prazgodovinska keramika (G92–94) in strukcija iz sežgane gline, prodnikov in kamnov, velikosti 1,39 × kosi prežgane gline. Ta jama je verjetno sodila k objektu 2. 1,20 m in debeline 0,46 m. Obsegalo je skoraj celotno dno jame. Enako usmerjeni so bili tudi od slednjih približno 15 m odmaknjeni Na ognjišču in v njem so bili najdeni posamezni odlomki veči- objekti 3, 4 in 5, ki so bili v medsebojni razdalji približno 4–5 m. noma grobozrnate pa tudi finozrnate prazgodovinske keramike (G137–139). Po odstranitvi sežgane plasti ognjišča je v osrednjem Objekt 3 delu jame nastala kotanjasta poglobitev. Jama je bila zapolnje- Odkrit je bil v kv. 136. V tlorisu jama ni bila pravilne štirioglate na s plastjo, ki je vsebovala odlomke različnih posod (G130–136), oblike, po dolžini je odstopala njena vzhodna stranica, po obliki več kosov prežgane gline in dva kamna s sledovi obdelave (vz. pa južna. V preseku je bila nepravilne »u« oblike, stene jame so 28, 29) iz gnajsa. Paleobotanični pregled flotiranega vzorca iz te stopničasto prehajale v neravno dno. V tlorisu je bila velika 3,33 plasti iz kv. 190 (vz. 6) je pokazal na jetičnik ( Veronica), muhvič × 3 m, globoka 0,74 m. V plasti, ki je zapolnjevala jamo, so bile ( Setaria), dresen ( Polygonum), metlikovke ( Chenopodiaceae), prazgodovinske najdbe (G95–106) in kosi prežgane gline. Poleg ščir ( Amaranthus) in grašico ( Vicia sp.). Oglje iz tega vzorca je pri-odlomkov različnih posod je na dnu jame ležal še svitek (G105), v padalo hrastu ( Quercus), bukvi ( Fagus), topolu ( Populus) in neo-zahodni steni jame pa je bil glede na podatke iz terenske doku- predeljivemu iglavcu. mentacije odkrit 14,5 cm dolg železen nož. Pri pregledu najdb je bilo prepoznanih še pet različno velikih kosov žlindre, en (vz. 1) Objekt 7 je bil analiziran. Gre za kovaško žlindro. Tudi kamnite najdbe iz Odkrit je bil v kv. 189 in 249 in se je nahajal v osrednjem delu raz- tega objekta so bile analizirane. En kamen s sledovi obdelave, iskanega južnega naselbinskega kompleksa. Njegova usmeri- za katerega menimo, da je orodje (G106, vz. 30), je iz amfiboli- tev je nekoliko odstopala od ostalih. Jama je bila v tlorisu šti- ta, ene žrmlje so iz pegmatita (vz. 9), druge (vz. 10) pa iz aplita rioglata, velika 2,92 × 2,34 m, globoka 0,44 m, v preseku oglata, ali izredno dobro zrnatega gnajsa. Drug kamen s sledovi obdela- dno je bilo ravno. Preden je bil objekt v celoti raziskan, ga je de- ve (vz. 11) je iz amfibolita, ostali (vz. 12–15) so iz različno zrnatega loma uničilo deževje. Zapolnjen je bil s tremi plastmi različne- gnajsa. V paleobotanično pregledanem flotiranem vzorcu (vz. 7) ga obsega in konsistence, ki so vsebovale prazgodovinske najd- iz jame so bili trije nedoločljivi fragmenti pooglenelih žitnih zrn, be (G140–172) in kose prežgane gline, v vseh teh treh plasteh Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 16 skoncentrirane ob južnem in jugovzhodnem delu jame. Med od- je pokazal na prisotnost leče ( Lens culinaris) in prosa ( Panicum lomki keramičnih posod sta bili tudi dve piramidalni uteži (G169– milliaceum) ter jetičnika ( Veronica), dresni ( Polygonum), me-170), ena z okrašeno spolirano površino (G169). Na dnu jame je bil tlikovk ( Chenopodiaceae), ščira ( Amaranthus), lepnice ( Silene tlak iz zbitega proda, na njem pa je bila v osrednjem delu dru-sp.), preslice ( Equisetum) in robide ( Rubus). Oglje iz tega vzor-ga plast, š. 0,19 m, dokumentirana do 2,30 m v dolžino. Oboje je ca je pripadalo hrastu ( Quercus), bukvi ( Fagus), belemu gabru bilo možno raziskati le v severni polovici jame. Tekom terenskih ( Carpinus), neopredeljivemu iglavcu in verjetno še črnemu bezgu raziskav je bila ta plast opredeljena kot jarek, ki da je bil mor- ( Sambucus) ter tisi ( Taxus). da drenažni. Ta plast ni bila izkopana. Glede na terensko risbo domnevamo, da bi morda lahko šlo za ostaline kakšnega lese- Objekt 11 nega stavbnega elementa. Iz tretje plasti, ki je ležala na tlaku, Od skupine objektov v južnem naselbinskem sklopu je bil odda- so bili vzeti vzorci za radiokarbonske, paleobotanične in petro- ljen približno 25 m proti severu. Odkrit je bil v kv. 498, 499, 558, grafske analize. Radiokarbonska analiza oglja je pokazala sta- 559. Tudi ta je v tlorisu odstopal od štirioglatih jam, saj so bile rost (sl. 42) 2500±30 BP, 1∑ cal BC 760–730, 690–680, 670–660, stranice nekoliko zaobljene. V preseku je bila jama oglate oblike, 650–540 (68% verjetnost), 2∑ cal BC 780–520 (95% verjetnost). velikosti 2,95 × 2,84 m, globine 0,59 m. Stene so bile dokaj strme, Paleobotanični pregled oglja (vz. 3) pa je pokazal na prisotnost prehod v dno je bil oster, dno ravno. Jamo sta zapolnjevali dve hrasta ( Quercus), bukve ( Fagus) in jerebike ( Sorbus). Analizirana plasti, zgornja je vsebovala prazgodovinsko keramiko (G205–212) kamna s sledovi obdelave, za katera domnevamo, da sta orod- in kose prežgane gline. Na seznamu distribucije je bil zabeležen ji, sta iz kvarcita (G171, vz. 25) oziroma amfibolita (G172, vz. 26). V tudi morebitni brus; po pregledu najdbe tega ne moremo za- severni steni jame je bila manjša jama 42, ki je bila prepoznana gotoviti. Ob vzhodni stranici je bila v dno jame vkopana manjša kot jama za stojko. jama 46, prepoznana kot jama za stojko. Blizu sta bila še objekta 8 in 9; razdalja med objekti 6–9 je bila Na severnem delu izkopnega polja, skoraj 150 m proč od južnega približno 5–7 m. naselbinskega kompleksa, so bili še trije objekti. Objekt 8 Objekt 12 Odkrit je bil v kv. 310 ter 370 in je po obliki odstopal od štiriogla- Odkrit je bil v kv. 408 ter 409, jama je bila v tlorisu štirioglata, tih jam, saj so bile njegove stranice nekoliko usločene. V prese- njene stranice so bile nekoliko usločene, v preseku je bila ogla- ku je bil nepravilne oblike, v osrednjem delu je bila poglobitev. ta, velikosti 2,35 × 2,16 m, globoka 0,36 m. V plasti, ki jo je zapol- Jama je bila velika 2,24 × 2,17 m, vkopana do 0,62 m globoko. V njevala, so bili odlomki različnih posod, tako iz grobozrnate kot plasti, ki jo je zapolnjevala, je bil kamen velikosti 10 × 11 cm, od- tudi finozrnate mase (G213–224) in kosi prežgane gline. Morda je lomki različnih prazgodovinskih keramičnih posod (G173–191) in bilo v tem objektu ognjišče, pod večjim kamnom s sledovi obde- kosi prežgane gline. Med posodjem je bil en skoraj v celoti ohra- lave (vz. 19) iz gnajsa, za katerega smo domnevali, da so žrmlje, njen lonec (G177). je bila namreč odkrita keramika in večja količina oglja. V jami sta bila še dva kamna s sledovi obdelave iz aplita (vz. 20) in en iz Objekt 9 granodiorita (vz. 21). Radiokarbonska analiza oglja iz plasti, ki je Odkrit je bil v kv. 430 in 431. V tlorisu je bila jama štirioglata, v zapolnjevala jamo, je pokazala starost (sl. 45) 2500±30 BP, 1∑ cal preseku nepravilne oblike, velikosti 3,06 × 2,80 m. Stene jame BC 760–700, 700–680, 670–540, 530–520 (68% verjetnost), 2∑ cal so položno prehajale v dno, ki je bilo v osrednjem delu poglo- BC 770–480, 460–410 (95% verjetnost) in (sl. 46) 2500±30 BP, 1∑ bljeno. Objekt je bil vkopan 0,71 m globoko. V plasti, ki je zapol- cal BC 760–730, 690–680, 670–660, 650–540 (68% verjetnost), njevala jamo, je bil odlomek ustja posode (G192), verjetno ena 2∑ cal BC 780–520 (95% verjetnost). Paleobotanični pregled utež in deli ognjiščne koze ali piramidalnih uteži (G193–195). oglja (vz. 15, 16) pa je pokazal prisotnost hrasta ( Quercus), topola Radiokarbonska analiza oglja iz plasti, ki je zapolnjevala jamo, je ( Populus) in vrbe ( Salix). pokazala starost (sl. 43) 2470±30 BP, 1∑ cal BC 750–680, 670–610, 600–520 (68% verjetnost), 2∑ cal BC 760–680, 670–410 (95% ver- Objekt 13 jetnost). Paleobotanični pregled oglja (vz. 9) pa je pokazal priso- Raziskan je bil v kv. 530. V tlorisu je bila jama štirioglata, z razši- tnost hrasta ( Quercus) in črne jelše ( Alnus). ritvijo v severnem vogalu, velikosti 4,14 × 3,50 m, globine 0,77 m, v preseku je bila nepravilne oblike. V objektu je bila večja količi- Objekt 10 na prazgodovinske keramike (G225–303) in kosi prežganega gli- Odkrit je bil v kv. 305, 306, 365 ter 366 in je bil drugače usmerjen nenega ometa. Več odlomkov je pripadalo skledam (G225–233), kot večina v južnem delu naselbine. Jama je bila v tlorisu štirio- skodelam s presegajočimi ročaji (G234–237), različnim loncem glata, v preseku kotanjasta, velikosti 2,77 × 2,43 m, globoka 0,48 (G238–251), posodam s stožčastim vratom (G252–253) ter pekvam m. V plasti, ki jo je zapolnjevala, sta bila dva večja kosa oglja, in pokrovom (G277–289). V jami so bili tudi delno ohranjen svitek kosi prežgane gline, prazgodovinska keramika (G196–204), del- (G299), dno posode, ki so ga verjetno sekundarno uporabili kot no ohranjena bronasta čolničasta fibula tipa Šmarjeta (G203) in pokrov ali podstavek (G303) in tri piramidalne uteži (G300–302). odlomek steklene paste (G204). Večja količina keramike iz teh Radiokarbonska analiza oglja iz plasti, ki je zapolnjevala jamo, je kvadrantov je bila zabeležena že pri strojnem izkopu. Med ke- pokazala starost (sl. 47) 2430±30 BP, 1∑ cal BC 730–690, 660–650, ramičnimi najdbami sta dva delno ohranjena lonca (G196–197) 540–410 (68% verjetnost), 2∑ cal BC 750–690, 660–640, 590–580, ter dva kosa ognjiščnih koz (G201–202). Analizirani kamni s sle- 570–400 (95% verjetnost). Paleobotanični pregled oglja (vz. 17) dovi obdelave so iz kvarcita (vz. 16, 18) in pergamatita (vz. 17). pa je pokazal prisotnost hrasta ( Quercus) in morda jelke ( Abies). Paleobotanični pregled flotiranega vzorca (vz. 8) iz kv. 365 in 366 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 17 Objekt 14 Podrobneje bomo opisali najbolj povedne: Raziskan je bil v kv. 358, 359, 418, 419, jama je merila 4,51 × 4,01 m Jama 15 , odkrita v kv. 184, 185, 224, 225, je bila drugačna od in 0,75 m v globino. V tlorisni osnovi je bila štirioglata, v severnem ostalih. V tlorisu je bila nepravilne okrogle oblike, velika 2,22 × in vzhodnem vogalu razširjena, v preseku nepravilne oblike s ko- 2,03 m, globoka je bila 0,21 m. Na vrhu je bila skupina večjih ka- tanjasto poglobitvijo v osrednjem delu. Med izkopavanji so jamo mnov, med njimi pa odlomki ognjiščne koze (G375) in keramične- objekta obravnavali kot enotno, nato pa izdvojili vzhodno razši- ga cedila (G373–374). V jami so bili odlomki sekundarno prežga- ritev kot samostojno jamo. V severni razširitvi je bilo ognjišče. V nega ostenja posode in večji kos žlindre, v terenski dokumentaciji 0,58 m debeli plasti nad njim je bila odkrita prazgodovinska ke- opisani kot del sekundarno sežganega lončka, ki se ga je drža- ramika (G304–314), kosi prežgane gline in kamen velikosti 26 × la žlindra. Po pregledu najdbe ne kaže, da bi prežgana keramika 21 cm s sledovi obdelave (vz. 22). Analiza je pokazala, da gre za pripadala talilnemu lončku. Žlindra je bila analizirana (vz. 2). Gre granodiorit. Med odlomki različnih posod sta bila odlomka dveh za kovaško žlindro. V jami so bili še kosi prežgane gline in ometa, okrašenih skled ali skodel (G305–306) ter eno okrašeno predil- žrmlje (vz. 2) in še trije kamni s sledovi obdelave (vz. 3–5). Žrmlje no vretence (G314). Plast pod ognjiščem je bila debela 0,11 m in ni in še dva kamna s sledovi obdelave (vz. 3–4) so iz gnajsa, en ka- vsebovala najdb. Paleobotanični pregled vzorca iz te plasti (vz. 10) men s sledovi obdelave, za katerega smo domnevali, da je sežga- je pokazal na prisotnost metlikovk ( Chenopodiaceae) in lepnice no orodje (vz. 5), pa je iz tufa. V južni steni jame je bila vkopana ( Silene sp.). V jami vzhodne razširitve, ki je bila v tlorisu in prese-manjša jama 45, ki je bila opredeljena kot jama za stojko. V dno ku nepravilne oblike, je bil skupek prodnikov in lomljencev. Med jame 15 je bila vkopana še ena večja jama (16), velika 1 × 0,83 m in njimi je bila v osrednjem delu jame odkrita prazgodovinska kera- globoka 0,14 m. Zapolnjena je bila s plastjo, v kateri so bili le od- mika (G315–325), kosi prežgane gline, med katerimi je večina pri- lomki prazgodovinske keramike in kosi prežgane gline. padala glinenemu ometu, in kamen velikosti 21 × 19 cm s sledovi obdelave (vz. 24). Analiza je pokazala, da je iz gnajsa. Med kera- Jama 18 v kv. 23, 24, 83, 84 je bila v tlorisu ovalna, velika 2,33 × miko je bila delno ohranjena kanelirana latvica (G315), odlomek 1,39 m, globoka je bila 0,44 m, v preseku je bila banjaste oblike. ustja lonca okrašenega z vrezi (G318) in deloma ohranjena posoda V južnem delu jame je bilo več kamenja, nad njim in v osrednjem stožčastim vratom (G319). V nekaterih kosih sežgane gline so bili delu jame pa so bili na globini 0,12 m večja zgostitev prazgodo- odtisi prodnikov, zato so med izkopavanji sklepali, da je verjetno vinske keramike (G376–397) in kosi prežgane gline. Gre predvsem šlo za ostanke uničenega ognjišča. Objekt je presekal jarek 8, po- za odlomke različnih posod. Ob robu jame, vsak na svoji strani, škodovan je bil tudi z recentnimi posegi. sta bila odkrita dno večje posode (G388) in delno ohranjena po- soda s stožčastim vratom (G377). Med posodjem so še odlomek Večje okrogle jame kanelirane latvice (G376), delno ohranjeno cedilo (G395), predil- no vretence (G396) in nekoliko poškodovana piramidalna utež Raziskanih je bilo 19 jam, ki so bile v premeru večje od 1 m, in si- (G397). V analiziranem vzorcu iz te jame (vz. 5) je bilo pet nedolo- cer so merile med 1 in 1,5 m ali okrog 2 m, največ pa do 2,66 m. čljivih fragmentov zoglenelih žitnih zrn, semena muhviča ( Seta- Označili smo jih kot jame 1–19. Njihova skupna značilnost sta ria), kostrebe ( Echinochloa), kislice ( Rumex sp.), metlikovk ( Che-oblika in vsebnost večjega števila najdb. Gre za jame okrogle nopodiaceae), preslice ( Equisetum) in črnega bezga ( Sambucus oblike, od katere le nekatere malenkostno odstopajo. Razen ene n.), glede na oglje pa so bili zastopani hrast ( Quercus), bukev ( Fa-so bile vse odkrite v južnem naselbinskem sklopu. Jama 19 v se- gus) in breza ( Betula). vernem delu najdišča je tudi po obliki odstopala od ostalih večjih jam. Kot ena redkih ni vsebovala najdb, k temu tipu smo jo pri- Jama 10 v kv. 372 je tudi imela bogat inventar. V tlorisu je bila šteli zaradi velikosti. Za kamnite najdbe iz štirih večjih jam (sku- nepravilne okrogle oblike, velika 1,15 × 1 m, globoka je bila paj 9 kosov) so bile opravljene petrografske analize, za vzorec 0,41 m. Med keramiko (G337–350) so bili delno ohranjena latvica prsti iz jame 18 je bila opravljena paleobotanična analiza. (G337) in še odlomek druge (G338), odlomka dveh pekev (G345– Večje jame so se nahajale predvsem ob objektih in ob jarkih 3–7 346), odlomka vsaj dveh loncev (G342–343), odlomek ognjiščne v kv. 22, 23, 82 in 83. Jama 15 je bila dobrih 10 m oddaljena od koze (G347) in dve predilni vretenci (G348–349). Ustje novove- objektov. Od ostalih se je razlikovala tudi po tem, da je bila v ške posode (G350) je bilo najbrž infiltrirano zaradi oranja na tem njeno steno vkopana manjša jama (jama 45), v dno pa še večja mestu. Plast v jami je vsebovala tudi kose prežgane gline, na se- jama (jama 16). Oddaljene so bile tudi jame 1–3, odkrite v skrajno znamu distribucije najdb pa sta bili zabeleženi še dve kosti. južnih kvadrantih. Ob teh so bile vkopane še druge manjše jame, ki so vsebovale odlomke prazgodovinske keramike. Jama 12 je bila odkrita v kv. 308 in 309. V tlorisu in preseku je bila Večje jame so bile v tlorisu v večini okrogle, le nekaj jih je od te nepravilne oblike. Merila je 2,17 × 2,11 m, globoka je bila 0,36 m. V oblike odstopalo. Jama 18 je bila v tlorisu ovalna, nekaj jih bilo plasti, ki je zapolnjevala jamo, so bili številna prazgodovinska ke- štirioglatih in so spominjale na prej opisane objekte (jama 4, 8 ramika (G353–361) in kosi prežgane gline. Omenim naj nekoliko in 9). Takšna je bila predvsem jama 9, ki pa je zaradi velikosti in poškodovano ognjiščno kozo (G360) in predilno vretence (G361). V odsotnosti najdb nismo uvrstili med že opisane objekte. Stene jami je bil odkrit še železen nož (G362), v terenski dokumentaciji pa večjih jam so bile položne, prehod v dno zložen, dno večinoma je bil zabeležen tudi brus. Po pregledu najdb omenjenega kamna kotanjasto. Ohranjena globina je znašala med 0,07 in 0,66 m, ne moremo z gotovostjo opredeliti kot uporaben predmet. večina jih je bila globoka okrog 0,20–0,40 m. Praviloma so vse- bovale večjo količino prazgodovinskih najdb, predvsem kerami- Jama 13 , velika 1,50 × 1,44 m in globoka 0,66 m, je bila odkrita ko. Večina jam je vsebovala kose prežgane gline, po številu najdb v kv. 247. V plasti, ki jo je zapolnjevala, so bili kosi prežgane gli- pa jih je nekaj odstopalo. ne, odlomki različnih posod (G363–370), del piramidalne uteži Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 18 (G371) in del kamna s sledovi obdelave, za katerega menimo, da Podobne so bile tudi jame 52–54 na drugem koncu izkopnega je orodje (G372, vz. 27). Analiza je pokazala, da je iz gnajsa. polja, v kv. 58, 59 in 118. Kar v petih večjih jamah (jame 1, 8, 13–15) so bili torej odkri- Jama 52, velika 0,50 × 0,44 m, je bila globoka 0,18 m. V njej so ti žrmlje in kamni s sledovi obdelave. V jami 14, ki je ob kamni- bili delno ohranjena posoda s stožčastim vratom (G412) in manj- tih najdbah vsebovala še odlomke prazgodovinske keramike in ši odlomek novoveškega ustja, ki je verjetno zašel v plast zara- kose prežgane gline, so sredi jame stali kamni, postavljeni drug di oranja na tem prostoru. Paleobotanična analiza semen iz te na drugega. Analiza je pokazala, da je en iz tufa (vz. 6), dva pa iz jame (vz. 4) je pokazala na prisotnost jetičnika ( Veronica), mu- gnajsa (vz. 7–8). Tudi za žrmlje iz jame 8 je analiza pokazala, da hviča ( Setaria), vinske trte ( Vitis vinifera), dresni ( Polygonum), so iz gnajsa (vz. 1). šaša ( Carex sp.), kislice ( Rumex sp.), metlikovk ( Chenopodiaceae) V južnem naselbinskem sklopu v jami 9 ni bilo najdb, brez najdb in ščira ( Amaranthus), oglje pa na hrast ( Quercus), bukev ( Fagus), je bila tudi jama 19 na severnem delu najdišča. To jamo je prese-beli gaber ( Carpinus), brezo ( Betula), jerebiko ( Sorbus) in neopre-kal jarek 8. Omenimo naj še jamo 7, v kateri je bil odkrit kos močno deljiv iglavec. prežgane keramike in verjetno manjši odlomek pekve (G331–332). V jami 53 sta bila odkrita spodnji del večje posode (G413) in odlo- Glede na najdbe, ki so jih plasti v jamah vsebovale in ki spomi- mek verjetno recentne opeke. njajo na hišni inventar, domnevamo, da so te jame vsaj v svo- V jami 54 so bili odlomek pekve (G414) in kosi prežgane gline. ji zadnji funkciji rabile kot odpadne jame. Posamezne najdbe pa Vse tri jame so bile poškodovane zaradi modernega oranja, ta- so vseeno lahko pokazatelji katere od dejavnosti, ki so potekale krat so verjetno v jamo zašle tudi najdbe mlajšega datuma. v naselbini. Večina ostalih manjših jam je vsebovala le posamezne od- lomke keramike, kose prežgane gline ali pa so bile brez najdb. Manjše okrogle jame Omenimo naj le še jamo 43 v kv. 247, v kateri je bil odkrita nekoli- ko poškodovana ognjiščna koza (G410), in jamo 20 v kv. 121, v ka- K temu tipu prištevamo jame, ki so bile v premeru manjše od 1 m. teri je bil po podatkih iz terenske dokumentacije ob odlomkih Večina jih je merila v premeru med 0,30–0,60 m. Bile so plitve, keramike tudi manjši kos železa. Obe sta bili na jugu naselbine. ohranjena globina ni presegla 0,39 m, v povprečju so bile glo- Jame, v katerih so bile odkrite večje, shrambne posode, verje- boke okrog 0,20 m. Odkritih je bilo 37 tovrstnih jam, označene so tno lahko razumemo kot shrambne jame v bližini objektov ali ob kot jame 20–56. Nekatere so vsebovale keramiko, večinoma le robu naselbine, katero od manjših jam, ki je vsebovala keramiko posamezne odlomke, in kose prežgane gline (21 jam), druge so in prežgane kose gline, pa morda tudi kot odpadno jamo. bile brez najdb oziroma so bili v njih posamezni kamni brez sle- Na območju petih jarkov je bilo odkritih pet manjših jam, ki so dov obdelave (16 jam). Iz ene manjše jame je bil vzet vzorec plasti vsebovale najdbe. Poškodovala sta jih jarek 2 (jame 48, 50, 51) za nadaljnjo flotacijo, na njem je bila tudi opravljena paleobota- in moderno oranje (jami 49, 51). Vsebovale so neopredeljive od- nična analiza. lomke keramike in posamezne kose prežgane gline, le v manj- Manjše jame so se nahajale predvsem na osrednjem delu južnega ši jami 49 je bila delno ohranjena posoda (G411). Za te jame je naselbinskega sklopa ob in med objekti ter nekaj deset metrov od težko reči, kakšna je bila njihova namembnost. Morda je šlo za njega oddaljene, ob večjih jamah v skrajno južnih kvadrantih. Štiri shrambne jame. manjše jame so bile zabeležene na območju petih jarkov, še tri so bile na skrajnem severozahodu najdišča, nekaj deset metrov od- Podolgovate ovalne jame daljene od objektov na severnem delu najdišča. Jama 55 se je na- hajala ob ovalnih jamah v severnem delu naselbine. Na najdišču je bilo odkritih 12 jam, ki so bile v tlorisu podolgovate Manjše jame so bile različnih namembnosti. Nekaj jih je bilo pre- ovalne oblike. Vse so v dolžino merile več kakor 1,5 m, največja je poznanih kot jame za stojke. Te so se nahajale v južnem nasel- merila 4,62 m, široke so bile 0,66–1,87 m. Vkopane so bile 0,16– binskem delu. Nekatere jame za stojke so predstavljale sestav- 0,60 m globoko, večina je v globino segala okrog 0,30 m. Prehod ne dele objektov (jama 31, 42, 46), ena (jama 45) je bila del večje roba v steno jame je bil pri večini položen, stena je postopoma jame 15. Kot verjetni stojki sta bili opredeljeni tudi jami 29 in 30 prešla v dokaj ravno dno. nedaleč od objekta 5 in jam 27, 28 in 44 v osrednjem delu med Jame 57–61 so bile odkrite v južnem delu naselbine, v bližini objekti. Jama 25 ob večji jami 4 verjetno ni bila za stojko. objektov. Po količini odkrite keramike je nekaj manjših jam izstopalo. Jama 62 je bila od gruče na jugu, podobno kakor objekt 11, odda- Jama 35 se je nahajala v južnem delu naselbine, v kv. 371, 372. V ljena skoraj 20 m. Raziskana je bila le delno, saj se je nadaljevala tlorisu je bila okrogla, v preseku »u« oblike, velika 0,64 × 0,59 m, še izven izkopnega polja. globoka 0,39 m. Na vrhu jame sta bila dva večja prodnika in en Skupina štirih ovalnih podolgovatih jam (jame 64–67) je bila od- večji kamen, pod njimi so bili v plasti, ki je zapolnjevala jamo, krita na severnem delu najdišča, v kv. 417, 476 in 477. Od njih je prazgodovinska keramika (G402–409) in trije kosi prežgane gli- bila približno 7 m oddaljena jama 68, odkrita v kv. 597. Jama 63 ne. Lonec s tremi horizontalnimi držaji je bil skoraj v celoti ohra- se je nahajala ob jarkih v kv. 82. njen (G405), štirje odlomki ustij so verjetno prav tako pripadali Podolgovate ovalne jame praviloma niso vsebovale najdb, le v različnim loncem (G402–406), v jami je bila še miniaturna poso- štirih so bili odkriti odlomki prazgodovinske keramike. V jami 66 dica (G409). je bilo dno večje posode (G416), ki je po podatkih iz terenske do- Jama 32 se je prav tako nahajala v južnem delu naselbine, v kumentacije ležalo bolj v ilovnatem delu plasti ob južnem robu kv. 253 in 313. Merila je 0,66 × 0,52 m in 0,22 m v globino. V jami je jame. V jami 59 je bilo 12 neokrašenih in eno okrašeno oste- bila le delno ohranjena posoda s cilindričnim vratom (G401). nje posode (G415), kosi prežgane gline in drobci oglja, v terenski Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 19 dokumentaciji je bil zabeležen še en ožgan kamen. V jamah 57 je nadaljeval še izven izkopnega polja. Jarek 3 je po globini in in 60 so bili le neopredeljivi odlomki keramike in kosa prežga- usmeritvi odstopal od ostalih. Zapolnjen je bil z nekoliko dru- ne gline. gačno, temno rjavo plastjo peščenega melja (95 %) s kamni Posebna oblika ter odsotnost najdb kažeta, da so imele podol- (5 %). Ta jarek je presekal manjše jame 29, 31 in 32, poškodova- govate ovalne jame v sklopu naselbine drugačno vlogo, kot veči- lo ga je moderno oranje. V jarku so bili odlomki prazgodovinskih na ostalih jam, ki so vsebovale najdbe. Morda so bile namenje- posod (G417–421). ne shranjevanju druge vrste hrane, ki je ni bilo potrebno hraniti Na severnem delu najdišča je bil odkrit jarek 8. Ta je sekal objekt v keramičnih posodah. V terenskem dnevniku je bilo še zabele- 14 in večjo jamo 19. V njem so bili odlomki prazgodovinske kera- ženo, da je več podolgovatih ovalnih jam zapolnjevala podobna mike ter, glede na podatek v terenski dokumentaciji, tudi žrmlje. plast, kot je geološka osnova SE 2, in morda so nekatere med nji- Jarki so od jam, ki so jih presekali, mlajši. Čeprav vsebujejo praz- mi predstavljale celo le zaplate peščenega melja v sicer prodnati godovinsko gradivo, njihova opredelitev ni enostavna, saj ome- podlagi (SE 3). njena keramika lahko izvira iz poškodovanih jam. V sklopu na- selbine jih zaenkrat težko razumemo, saj zanje nimamo pravih Kurišča primerjav. Da morda niso recentni, kaže njihova usmeritev, ki je Na najdišču so bila zunaj objektov odkrita še štiri kurišča. Po ve- drugačna od brazd modernega oranja. likosti so si bila podobna, merila so od 1,28 do 2,46 m v dolžino in približno 1 m v širino. Vsa razen enega so se nahajala zunaj ob- 16 Jarki 3–7, manjše jame 48–51, podolgovata ovalna jama 63 in večja jama 18. močja objektov. Označena so kot kurišče 1–4. Kurišče 1 v kv. 315 se je nahajalo v južnem delu naselbine, ob nje- govem zunanjem robu, podobno kakor ovalne jame. Od objekta 5 je bilo oddaljeno približno 3 m. Bilo je manjše velikosti, 1,28 × 0,98 m. Verjetno ni bilo dolgo v uporabi, saj je bila plast prežga- ne ilovice debela le 0,09 m. V njej so bili odkriti posamezni od- lomki prazgodovinske keramike. Ostala kurišča so bila od objektov in jam bolj oddaljena. Kurišče 2 v kv. 566 je bilo le delno raziskano, saj je segalo še izven izkopnega polja. Kurišče 3 je bilo raziskano v kv. 291. Prežgana plast ilovice je bila debela 0,42 m. Kurišče 4 v kv. 539 in 599 je bilo največje, veliko je bilo 2,46 × 1,12 m, debeline 0,28 m. V prežgani plasti o bili odlomka prazgo- dovinske keramike in kosi prežgane gline. Kurišča 2–4 so se nahajala na zaplati ilovice, ki je ležala na produ Območja zgostitve keramike in kamenja (SE 3). Ali je bil prostor za kurišča namensko izbran ali pa pose- bej prirejen za kurjenje in je bila ilovica prinesena, je težko reči. Odkritih je bilo pet zgostitev keramike in kamenja, označenih kot Glede na debelino prežgane plasti sklepamo, da so na večini ku- zgostitev 1–5. Ležale so v vrsti, v kv. 253, 254 in 314. Njihova de- rišč kurili dalj časa. belina je znašala med 0,20 in 0,53 m, obsegale so površino od 0,50 × 0,40 do 1,12 × 0,96 m. V vseh zgostitvah so bili keramič- Jarki ni odlomki, ki so pripadali istim posodam (G422–433). Gre za od- lomke več različnih posod, tako večjih iz grobozrnate mase kakor Odkriti jarki so na najdišču (z manjšimi odstopanji) potekali v okrašenih iz finozrnate mase. smeri jugozahod–severovzhod. Tako so se ločili od modernih jar- Zgostitev 1 so sestavljali kamni in prodniki, vmes so bili odlomki kov oziroma brazd oranja, ki so potekali skoraj pravokotno na prazgodovinske keramike. prazgodovinske stavbne ostaline. Bili so različno dolgi, med 1,9 Zgostitev 2 je predstavljal skupek keramike. in 11,02 m, široki 0,21–0,47 m. Najgloblji je bil jarek 3, ki je bil vko- Zgostitev 3 so tudi sestavljali kamni in prodniki, vmes so bili od- pan 0,30 m globoko, ostali so bili plitvejši, v globino so merili lomki keramike. V terenski dokumentaciji je bil zabeležen en ne- 0,08–0,17 m. V preseku so bili »u« oblike, njihove ožje stranice so avtohton kamen. bile polkrožne. Zgostitev 4 je predstavljala peščeni melj s posameznimi kamni, Dva jarka sta bila zabeležena v južnem delu naselbine. prodniki in odlomki keramike. Jarek 1 v kv. 369 in 429 je bil zapolnjen s plastjo, v kateri so bili Zgostitev 5 je sestavljal prod, v katerem so bili odlomki keramike. odlomki prazgodovinske keramike. V zgostitvah 1, 2 in 4 so bile vidne brazde modernega oranja, v V jarku 2, ki je potekal čez kv. 134, 194, 254, so bili le drobci oglja. zgostitvi 5 je bil poleg prazgodovinskih najdb odkrit tudi ročaj Dobrih 20 m vzhodno od južnega naselbinskega sklopa je bilo v novejše žlice. Kaže, da so ugotovljene zgostitve keramike in ka- kv. 22, 23, 82 in 83 več jarkov (jarki 3–7) (sl. 16). Potekali so v pri- menja ostaline nekega naselbinskega elementa, morda objekta, bližni smeri jugozahod–severovzhod, vendar niso bili povsem ki ni bil vkopan, plitvejše jame ali druge delovne površine, ki je vzporedni. Jarki 4–7 so bili zapolnjeni s podobno temno rumen- stala na območju kv. 253, 254 in 314 in so jo verjetno uničili mo- kasto rjavo plastjo peščenega melja (70 %) in proda (30 %), ki je derni posegi v zemljo. vsebovala odlomke prazgodovinske keramike. Bili so tudi po- dobne širine (0,21–0,27 m). Jarek 5 ni bil raziskan v celoti, saj se Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 20 Najdbe V obravnavo je bilo vključenih 436 najdb, ki so predstavljene v 14–16; 32: 3, 5 itd.; Penz 2001, T. 4: 3, 6–7; Tiefengraber 2005, katalogu gradiva, dodatnih 30 kamnitih najdb (glej Petrografske T. 32: 10, 33: 1–3, 6 9; 40: 13; Magdič 2006, T. 6: 7; Dular/Tomanič analize, tu str. 164) in posamezne najdbe, ki so bile zabeležene le Jevremov 2010, T. 7: 10, 12; 15: 9; 69: 9; 101: 5; 111: 14; 146: 2 idr.; v terenski dokumentaciji (kamniti predmeti, nož idr.). Kerman 2011, G259, G306, G538, G760, G763). Keramika Pogoste so latvice, ki so večinoma neokrašene in kot take težje časovno natančno opredeljive. Izpovednejše so okrašene latvi- ce. Ena je okrašena s plitvimi kanelurami (G4), druga ima okras kanelur na dnu (G148), dve sta vodoravno oziroma rahlo pošev- no kanelirani (G315, G376), ena ima žigosan okras (G423), ena pa Keramično gradivo z najdišča Hotinja vas daje enotno sliko. ima aplicirano plastično bradavico (G130). Različne izvedbe okra- Predmeti, predstavljeni v katalogu, razen redkih posameznih, sa z navpičnimi in poševnimi kanelurami oziroma žlebovi se po- izvirajo iz različnih kontekstov, večina iz plasti, ki so zapolnjeva- javljajo v II. in III. horizontu Poštele, kar ustreza stopnji Ha C–D1. le štirioglate jame objektov in večje okrogle jame, le posamezni Značilni so tudi za III. stopnjo Ormoža, kar pomeni razviti Ha C kosi so iz manjših okroglih jam, podolgovatih ovalnih jam in jar- (Teržan 1990, 32–36; Lamut 1988–89, 241). Latvici z navpični- kov. V južnem naselbinskem delu je bilo odkritih pet zgostitev s mi vzporednimi kanelurami (G4) najdemo najbližje primerjave v keramičnimi najdbami, ki najbrž izvirajo iz uničenega prazgodo- Ipavčevi gomili z grobišča med Razvanjem in Pivolo (Teržan 1990, vinskega objekta ali drugega naselbinskega elementa. T. 66: 4, 5). Podobna je tudi skodelica iz groba 2 v Maggovi gomi- Odkrite najdbe pripadajo obdobju starejše železne dobe. Najbližje li z istega grobišča, ki jo je Teržanova glede na okras opredelila v primerjave najdemo na najbližjih najdiščih na slovenskem stopnjo Ha D1 (Teržan 1990, 76–77, T. 65: 2). Štajerskem in v Prekmurju, pa tudi na širšem območju, npr. na Med fasetiranimi in vodoravno rahlo kaneliranimi latvicami je najdiščih avstrijske Štajerske, v hrvaškem Podravju in zahodni težko ločevati. Tovrstne latvice so lahko istočasne, pojavljajo Madžarski. Le dve kataloško predstavljeni najdbi (G67, G350) sta se od pozne bronaste dobe pa do III. štajerskega horizonta. Po od raziskane naselbine v Hotinji vasi mlajši in sta bili verjetno za- Lamutu naj bi v Ormožu priljubljene fasetirane latvice postopo- radi modernih posegov na območju najdišča zdrsnili v starejšeže- ma nadomestile kanelirane, slednje so zastopane predvsem v II. leznodobne plasti. Prvi odlomek ustja pripada poznolatenski ali stopnji Ormoža (Lamut 2001, 215). zgodnjerimski keramiki, drugi odlomek pa novoveškemu loncu. Vtisnjen oziroma žigosan okras je v Hotinji vasi zastopan na la- Med karamičnim gradivom prevladuje različno posodje tako iz tvici (G423) in ognjiščni kozi (G335). Podobno so z bližnjih najdišč grobozrnate mase z grobo ali gladko površino kakor tudi posodje okrašeni tudi predmeti iz III. štajerske stopnje (npr. Teržan 1990, iz finozrnate mase s spolirano površino. T. 7: 5; 9: 2; 24: 6–7; 26: 4; 71: 6; Lubšina Tušek 1996, T. 9: 1). Prevladujejo različni lonci. Največ je odlomkov ovalnih in cilin- Sklede in skodele je bilo zaradi slabe ohranjenosti težko loči- dričnih loncev, običajno z držaji ali bradavicami na ostenju (npr. ti, le posamezne odlomke smo zaradi delno ohranjenih ročajev G9–12, G137–138, G177, G196). Gre za enostavno in kot tako ča- prepoznali kot skodele (G8, G234–236, verjetno G237). Več je bilo sovno manj občutljivo obliko posod. Poznajo jih že poznobro- odlomkov, ki so pripadali manjšim skledam ali skodelam s krat- nastodobna štajerska najdišča in celotno obdobje starejše že- kim pokončnim vratom in poudarjenim, v večini primerov okra- lezne dobe, pa tudi njen mlajši del (Dobiat 1980, T. 26: 12; 37: 1–2; šenim ramenom (npr. G5–7, G69). Večina je bila okrašenih z raz- 79: 14; 105: 10–12; 1990: 11: 1, 2, 5; Lamut 1988–89, T. 1: 7; 2001, lično izvedenimi kanelurami, okrasom, ki je, kot omenjeno, na T. 13: 15; Teržan 1990, T. 5: 6, 9; 9: 1–2; 16: 1, 4; Smolnik 1994, T. 5: štajerskih najdiščih značilen za stopnjo Ha C–D1. Med temi je v 8, 9; 28: 9–12; 50: 3; 53: 7–8 itd.; Bernhard/Weihs 2003, T. 7: 3; hotinjskem gradivu izjemna delno ohranjena skleda ali skode- Tiefengraber 2005, T. 40: 1–12; 45: 9–15; 46: 1–6 itd.; Kerman 2011, la okrašena z motivom vodoravnih in navpičnih kanelur (G7). G179, G242, G632, G680, G733, G801, G843 itd.). Podobni sta ji, prva predvsem po okrasu pa tudi po glineni masi Veliko je tudi delno ohranjenih loncev z lijakastim trupom in us- in obdelavi površine, skledi z najdišča Havlasov vrt v Ormožu ločenim ustjem (G109, G121, G248 idr.), loncev z lijakasto izvi- (Dular/Tomanič Jevremov 2010, T. 148: 1, 150: 6). Glede na kleka- hanim ustjem (npr. G153, G250–251) in loncev stožčaste oblike s sto zalomljen profil jo lahko primerjamo tudi z delno ohranjeno kratkim, ravnim oziroma rahlo izvihanim robom ustja (npr. G14, skledo, odkrito med izkopavanji B. Perc v Ormožu, kjer je datira- G111). Tudi to so oblike, ki se na Štajerskem pojavljajo skozi vse na v III. ormoško stopnjo oziroma v razviti Ha C (Lamut 1988–89, halštatsko obdobje (glej Dobiat 1980, T. 32: 1, 3; 102: 4; 1990, T. 2: 240, T. 25: 11). 2; 3: 1; 11: 11, 12; 12: 12; 14: 1–7 itd.; Lamut 1988–89, T. 17: 2; Teržan Skledam ali skodelam z okrasom bradavic in navpičnih kane- 1990, T. 3: 4; 5: 5, 8; 32; Smolnik 1994, T. 3: 1, 4–5; 8: 9; 10: 9–10, lur na največjem obodu (G6, G306) prav tako najdemo najbližje Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 21 primerjave v Ormožu na Vrazovi ulici, kjer je bila podobna skleda G421) sta imela na površini ohranjeno zoglenelo snov, ki bi mor- na podlagi primerjav iz 2. in 3. faze grobišča v Kleinkleinu datira- da utegnila nakazovati njihovo rabo. na v stopnjo Ha C1–2 (Dular/Tomanič Jevremov 2010, 81, T. 123: 9, Ognjiščne koze pripadajo več tipom. Koze klopnega tipa se poja- 125: 1). Podobne so jim tudi posode, ki jih je Lamut opredelil kot vijo že v I. horizontu na Pošteli, pa tudi v II. (Teržan 1990, sl. 1: 20, novost II. ormoške stopnje, ter istočasni skledi s pokončnim vra- 2: 11), v III. fazi pa so pogosto okrašene z žigosanim okrasom, lah- tom iz II. stopnje Rifnika, kar ustreza stopnjam Ha B3–C (Lamut ko imajo zaključke v obliki živalskih glavic (Teržan 1990, 34, sl. 3: 1988–89, T. 9: 18; 28: 8; Teržan 1990, sl. 10: 14). 15). S Hotinje vasi je večina verjetno klopnega tipa (G202, G335, Sklede ali skodele, ki imajo na največjem obodu okras širokih G360, G375), ena ima zaključek v obliki živalske glavice (G201). kanelur ali z vzporednih poševnih vtisov, ki spominjajo na ka- Dva kosa sta drugačna (G347, G410). Verjetno sta imela okras gla- nelure (G176, G213, G305), so znane z Ormoža ter z območij 2 in 3 vic s čepki in kot taka sta bila verjetno primerljiva kozam iz III. na najdišču Hajndl pri Ormožu, kjer so združene pod tipe skled faze Poštele (Teržan 1990, T. 7: 1; 18: 19). in skodel iz časa stopenj Ha C–D1 (Dular/Tomanič Jevremov 2010, V objektih in večjih jamah je bilo odkritih nekaj tkalskih pripo- T. 50: 2, 148: 3; Magdič 2006, T. 22: 4; 51: 5–6; 58: 6; Mele 2009, 131, močkov, denimo predilna vretenca in piramidalne uteži, nekate- T. 67: 4–6, 9, 10 idr.). Primerjave poznamo tudi z avstrijskih naj- ra med njimi so okrašena (G169, G302, G314, G349, G361). dišč, kjer so sklede z najdišč Leopoldsberg pri Dunaju, Bärndorf- Kaiserköpperl, Horn in Kalsdorf opredeljene v zgodnji mladohal- Kovina štatski čas (Urban 1996, 569, Abb. 9: 512; Eibner 1996, 94, Abb. 5: 8; Griebl 1996, 105, 107, Abb. 6: q; Tiefengraber 2005, 172–173, T. 53: 13, 14; 68: 2). Odkritih je bilo več različno ohranjenih posod s stožčastim (npr. G81, G217, G377, G412) ali cilindričnim vratom (G401). Gre za Kovinske najdbe z najdišča Hotinja vas so redke. Poškodovana shrambne posode, ki so znane tako iz naselbinskih kakor tudi in danes restavrirana bronasta fibula pripada šmarješkemu tipu grobnih kontekstov. Neokrašenim najdemo primerjavo v grobo- čolničastih fibul. Nosili so jih v času horizonta Stična 2 na pro- vih različnih stopenj, tudi v 3. stopnji v Kleinkleienu (Dobiat 1980, storu dolenjske halštatske skupine, pa tudi na Štajerskem in v T. 18: 13; 35: 1; 61: 1, 98: 1, 104: 1 itd.), na Brinjevi gori (Teržan 1990, Prekmurju. Razširile so se na območju srednjega Podonavja vse sl. 8: 21) in v Ormožu (Lamut 2001, T. 12: 13; 16: 3). S Hotinje vasi so do Moravske (Teržan 1990, 43, karta 16). redke okrašene (G252, G412 in morda G82 ter G224), okras pred- V objektu 3 in večji jami 12 sta bila poleg keramike iz starejše že- stavljajo različne kanelure in vtisnjene pike. Na Pošteli so poso- lezne dobe tudi železna noža (G362, drugi, če je res šlo za nož, je de s stožčastim vratom, ki so pogosto na vratu, tik pod ustjem pogrešan), drugih prazgodovinskih kovinskih najdb pa na najdi- okrašene s horizontalnimi kanelurami, značilna novost II. po- šču, razen posameznih kosov žlindre ni bilo. Dva analizirana kosa štelskega horizonta in opredeljene v Ha C stopnjo, vendar jih po- žlindre sta, kakor pokazano, ostanek kovaške žlindre. zna tudi III. horizont (Teržan 1990, 32–33 T. 42: 2, 5; 11: 6), podob- no je z okrasom vtisnjenih pik (Teržan 1990, sl. 2: 2, npr. T. 15: 21). Kamen V Kleinkleinu se vodoravno kanelirani vratovi tovrstnih posod pojavljajo v 2. in 3. fazi (Dobiat 1980, T. 29: 1; 41: 1–2; 44: 1; 45: 1; 50: 1–2 itd.). Številni so odlomki različnih pekev oziroma pokrovov, vendar jih je zaradi slabe ohranjenosti težko ločiti. Prevladujejo pekve z dr- Kamnite najdbe so natančneje predstavljene v poglavju žaji (npr. G120, G136, G191, G280), manj je takih, ki so imele roča- Petrografske analize (tu str. 164). Odkrite so bile znotraj objektov je (G57, G369). En odlomek je pripadal pokrovu s čašastim drža- in v večjih jamah. Za predmete, ki so opisani v katalogu gradiva jem (G368). (G79, G106, G171–172, G372), smo domnevali, da so orodja. Analiza Zanimiva je bila najdba verjetno sekundarno prežganega dna je pokazala, da imajo vsi sledove obdelave. Med izkopavanji in posode (G303), ki so ga domnevno uporabili kot pokrov ali pri obdelavi gradiva je bilo opredeljenih več žrmelj, analiza jih podstavek. je ugotovila četvero, za ostale kamnite najdbe pa potrdila, da Med ostalim kuhinjskim inventarjem so cedila (G373–374, imajo sledove obdelave. Večina materiala je z bližnjega Pohorja, G395). Najbližje primerjave poznamo iz Ormoža (Dular/Tomanič dva kosa sta kot kaže prinesena od drugje. Največ je metamorf- Jevremov 2010, T. 111: 9; 128: 7; 129: 5; 138: 15; 168: 7) in Hajndla pri nih kamnin, med katerimi so gnajse (pa tudi filit) verjetno upo- Ormožu (Magdič 2006, T. 55: 4; Kovač 2004, T. 18: 7; Mele 2009, rabljali zato, ker se dobro lomijo, zaradi vsebnosti kremena pa T. 37: 7; 43: 7–8; 122: 7). imajo dovolj trdno in hrapavo površino. Za izdelavo žrmelj so Med pripomočki, ki so se uporabljali ob ognjiščih, naj omenim še dokaj uporabni tisti, ki vsebujejo manj sljud. Vsi kosi iz gnajsa kose prenosnih pečk (G63–65, G421), delno ohranjene ognjiščne in filita so s Pohorja. S Pohorja izvirajo verjetno tudi trije kosi iz koze (npr. G201–202, G335, G360, G375) in svitke (G105, G299, G435). amfibolita, trdne in odporne kamnine, ki je težka za obdelova- Primerljive prenosne pečke, imenovane tudi prenosna ognji- nje, a zato trpežna. Trije kosi so iz pohorskega kvarcita. šča, piraunosi ( pyranoi) oziroma ognjiščna keramika, se na šta- Sedem oziroma osem kosov je iz magmatskih kamnin. Dva kosa jerskih najdiščih pojavljajo od horizonta Ha B2–3 do Ha D1 (Oman sta iz granodiorita, trdne kamnine, ki jo je zaradi drobnozrnato- 1981, T. 48: 6–7; Lamut 1988-89, T. 17: 26; 24: 13; Teržan 1990, T. 8: sti lahko obdelovati in je primerna za različne drobilne kamne. 1; sl. 4: 33; 10: 26; Dular/Tomanič Jevremov 2010, T. 78: 7; 117: 9; Dva kosa sta iz pegmatita, en iz aplita, kamnin, ki so odpor- Smolnik 1994, Taf. 131: 12, 145: 9 idr.). Odlomka iz Hotinje vasi (G63, ne proti obrabi. Iz teh kamnin sta dve žrmlji. En kos je iz tufa, ki je razmeroma mehka kamnina in se z lahkoto obdeluje, vendar Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 22 tudi hitro obrabi. Ta ni s Pohorja, najdišča tufa so npr. v zgor- njem delu Savinjske doline, pa tudi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Da so v času starejše železne dobe še vedno uporabljali kamnito orodje, kažejo najdbe iz bližnjega Ormoža (Lamut 1988–89, 238, 239, 6: 9; 14: 12, 13; 16: 1, 6; 21: 6, 7 idr; Dular/Tomanič Jevremov 2010, T. 7: 16; 14: 5; 16: 15 itd.). Različno kamnito orodje pa je tudi na Štajerskem znano kot grobni pridatek (Dobiat 1980, T. 58: 8, 11; Teržan 1990, T. 60: 15; Lubšina Tušek 1996, T. 5: 10, 11; prim. Svoljšak/Pogačnik 2001, T. 21: 12 idr.). Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 23 Katalog stratigrafskih enot Katalog se začne z geološkimi plastmi, v katere so bile vkopani Okrajšave Legenda arheološki naselbinski elementi. Dalje je zasnovan glede na ti- pološko razdelitev vseh odkritih enot. Te so opisane po vrstnem kv. keramika kvadrant redu od številke 1 dalje, razen v primerih, ko gre za sestavne dele SE žgana glina stratigrafska enota enega objekta ali jame. vel. oglje velikost š. kamen širina Risbe struktur so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. dl. železo dolžina db. bron debelina vz. steklo vzorec vzorec kamen vzorci C14 Plasti SE 1 - ornica SE 2 – geološka plast SE 3 – geološka plast Rjava čvrsta plast peščenega melja s Temno rumeno rjava čvrsta plast pe- Temno rumeno rjava plast proda z posameznimi kamni in manjšimi lo- ščenega melja je vsebovala posa- vključki peščenega melja in večjimi mljenci, db. 0,2–0,3 m. Prekrivala mezne manjše kamne in lomljence. prodniki. Po celotni površini najdišča je celotno površino izkopa in je bila Večja strnjena površina je bila le v so bile vidne recentne brazde, par- strojno odstranjena. Najdbe (kerami- južnem delu izkopnega polja. Po ce- celne meje in razgoni (SE 37/38). Le- ka, kovina, steklo, gradbeni materi- lotni površini raziskanega območja so žala je pod ornico (SE 1) in geološko al) so bile opredeljene v recentno in bile vidne recentne brazde, parcel- plastjo SE 2 ter pokrivala večino po- prazgodovinsko obdobje. ne meje in razgoni (SE 37/38). Ležala vršine najdišča. Vanjo so bili vkopani je pod ornico (SE 1) in nad geološko objekti in drugi naselbinski elemen- plastjo SE 3. Vanjo so bili vkopani ti (objekti 1–5, 8, 9–11, 14; večje objekti in drugi naselbinski elementi okrogle jame 3–6, 7, 9, 10, 12, 13, (objekti 6, 7, 10, 12, 13; večje okro- 15–18; manjše okrogle jame 3–12, gle jame 1, 2, 8, 11, 14, 15; manj- 16, 20–22, 25, 28–36; podolgovate še okrogle jame 1, 2, 13–15, 17–19, ovalne jame 1, 2, 4, 6–12; jarki 1–8; 23, 24, 26, 27, 37; podolgovate kurišči 3, 4), ki so bili ponekod po- ovalne jame 3, 5, 7; kurišča 1, 2, 3, škodovani zaradi oranja. Vsebovala je 4; zgostitve 1–5), ki so bili ponekod posamezne odlomke prazgodovinske poškodovani zaradi oranja. Vsebovala keramike (G434–436) in kose prež- je posamezne odlomke prazgodovin- gane gline. ske keramike (G433) in kose prežga- ne gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 24 Objekti Objekt 1 (M 1:100) gline so bili odtisi kamnov, verjetno Jama (SE 46) je bila v tlorisu šti- ostanki uničenega ognjišča. Vsebo- rioglate in v preseku oglate oblike, vala je tudi prazgodovinsko keramiko vel. 4,30 × 4,20 m, vkopana je bila (G1–67) in 2 kosa železove žlindre. 0,57 m globoko v prod (SE 3) v kv. 11, Druga plast (SE 43) je predstavljala 12. Na prvem nivoju je bila zapol- pas temno rumenkasto rjavega pe- njena s tremi plastmi (SE 44, SE 43, ščenega melja s prodom, dl. 3,67 m, SE 45), na dnu so bili ostanki tramov š. do 0,63 m. Nahajala se je pod (SE 114, SE 115/116, SE 221) in še SE 44, ob robu jame. Plast je vsebo- ena plast (SE 256). Na južni strani je vala prazgodovinsko keramiko (G68– objekt 1 presekala jama 5 (SE 46/47), 78), kamen s sledovi obdelave (G79, ki pa je morda del objekta. petrografska analiza: vz. 23) in kose Prvo plast (SE 44) je predstavljala prežgane gline. rjava plast peščenega melja s posa- Tretja plast (SE 45) peščenega me- ni jame, pod plastmi SE 44, SE 43 Od drugega trama je ostal le odtis B meznimi kamni, kosi prežgane gli- lja s posameznimi manjši kamni, in SE 45. Verjetno je bila to glinena na dnu jame (SE 221), dl. 1,12 m, ne in drobci oglja (radiokrabonska dl. 3,25 m, š. 0,25 m, se je nahajala obloga bruna, ki je pr 45 eperelo. š. 0,10 m. analiza: vz. HOTINJA01; paleobota- pod SE 43, ob severovzhodnem robu 44 Četrto plast (SE 114) je predstavljal Četrta, temno rjava plast G79, VZ 23 nična analiza: vz. 1 – oglje, floti- jame. Vsebovala je odlomek prežga- temno rumenkasto rjav meljast pesek (SE 256) meljastega peska s prodom ran vz. 1, 9), dl. 3,07 m, š. 2,94 m, ne gline. s kamni, dl. 0,80 m, š. 0,55 m. Le- in posameznimi prodniki in ogljem, 43 db. do 0,57 m. Imela je dva nivoja, v Večja količina prežgane gline žala je pod SE 115. Verjetno preperel se je nahajala pod SE 43 in SE 44, na spodnjem, bolj glinenem, je bilo več (SE 115), dl. 0,94 m, š. pribl. 0,14 A m, tram oziroma plast med tramom in dnu jame. Verjetno gre za preperel žganine. Na nekaterih kosih prežgane se je nahajala ob severovzhodni ste- steno jame. ostanek poda. nivo I 47 A B 43 44 D Jama 5 (SE 47/48) 115 114 Jama (SE 48) v kv. 11 je bila v tlori- 221 B su in profilu nepravilne oblike, vel. 2,21 × 1,34 m, gl. 0,40 m. Presekala 45 je objekt 1, deloma je bila vkopana 44 tudi v prod (SE 3). Zapolnjena je bila G79, VZ 23 256 s temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 47) meljastega peska s prodom 43 C nivo II ter posameznimi prodniki in večji- A mi kamni (paleobotanična analiza: F flotiran vz. 2), ki je bila v spodnjem delu bolj ilovnata. Vsebovala je praz- nivo I E F 47 godovinsko keramiko (G80–83), od- lomek ostenja novoveške keramične 47 E posode in kose prežganega glinene- A B ga ometa. C D 43 44 D 115 114 221 256 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 25 C nivo II F E F 47 E C D Objekt 2 (M 1:100) Jama 6 (SE 51/52) Jama (SE 50) je bila v tlorisu štirio- Jama (SE 52) v kv. 73 je bila v tlo- glate in v preseku nepravilne obli- risu in preseku nepravilne oblike, ke, vel. 3,12 × 2,64 m. Vkopana je vel. 0,98 × 0,90 m. Vkopana je bila bila 0,51 m globoko v prod (SE 3) 0,18 m globoko v prod (SE 3) in za- v kv. 13, 73. Zapolnjena je bila z polnjena s temno rumenkasto rjavo 52 dvema plastema (SE 49, SE 117). K B F plastjo (SE 51) peščenega melja in 50 objektu verjetno sodi tudi jama 6 E posameznimi kamni, v kateri je bila (SE 51/52) ob njegovi severovzho- C prazgodovinska keramika (G92–94) dni stranici. in kosi prežgane gline. Prvo plast (SE 49) je predstavlja- la temno rjava plast peščenega me- lja s prodom in posameznimi kamni, D db. do 0,44 m. Vsebovala je prazgo- dovinsko keramiko (G84–88) in kose B prežgane gline. A A B Druga, rumenkasto rjava plast A (SE 117) glinastega melja z manjši- 49 117 mi kamni (paleobotanična analiza: A B C D flotiran vz. 3), db. 0,12 m, je ležala E F na dnu v osrednjem delu jame, pod SE 49. Vsebovala je prazgodovinsko keramiko (G89–91) in kose prežga- nega glinenega ometa. Objekt 3 (M 1:100) Jama (SE 162) je bila v tlorisu ogla- B te oblike, v preseku nepravilne »u« VZ 9-15, 30 oblike, vel. 3,33 × 3 m. Vkopana je bila 0,74 m globoko v prod (SE 3) v G105 kv. 136 in zapolnjena s temno ru- menkasto rjavo plastjo (SE 161) pe- A ščenega melja s prodom ter posame- znimi kamni, prodniki in drobci oglja A B (paleobotanična analiza: flotiran vz. 7), v kateri je bila prazgodovin- ska keramika (G95–105), kosi prež- gane gline, 5 kosov železove žlindre (vz. 1), kamen s sledovi obdelave (G106, petrografska analiza: vz. 30) ter dvoje žrmelj in 5 kamnov s sle- dovi obdelave (petrografska analiza: vz. 9–15). Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 26 Objekt 4 (M 1:100) 171 Jama (SE 171) je bila v tlorisu šti- A rioglate oblike, v preseku »u« obli- 177 ke, vel. 2,20 × 2,15 m. Vkopana je 178 bila 0,80 m globoko v prod (SE 3) v kv. 195, 196. Zapolnjena je bila z B dvema plastema (SE 170, SE 178), ob zahodni steni jame je bila jama 31 A B (SE 176/177). Prvo plast (SE 170) je predstavlja- 170 176 la temno rumenkasto rjava plast 178 peščenega melja s prodom ter po- sameznimi kamni in drobci oglja, db. 0,50 m. Vsebovala je prazgo- Jama 31 (SE 176/177) – dovinsko keramiko (G107–119, del jama za stojko G120) in kose prežgane gline. Jama (SE 176) v kv. 196 je bila v tlo- Druga, temno rjava plast (SE 178) risu elipsasta, v preseku »u« oblike, peščenega melja s prodom in drobci vel. 0,30 × 0,24 m, gl. 0,15 m. Za- oglja, db. 0,18 m, se je nahajala pod polnjena je bila s temno rumenkasto SE 170, na dnu jame. Vsebovala je rjavo plastjo (SE 177) peščenega me- prazgodovinsko keramiko (del G120, lja s prodom. Prepoznana je bila kot G121–124). jama za stojko. Brez najdb. 192 Objekt 5 (M 1:100) A Jama (SE 192) je bila v tlori- su štirioglata, v profilu oglata, vel. G125 3,05 × 2,77 m. Vkopana je bila 257 0,54 m globoko v prod (SE 3) v kv. 255. Zapolnjena je bila z dvema plastema (SE 191, SE 257). VZ 11 Prva plast (SE 191) je predstavljala B temno rumenkasto rjava plast pešče- A B nega melja s prodom ter posamezni- mi kamni, prodniki in drobci oglja 191 257 (radiokarbonska analiza: vz. HO- A B TINJA11, paleobotanična analiza: vz. 11 – oglje), db. 0,38–0,54 m. Vsebovala je prazgodovinsko kera- miko (G125–129) in kos prežga- ne gline. Druga, temno rumenkasto rjava plast (SE 257) meljastega peska s prodom ter posameznimi kamni in prodni- ki, db. 0,17 m, se je nahajala pod SE 191, na dnu jame. Vsebovala je prazgodovinsko keramiko in kose prežgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 27 152 Objekt 6 (M 1:100) B Jama (SE 152) je bila v tlorisu štirio- glata, v preseku nepravilne oblike, 158 vel. 2,47 × 1,90 m. Vkopana je bila A 0,51 m globoko v peščen melj (SE 2) v kv. 190, 191. Zapolnjena je bila z eno plastjo (SE 151), v njenem osre- A B dnjem delu je bilo ognjišče (SE 158). Rjava plast (SE 151) peščenega melja 151 158 in proda s posameznimi kamni (pa- leobotanična analiza: flotiran vz. 6), A B db. 0,20–0,51 m, je vsebovala praz- godovinsko keramiko (G130–136) in več kosov prežganega glinene- ga ometa. Ognjišče (SE 158) se je ohranilo kot polkrožna konstrukcija iz prežga- ne gline s posameznimi prodni- ki in kamni, vel. 1,39 × 1,20 m in db. 0,46 m. Nahajalo se je na dnu jame, pod SE 151. V in na kuri- šču je bila prazgodovinska keramika (G137–139) ter dva kamna s sledo- vi obdelave (petrografska analiza: vz. 28, 29). Objekt 7 (M 1:100) Tretja, temno rjava plast (SE 120) pe- nivo I 153 Jama 42 (SE 153/154) – Jama (SE 121) je bila v tlori- ščenega melja s prodom ter posame- jama za stojko 118 su in preseku oglate oblike, vel. znimi kamni, prodniki in drobci oglja 119 119 G148 Jama (SE 154) v kv. 249 je bila v tlo- B 2,92 × 2,34 m, odkrita v kv. 189, (radiokarbonska analiza: vz. HOTI- G170 risu okrogla, v preseku »u« oblike, 249. Vkopana je bila 0,44 m globo- NJA03, paleobotanična analiza: vz. 3 vel. 0,08 × 0,06 m, gl. 0,34 m. Za- 120 A ko v peščen melj (SE 2) in zapolnje- – oglje), dl. 2,40, š. 1,20, db. 0,08– 120 G169 polnjena je bila z zelo temno rjavo na z več plastmi (SE 118, SE 119, 0,40 m, se je nahajala pod SE 119. plastjo (SE 153) peščenega melja z SE 120). Na dnu je bil tlak (SE 157), Vsebovala je prazgodovinsko kerami- ogljem. Brez najdb. Prepoznana je na njem pa pas druge plasti oziroma ko (G148–170), dva kamna s sledovi bila kot jama za stojko. nivo II ostaline drugega stavbnega elementa obdelave (G171–172, petrografska (SE 155). V severni steni jame je bila analiza: vz. 25–26) in več kosov pre- 157 jama 42 (SE 153/154). Objekt je bil žganega glinenega ometa. 155 v deževju delno uničen in zato ni bil Tlak iz temno rumenkasto rjave pla- do konca izkopan. sti (SE 157) proda s peščenim me- Prvo plast (SE 118) je tvoril pas zelo ljem čvrste konsistence, raziskane š. temno rjavega peščenega melja s 2,10 m, se je nahajal na dnu jame. V prodom in ogljem, dl. 2,61 m, š. do deževju je bil uničen in ni bil kopan. 118 0,3–2,5 m, db. 0,10 m, ob severnem Plast temno rumenkasto rjavega 119 120 in vzhodnem robu jame. Vsebovala peska s prodom (SE 155), raziska- 155 157 je prazgodovinsko keramiko (G140– na dl. 2,30 m, š. 0,19 m. Leža- 146) in kose prežgane gline. la je v pasu na osrednjem delu tlaka Druga, temno rumenkasto rjava plast (SE 157). Zabeležena je bila kot jarek (SE 119) proda s peščenim meljem (SE 155/156). V deževju je bila uni- dl. 1,76 m, š. 1,47 m, db. 0,38 m, čena in zato dokumentirana le v se- je bila v osrednjem delu jame pod verni polovici jame. Morda je šlo za SE 118. Vsebovala je prazgodovin- ostaline nekega stavbnega elementa. sko keramiko (G147) in kose prežga- ne gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 28 Objekt 8 (M 1:100) Jama (SE 249) je bila v tlorisu in pre- seku nepravilne oblike, v osrednjem B delu poglobljena, vel. 2,24 × 2,17 m, odkrita v kv. 310, 370. Vkopana je bil 0,62 m globoko v prod (SE 3) in A zapolnjena s temno rumenkasto rja- vo plastjo (SE 248) peščenega me- A B lja s prodom, večjimi kamni in drobci oglja. Vsebovala je prazgodovinsko keramiko (G173–191) in kose prež- gane gline. Objekt 9 (M 1:100) Jama (SE 206) je bila v tlorisu šti- B rioglata, v preseku nepravilne obli- ke, vel. 3,06 × 2,80 m, odkrita v kv. 430, 431. Vkopana je bila 0,71 m G195 globoko v prod (SE 3) in zapolnje- na s temno rumenkasto rjavo pla- A G193-194 stjo (SE 205) peščenega melja s pro- dom in drobci oglja (radiokarbonska A B analiza: vz. HOTINJA09, paleobota- nična analiza: vz. 9 – oglje), ki je vsebovala prazgodovinsko keramiko (G192–195). Objekt 10 (M 1:100) Jama (SE 200) je bila v tlorisu ogla- A ta, v preseku kotanjaste oblike, vel. 2,77 × 2,43 m, odkrita v kv. 305, 306, 365, 366. Vkopana je bila 0,48 m globoko v obe geološki pla- G204 sti (SE 2, SE 3) in zapolnjena s temno G203 rumenkasto rjavo plastjo (SE 199) B peščenega melja s prodom ter posa- A B meznimi kamni, prodniki ter dvema večjima kosoma oglja (paleobotanič- na analiza: flotiran vz. 8). Vsebovala je prazgodovinske najdbe (G196– 204), tri kamne s sledovi obdelave (petrografska analiza: vz. 16–18) in kose prežgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 29 278 Objekt 11 B (M 1:100) 283 D Jama (SE 278) je bila v tlorisu nepra- vilne oblike, v preseku oglata, vel. 284 2,95 × 2,84 m, odkrita v kv. 498, 499, 558, 559. Vkopana je bila 0,59 m globoko v prod (SE 3) in za- A polnjena z dvema plastema (SE 277, C SE 283). V dno je bila vkopana jama A B 46 (SE 284/285). Prvo plast je predstavljala temno rja- 277 va plast (SE 277) peščenega melja s prodom in posameznimi prodniki, C 283 D db. do 0,58 m. V plasti je bila praz- godovinska keramika (G205–212) in Jama 46 (SE 284/285) – kosi prežgane gline. jama za stojko 278 285 Druga, temno rjava plast (SE 283) Jama (SE 285) v kv. 558 je bila v tlo- peščenega melja s prodom ter po- risu okrogla, v preseku »u« oblike, sameznimi prodniki in drobci oglja, pr. 0,25 m, gl. 0,24 m. Zapolnjena je db. 0,10 m, je ležala pod SE 277, na bila s temno rumenkasto rjavo pla- dnu, ob severnem robu jame. stjo (SE 284) meljastega peska s pro- dom in drobci oglja. Brez najdb. Pre- poznana je bila kot jama za stojko. B Objekt 12 Jama (SE 266) je bila v tlorisu ne- pravilne oblike, v preseku oglata, vel. 2,35 × 2,16 m, odkrita v kv. 408, 409. Vkopana je bila 0,36 m globoko v peščen melj (SE 2) in zapolnjena s temno rjavo plastjo (SE 265) peščene- VZ 15, 16 A ga melja s prodom ter posame- znimi večjimi kamni, prodniki in drobci oglja (radiokarboska analiza: vz. HOTINJA15–16; paleobotanična: A B vz. 15–16 – oglje), db. 0,34 m. Vsebovala je prazgodovinsko kera- 265 miko (G213–224) in kose prežgane gline. V jami je bil večji kamen s sle- dovi obdelave (petrografska analiza: vz. 19), pod njim pa keramika in ve- čja količina oglja. Morda je bilo v tem objektu ognjišče. V jami sta bila še dva kamna s sledovi obdelave (pe- trografska analiza: vz. 20–21). Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 30 Objekt 13 (M 1:100) Jama (SE 268) je bila v tlorisu ogla- B ta, v preseku nepravilne oblike, vel. 4,14 × 3,50 m, odkrita v kv. 530. Vkopana je bila 0,77 m globoko v peščen melj (SE 2) in zapolnjena s temno rjavo plastjo (SE 267) pešče- G302 nega melja s prodom ter posamezni- G300 mi kamni, prodniki ter drobci oglja A (radiokarbonska analiza: vz. HO- TINJA17; paleobotanična analiza: vz. 17 – oglje), ki je vsebovala pra- zgodovinsko keramiko (G225–303) in A B kose prežganega glinenega ometa. Objekt 14 (M 1:100) bil presekan z jarkom 8 (SE 263/264) Ognjišče se je ohranilo kot čvrsta pravilne oblike, vzhodna stena je bila Jama (SE 113) je bila v tlorisu oglata, ter z recentnim jarkom in brazdo plast (SE 140) temno rdečkasto rja- položna, dno rahlo kotanjasto, vel. razširjena v severnem in vzhodnem (SE 37/38). vega peščenega melja s prodom, 2,12 × 1,40 m. Zapolnjena je bila vogalu, v preseku je bila nepravilne Prvo plast (SE 112) je predstavlja- š. 0,67 m, db. 0,32 m. Nahaja- s temno rjavo plastjo (SE 108) me- oblike, vel. 4,51 × 4,01 m, odkrita la temno rumenkasto rjava plast lo se je v severni razširitvi, pod pla- lja s koncentracijo proda, prodnikov, v kv. 358, 359, 418, 419. Vkopana peščenega melja s prodom in po- stjo SE 112. Kamen, vel. 26 × 21 cm lomljenci ter najdbami, db. 0,47 m. je bila 0,75 m globoko v prod (SE 3). sameznimi prodniki in drobci oglja, (vz. 22), je ležal v njegovem mani- V plasti je bila prazgodovinska ke- Jamo je zapolnjevala plast SE 112. db. 0,58 m. Vsebovala je prazgodo- pulativnem območju, 3 cm od roba. ramika (G315–325), kosi prežgane Pod njo sta bili v severni razširi- vinsko keramiko (G304–314), kose Temno rumenkasto rjava plast gline in ometa, en večji kamen (vel. tvi ognjišče (SE 140) in druga plast prežgane gline ter kamen s sledo- (SE 163) gline z meljasto glino in 21 × 19 cm) in en kamen s sledo- (SE 163), v vzhodni razširitvi (SE 109) vi obdelave (petrografska analiza: prodom (paleobotanična analiza: vi obdelave (petrografska analiza: je bila le ena plast (SE 108). Objekt je vz. 22). vz. 10), db. 0,11 cm, je ležala pod vz. 24). Morda ta jama predstavlja plastjo SE 112 in ognjiščem (SE 140). ostaline drugega, uničenega ognjišča. Jama (SE 109) vzhodne razširitve objekta je bila v tlorisu in profilu ne- 263 B 163 VZ 22 140 A D 112 G314 108 C A B 37 112 140 163 C D 113 264 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 31 Večje okrogle jame Jama 1 (SE 183/184) Jama (SE 184) v kv. 121 in 122 je bila v tlorisu nepravilne, v prese- A ku »u« oblike, vel. 1,04 × 0,85 m, B gl. 0,29 m. Vkopana je bila v plast peščenega melja (SE 2), zapolnje- A B na s temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 183) peščenega melja s prodom. V plasti je bila prazgodovinska kera- mika (G 326) in žrmlje. Jama 2 (SE 195/196) Jama 3 (SE 33/34) A Jama (SE 195) v kv. 122 je bila v A Jama (SE 34) v kv. 4 je bila v tlori- tlorisu elipsasta, v preseku nepra- su in preseku nepravilne oblike, vel. vilne oblike, vel. 1,03 × 0,88 m, 1,23 × 1,14 m, gl. 0,21 m. Vkopa- gl. 0,20 m. Vkopana je bila v pe- na je bila v prod (SE 3), zapolnjena z B B ščen melj (SE 2), zapolnjena s temno rjavo plastjo (SE 33) peščenega melja A B rumenkasto rjavo plastjo (SE 196) s prodom, ki je vsebovala odlom- A B peščenega melja s prodom in drobci ke prazgodovinske keramike in kose oglja. V plasti je bila prazgodovinska prežgane gline. keramika (G327–330) in kosi prež- gane gline. Jama 4 (SE 35/36) Jama 25 (SE 39/40) Jama (SE 36) v kv. 8 je bila v tlo- Jama (SE 40) v kv. 8 je bila v tlori- 40 A risu oglata, v preseku nepravil- su okrogla, v preseku »u« oblike in ne oblike, vel. 2,34 × 1,60 m, 35 z dokaj ravnim dnom, pr. 0,51 m, gl. 0,07 m. Vkopana je bila v prod gl. 0,04 m. Zapolnjena je bila s te- (SE 3), zapolnjena z eno plastjo mno rjavo plastjo (SE 39) peščene- Jama 5 (SE 47/48) (SE 35), ob severozahodni strani je ga melja s prodom. Brez najdb. Spr- Glej opis jame 5 pri opisu objekta 1 37 bila jama 25 (SE 39/40). Jamo sta po- va je bila obravnavana kot del večje – tu str. 25. škodovali recentni brazdi (SE 37/38). B jame 4 (SE 35/36), ob izkopavanju 37 Temno rjava plast (SE 35) peščene- se je pokazalo, da gre za samostoj- Jama 6 (SE 51/52) A B ga melja s prodom, db. 0,07 m, v no jamo (SE 40). Verjetno ni jama Glej opis jame 6 pri opisu objekta 2 kateri so bili odlomki prazgodovin- za stojko. – tu str. 26. ske keramike in kosi prežgane gline. B Jama 7 (SE 92/93) Jama 8 (SE 53/54) Jama (SE 92) v kv. 15 je bila v tlori- Jama (SE 54) v kv. 17 je bila v tlori- su okrogla, v preseku »u« oblike, vel. su in profilu nepravilne oblike, vel. B 1,92 × 1,86 m, gl, 0,22 m. Vkopa- 2,66 × 2,40 m, gl. 0,20 m. Vkopana na je bila v prod (SE 3), zapolnje- je bila v peščen melj (SE 2), zapol- na s temno sivkasto rjavo plastjo njena s temno sivkasto rjavo plastjo A (SE 92) meljastega peska s posame- (SE 53) meljastega peska s posame- znimi kamni in lomljenci. Vsebovala znimi različno velikimi kamni. V pla- A je prazgodovinsko keramiko (G331– sti je bila prazgodovinska keramika 332) in kose prežgane gline. A B (G333–336), kosi prežgane gline in A B deli razlomljene žrmlje (petrografska analiza: vz. 1). Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 32 Jama 9 (SE 159/160) Jama 11 (SE 250/251) B Jama (SE 159) v kv. 135 in 136 je B Jama (SE 251) v kv. 250 je bila v tlo- bila v tlorisu štirioglata, v prese- risu in preseku nepravilne oblike, vel. ku »u« oblike, vel. 1,60 × 1,50 m, 1,57 × 1,39 m, gl. 0,42 m. Vkopana gl. 0,15 m. Vkopana je bila v prod je bila v peščen melj (SE 2) in zapol- (SE 3), zapolnjena s temno rumenka- A njena s temno rumenkasto rjavo pla- A sto rjavo plastjo (SE 159) peščene- stjo (SE 250) peščenega melja s pro- ga melja s prodom. Brez najdb. dom in drobci oglja. V plasti je bila A B prazgodovinska keramika (G351– A B 352) in kosi prežgane gline. Jama 10 (SE 145/146) A Jama (SE 146) v kv. 372 je bila v tlorisu nepravilna okrogla, v pre- G345 G349 seku »u« oblike, vel. 1,15 × 1 m, gl. 0,41 m. Vkopana je bila v plast B G348 proda (SE 3), zapolnjena s temno ru- menkasto rjavo plastjo (SE 145) me- A B ljastega peska s prodom in drobci oglja, ki je vsebovala prazgodovinsko (G337–349) in novoveško keramiko (G350) ter kose prežgane gline. A Jama 12 (SE 238/239) Jama (SE 239) v kv. 308 in 309 je bila v tlorisu in preseku nepravilne obli- ke, vel. 2,17 × 2,11 m, gl. 0,36 m. G360 Vkopana je bila v prod (SE 3), za- polnjena s temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 238) peščenega melja s G362 prodom ter posameznimi kamni in prodniki. V plasti so bile prazgodo- vinske najdbe (G353–362) in kosi B prežgane gline. A B G360 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 33 B Jama 13 (SE 143/144) Jama 14 (SE 141/142) A Jama (SE 144) v kv. 247 je bila v tlo- Jama (SE 142) v kv. 247 je bila v tlo- risu in preseku nepravilne oblike, risu nepravilna, v preseku »u« obli- vel. 1,50 × 1,44 m, gl. 0,66 m. Vko- ke, vel. 1,24 × 1,21 m, gl. 0,40 m. pana je bil v prod (SE 3), zapolnje- Vkopana je bila v peščen melj (SE 2), na s temno rumenkasto rjavo plastjo zapolnjena s temno rjavo plastjo A B (SE 143) meljastega peska s prodom (SE 141) meljastega peska s prodom A B in posameznimi kamni. V plasti je ter posameznimi kamni, prodniki in A B bila prazgodovinska keramika (G363– drobci oglja. Kamenje se je nahajalo 371), kamen s sledovi obdelave večinoma sredi jame. Na sredini so (G372, petrografska analiza: vz. 27) bili trije kamni z verjetnimi sledovi in kosi prežgane gline. obdelave, postavljeni en nad dru- gim (petrografska analiza: vz. 6–8). V plasti so bili odlomki prazgodovinske keramike in kosi prežgane gline. Jama 15 (SE 94/95) (M 1:100) D Jama (SE 95) v kv. 184, 185, 224 in B 225 je bila v tlorisu in preseku ne- 95 pravilne oblike, vel. 2,22 × 2,03 m, 150 G375 gl. 0,21 m. Vkopana je bila v obe geološki plasti (SE 2 in SE 3), zapol- A njena je bila z eno plastjo (SE 94). C 133 Presekala jo je recentna parcel- A B na meja (SE 37/38), njeno južno ste- no in okoliško plast (SE 3) pa jama 94 45 – jama za stojko (SE 132/133). V C 149 D dno pa je bila vkopana še jama 16 (SE 149/150). 133 150 95 Jama je bila zapolnjena s temno ru- menkasto rjavo plastjo (SE 94) pešče- nega melja s prodom in posame- znimi kamni in prodniki. Na prvem nivoju je bila dokumentirana skupi- na večjih kamnov, ki pa niso kazali Jama 16 (SE 149/150) na kakšno strukturo. Med kamni je Jama (SE 150) v kv. 185 je bila v tlo- bila prazgodovinska keramika (G373– risu okrogle oblike, v preseku nepra- 375), odlomki sekundarno prežgane- vilna, vel. 1 × 0,83 m, gl. 0,14 m. ga neokrašenega ostenja posode in Vkopana je bila v prod (SE 3), za- večji kos žlindre (vz. 2), žrmlje (pe- polnjena s temno rumenkasto rja- trografska analiza: vz. 2), trije kamni vo plastjo (SE 149) peščenega me- s sledovi obdelave (petrografska ana- lja s prodom. V plasti so bili odlomki liza: vz. 3–5), kosi prežgane gline in prazgodovinske keramike in kosi pre- glinenega ometa. žgane gline. Jama 17 (SE 57/58) Jama 45 (SE 132/133) – Jama (SE 58) v kv. 20 in 21 je bila v jama za stojko (M 1:100) B B tlorisu in preseku nepravilne oblike, Jama (SE 133) v kv. 184 je bila v tlo- vel. 1,81 × 1,62 m, gl. 0,11 m. Vko- risu nepravilna, v profilu »u« oblike, 95 pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- vel. 0,22 × 0,21 m, gl. 0,09 m. Vko- 150 na s svetlo rumenkasto rjavo plastjo pana je bila v peščen melj (SE 2) in G375 (SE 57) peščenega melja s kamni. V zapolnjena s temno rumenkasto rja- plasti so bili odlomki prazgodovinske vo plastjo (SE 132) peščenega melja s A A 133 keramike. prodom. V jami je bil en pokonci po- A B A B stavljen ploščat kamen, vel. 12 cm. Brez najdb. Prepoznana je bila kot jama za stojko. 133 150 95 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 34 Jama 18 (SE 90/91) A A Jama 19 (SE 269/270) Jama (SE 91) v kv. 23, 24, 83 in 84 je Jama (SE 270) v kv. 299 je bila v tlo- bila v tlorisu ovalna, v preseku ba- G377 risu in preseku nepravilne oblike, vel. 270 njaste oblike, vel. 2,33 × 1,39 m, 1,45 × 0,94 m, gl. 0,20 m. Vkopa- gl. 0,44 m. Vkopana je bila v prod na je bila v prod (SE 3), zapolnjena s 263 B (SE 3), zapolnjena s temno rjavo pla- temno rjavo plastjo (SE 269) pešče- stjo (SE 90) peščenega melja s posa- nega melja s prodom in posame- meznimi različno velikimi kamni (pa- G397 znimi kamni. Presekal jo je jarek 8 A B leobotanična analiza: flotiran vz. 5). (SE 263/264). Brez najdb. 263 Na južnem delu je bilo več kamnov, G388 269 nad njimi ter v osrednjem delu jame B je bila na gl. 0,12 m večja koncen- A B tracija prazgodovinske keramike (G376–397) in kosi prežgane gline. Manjše okrogle jame Jama 20 (SE 179/180) Jama 21 (SE 29/30) Jama (SE 180) v kv. 121 je bila v tlo- Jama (SE 30) v kv. 62 in 63 je bila A risu oglata, v preseku »u« oblike, vel. v tlorisu nepravilna, v prese- A 0,86 × 0,84 m, gl. 0,25 m. Vkopana ku »u« oblike, vel. 0,85 × 0,82 m, B je bila v peščen melj (SE 2), zapolnje- gl. 0,12 m. Vkopana je bila v pe- B na s temno rjavo plastjo (SE 179) pe- ščen melj (SE 2), zapolnjena s temno A B A B ščenega melja s prodom. Vsebovala sivkasto rjavo plastjo (SE 29) pešče- je odlomke prazgodovinske keramike nega melja s prodom. Vsebovala je in kose prežgane gline. odlomke keramike. Jama 22 (SE 13/14) Jama (SE 14) v kv. 3 je bila v tlorisu ovalna, v preseku nepravilne oblike, A vel. 0,64 × 0,56 m, gl. 0,24 m. Vko- B pana je bila v prod (SE 3), zapolnjena s temno rjavo plastjo (SE 29) pešče- A B nega melja s prodom. V plasti je bila prazgodovinska keramika (G398– 399) in kosi prežgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 35 Jama 23 (SE 21/22) – Jama 24 (SE 25/26) – jama za stojko (M 1:20) jama za stojko (M 1:20) Jama (SE 22) v kv. 4 je bila v tlori- Jama (SE 26) v kv. 7 je bila v tlorisu B su ovalna, v preseku »u« oblike, vel. A nepravilna, v preseku »u« oblike, vel. A 0,44 × 0,38 m, gl. 0,15 m. Vkopa- 0,36 × 0,32 m, gl. 0,15 m. Vkopa- B na je bila v prod (SE 3), zapolnjena z na je bila v prod (SE 3), zapolnjena rjavo plastjo (SE 21) peščenega me- s temno rjavo plastjo (SE 25) pešče- A B lja s prodom in lomljenci, nekateri A B nega melja s prodom, posameznimi so bili postavljeni pokonci. V plasti lomljenci in drobci oglja. Vrh jame so bili odlomki prazgodovinske ke- je bil 1 večji lomljenec, ki je ležal na ramike. Prepoznana je bila kot jama ploščati strani ter prazgodovinska ke- za stojko. ramika (G400). Prepoznana je bila kot jama za stojko. Jama 25 (SE 39/40) Jama 26 (SE 41/42) Glej opis jame pri opisu jame 4 – Jama (SE 42) v kv. 71 je bila v tlorisu B tu str. 32 nepravilna, v preseku »u« oblike, vel. 0,54 × 0,51 m, gl. 0,19 m. Vkopana je bila v prod (SE 3), zapolnjena s te- A mno rumenkasto rjavo plastjo (SE 41) A B peščenega melja s prodom. V plasti so bili odlomki prazgodovinske (fino- zrnate) keramike. Jama 27 (SE 128/129) – jama za stojko (M 1:20) A Jama (SE 129) v kv. 132 je bila v tlo- risu nepravilna, v profilu »u« oblike, vel. 0,38 × 0,34 m, gl. 0,11 m. Vko- pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- B na s temno rumenkasto rjavo plastjo A B (SE 128) peščenega melja s prodom, posameznimi večjimi kamni in enim večjim ploščatim pokonci postavlje- nim kamnom. Brez najdb. Prepozna- na je bila kot jama za stojko. Jama 28 (SE 130/131) – jama za stojko Jama (SE 131) v kv. 193 je bila v A tlorisu ovalna, v preseku »u« obli- ke, vel. 0,54 × 0,46 m, gl. 0,12 m. B Vkopana je bila v prod (SE 3), za- polnjena s temno rumenkasto rjavo A B plastjo (SE 130) peščenega melja s prodom in posameznimi kamni. Brez najdb. Prepoznana je bila kot jama za stojko. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 36 Jama 29 (SE 187/188) – Jama 30 (SE 189/190) – jama za stojko jama za stojko A Jama (SE 188) v kv. 254 je bila v tlo- A Jama (SE 190) v kv. 254 in 255 je bila v B risu ovalna, v profilu »u« oblike, vel. B tlorisu ovalna, v profilu »u« oblike, vel. 0,54 × 0,42 m, gl. 0,09 m. Vkopana 0,40 × 0,30 m, gl. 0,15 m. Vkopana A B je bila v prod (SE 3), zapolnjena s te- je bila v prod (SE 3), zapolnjena s te- A B mno rumenkasto rjavo plastjo (SE 187) mno rumenkasto rjavo plastjo (SE 189) peščenega melja s prodom. Brez peščenega melja in proda. Brez najdb. Morda je šlo za jamo za stojko. najdb. Morda je šlo za jamo za stojko. Jama 31 (SE 176/177) Glej opis jame 31 pri opisu objekta 4 – tu str. 27. Jama 32 (SE 228/229) Jama (SE 229) v kv. 253 in 313 je bila v tlorisu in preseku nepravilne obli- A ke, vel. 0,66 × 0,52 m, gl. 0,22 m. Vkopana je bila v peščen melj (SE 2), zapolnjena s temno rumenkasto rja- B vo plastjo (SE 228) peščenega melja A B s prodom ter posameznimi kamni, prodniki in drobci oglja. Vsebovala je prazgodovinsko keramiko (G401). Jama 33 (SE 224/225) Jama 34 (SE 219/220) Jama (SE 225) v kv. 313 je bila v tlori- Jama (SE 220) v kv. 373 je bila v A su okrogla, v preseku »u« oblike, vel. tlorisu ovalna, v preseku nepra- A 0,34 × 0,33 m, gl. 0,10 m. Vkopana vilne oblike, vel. 0,75 × 0,46 m, je bila v peščen melj (SE 2), zapol- B gl. 0,36 m. Vkopana je bila v pe- B njena s temno rjavo plastjo (SE 224) ščen melj (SE 2), zapolnjena s temno A B peščenega melja s prodom in ogljem. rumenkasto rjavo plastjo (SE 219) A B Vsebovala je odlomke prazgodovinske peščenega melja s prodom ter po- keramike in kose prežgane gline. sameznimi kamni in prodniki. Vse- bovala je odlomke prazgodovinske keramike. Jama 35 (SE 193/194) Jama (SE 194) kv. 371 in 372 je bila v A tlorisu okrogla, v preseku »u« oblike, vel. 0,64 × 0,59 m, gl. 0,39 m. Vko- pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- B na s temno rumenkasto rjavo plastjo A B (SE 193) peščenega melja s posame- znimi prodniki in drobci oglja. Na vrhu plasti sta bila dva večja prodnika (vel. 16 × 11 cm, 15 × 21 cm) ter 1 večji kamen (14 × 8 cm). Pod kame- njem je bila prazgodovinska keramika (G402–409) in kosi prežgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 37 Jama 36 (SE 147/148) Jama 37 (SE 252/253) Jama (SE 148) v kv. 312 je bila v tlori- Jama (SE 253) v kv. 312 in 252 je B B su okrogla, v profilu nepravilne obli- bila v tlorisu ovalna, v preseku ne- ke, vel. 0,58 × 0,55 m, gl. 0,15 m. pravilne oblike, vel. 0,79 × 0,76 m, A Vkopana je bila v peščen melj (SE 2) A gl. 0,24 m. Vkopana je bila v pe- in zapolnjena s temno rumenkasto ščen melj (SE 2), zapolnjena s temno A B A B rjavo plastjo (SE 147) peščenega me- rumenkasto rjavo plastjo (SE 252) lja s prodom in kamni. V plasti so bili peščenega melja s prodom in posa- odlomki keramike. meznimi kamni. V plasti so bili od- lomki prazgodovinske keramike in kosi prežgane gline. Jama 38 (SE 126/127) Jama 39 (SE 290/291) B Jama (SE 127) v kv. 252 je bila v tlo- Jama (SE 291) v kv. 488 je bila v tlo- A risu in preseku nepravilne oblike, vel. risu nepravilna, v preseku »u« oblike, A 0,82 × 0,68 m, gl. 0,20 m. Vkopana vel. 0,36 × 0,32 m, gl. 0,13 m. Vko- je bila v peščen melj (SE 2), zapolnje- pana je bila v prod (SE 3), zapolnjena A B B na s temno rumenkasto rjavo plastjo s temno rjavo plastjo (SE 290) pešče- (SE 126) peščenega melja s prodom A B nega melja s prodom. Brez najdb. ter posameznimi kamni, prodniki in drobci oglja. V plasti so bili odlomki prazgodovinske keramike in kosi pre- žgane gline. Jama 43 (SE 106/107) Jama (SE 107) v kv. 247 je bila v tlo- risu okrogla, v preseku »u« oblike, B vel. 0,48 × 0,45 m, gl. 0,15 m. Vko- G410 pana je bila v peščen melj (SE 2), za- A polnjena s temno rumenkasto rjavo A B plastjo (SE 106) peščenega melja s prodom in posameznimi kamni po- stavljeni navpično v vkop. Vsebovala je prazgodovinsko keramiko (G410). Jama 40 (SE 286/287) Jama (SE 287) v kv. 308 je bila v tlo- B risu in preseku nepravilne oblike, vel. A 0,46 × 0,35 m, gl. 0,09 m. Vkopa- na je bila v prod (SE 3), zapolnje- A B na s temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 286) peščenega melja s prodom. Brez najdb. Jama 41 (SE 240/241) Jama (SE 240) v kv. 309 je bila v tlo- A risu elipsasta, v preseku »u« obli- ke, vel. 0,66 × 0,58 m, gl. 0,12 m. Vkopana je bila v prod (SE 3), za- B polnjena s temno rumenkasto rjavo A B plastjo (SE 240) peščenega melja s prodom in posameznimi prodniki. Brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 38 Jama 44 (SE 134/135) – Jama 45 (SE 132/133) jama za stojko Glej opis jame 45 – tu str. 34. Jama (SE 135) v kv. 127 je bila v tlo- risu okrogla, v profilu »u« oblike, vel. B 0,37 m, š. 0,35 m, gl. 0,21 m. Vko- Jama 42 (SE 153/154) A pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- Glej opis jame 42 pri opisu objekta 7 A B na s temno rumenkasto rjavo plastjo – tu str. 28. (SE 134) peščenega melja s prodom in dvema večjima kamnoma (vel. 13–17 cm). Brez najdb. Morda je šlo Jama 46 (SE 284/285) za jamo za stojko. Glej opis jame 46 pri opisu objekta 11. Jama 47 (SE 55/56) Jama 48 (SE 78/79) Jama (SE 56) v kv. 20 je bila v tlori- Jama (SE 79) v kv. 82 je bila v tlorisu B su in preseku nepravilne oblike, vel. nepravilna, v preseku banjaste obli- B A 0,82 × 0,80 m, gl. 0,10 m. Vkopa- ke, vel. 0,41 × 0,17 m, gl. 0,11 m. na je bila v prod (SE 3), zapolnje- Vkopana je bila v prod (SE 3), za- A B na s svetlo rumenkasto rjavo plastjo A polnjena s temno rjavo plastjo (SE 55) peščenega melja s prodom in A B (SE 78) meljastega peska s posame- posameznimi kamni. V plasti so bili znimi kamni. V plasti so bili kosi pre- odlomki keramike in kosi prežga- žgane gline. Jamo je presekal jarek 3 ne gline. (SE 84/85). Jama 49 (SE 80/81) Jama 51 (SE 86/87) Jama (SE 81) v kv. 82 je bila v tlori- Jama (SE 87) v kv. 83 je bila v tlori- su okrogla, v preseku »u« oblike, pr. B su in preseku nepravilne oblike, vel. 80 87 A 0,52 m, gl. 0,09 m. Vkopana je bila 0,99 × 0,46 m, gl. pribl. 0,18 m. v prod (SE 3), zapolnjena s temno Vkopana je bila v prod (SE 3), za- 84 rumenkasto rjavo plastjo (SE 80) pe- A 37 polnjena s temno rumenkasto rja- B ščenega melja s kamni. Presekala jo A B vo plastjo (SE 86) peščenega melja A B je recentna brazda (SE 37/38). Vse- s prodom. Jamo sta presekala ja- bovala je prazgodovinsko kerami- rek 3 (SE 84/85) in recentna braz- 84 ko (G411). da (SE 37/38). Vsebovala je odlomke prazgodovinske keramike. Jama 50 (SE 82/83) Jama (SE 83) kv. 82 je bila v tlori- B A su in preseku nepravilne oblike, vel. 0,76 × 0,72 m, gl. 0,24 m. Vkopana je bila v prod (SE 3), zapolnjena s te- mno rjavo plastjo (SE 82) peščene- A B ga melja s prodom. Jamo je presekal jarek 3 (SE 84/85). Vsebovala je od- lomke prazgodovinske keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 39 Jama 52 (SE 60/61) Jama (SE 61) v kv. 58, 118 je bila v tlorisu okrogla, v preseku »u« oblike, vel. 0,50 × 0,44 m, gl. 018 m. Vko- B pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- A na z rjavo plastjo (SE 60) meljastega G412 peska s posameznimi kamni (paleo- A B botanična analiza: flotiran vz. 4). V jami je bila prazgodovinska keramika (G412) ter odlomek ustja novove- ške keramike. Jamo in posodo je na severni strani poškodovala recentna brazda (SE 37/38). Jama 53 (SE 62/63) Jama 54 (SE 64/65) Jama (SE 63) v kv. 58 je bila v tlorisu Jama (SE 64) v kv. 58 je bila v tlori- B ovalna, v preseku nepravilne oblike, su in preseku nepravilne oblike, vel. A vel. 0,56 × 0,44 m, gl. 0,26 m. Vko- 0,58 m, š. 0,44 m, gl. 0,29 m. Vko- A 37 63 pana je bila v prod (SE 3), zapolnjena pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- 37 64 s temno rjavo plastjo (SE 62) pešče- na s temno rumenkasto rjavo plastjo B A B nega melja s prodom. Vkop je poško- A B (SE 64) meljastega peska s prodom. dovala recentna brazda (SE 37/38). Jamo je poškodovala recentna brazda 37 Na vzhodnem robu jame so bili trije (SE 37/38). Vsebovala je prazgodo- večji prodniki. Vsebovala je prazgo- vinsko keramiko (G414) in kose pre- dovinsko keramiko (G413) ter en od- žgane gline. lomek verjetno recentne opeke. Jama 55 (SE 217/218) Jama 56 (SE 261/262) Jama (SE 218) v kv. 476 je bila v tlori- Jama (SE 262) v kv. 413 je bila v tlo- A A su okrogla, v preseku nepravilne obli- B risu in profilu nepravilne oblike, vel. B ke, vel. 0,54 × 0,52 m, gl. 0,16 m. 0,70 × 0,56 m, gl. 0,08 m. Vkopana Vkopana je bila v prod (SE 3), zapol- A B je bila v peščen melj (SE 2), zapolnje- A B njena s temno rumenkasto rjavo pla- na s temno rjavo plastjo (SE 261) pe- stjo (SE 217) peščenega melja s pro- ščenega melja s prodom. Brez najdb. dom in prodniki. Brez najdb. Podolgovate ovalne jame B B Jama 57 (SE 168/169) Jama 58 (SE 172/173) Jama (SE 169) v kv. 136 in 196 je Jama (SE 173) v kv. 256 je bila v tlo- bila v tlorisu nepravilna, v preseku risu in preseku nepravilne oblike, vel. »u« oblike, vel. 2,10 × 1,29 m, 1,58 m, š. 0,97 m, gl. 0,18 m. Vko- gl. 0,30 m. Vkopana je bila v pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- prod (SE 3), zapolnjena s temno na s temno rumenkasto rjavo plastjo rumenkasto rjavo plastjo (SE 168) (SE 172) peščenega melja s prodom. A peščenega melja s prodom. V plasti A Brez najdb. A B je bil odlomek prazgodovinske A B keramike in kos prežgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 40 Jama 59 (SE 222/223) B Jama (SE 223) v kv. 313 je bila v tlo- risu ovalna, v profilu banjaste obli- ke, vel. 1,83 × 0,66 m, gl. 0,17 m. Vkopana je bil v peščen melj (SE 2), zapolnjena s temno rjavo plastjo (SE 222) peščenega melja s prodom A in drobci oglja. V plasti je bila praz- A B godovinska keramika (G415) in kosi prežgane gline. Jama 60 (SE 207/208) B Jama (SE 208) kv. 430 in 490 je bila v tlorisu raztegnjene ovalne oblike, v preseku »u« oblike, 3,16 × 0,75 m, gl. 0,26 m. Vkopana je bila v prod A (SE 3), zapolnjena s temno rjavo pla- stjo (SE 207) peščenega melja s pro- A B dom. V plasti so bili odlomki prazgo- dovinske keramike. Jama 61 (SE 281/282) Jama 62 (SE 294/295) A Jama (SE 282) v kv. 248 je bila v B Jama (SE 295) v kv. 555 je bila v tlo- tlorisu nepravilna, v preseku »u« risu nepravilna, v preseku »u« oblike, oblike, vel. 2,32 × 1,26 m, vel. 1,89 × 1,04 m, gl. 0,60 m. Vko- A gl. 0,44 m. Vkopana je bila v pana je bila v prod (SE 3), zapolnje- B peščen melj (SE 2), zapolnjena s na s temno rumenkasto rjavo plastjo temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 294) peščenega melja s prodom. A B A B (SE 281) peščenega melja s pro- Raziskana je bila le delno, saj je segala dom. Brez najdb. še izven izkopnega polja. Brez najdb. Jama 63 (SE 74/75) Jama 64 (SE 164, 260/165) A Jama (SE 75) v kv. 82 je bila v tlorisu Jama (SE 165) v kv. 417 je bila v tlo- B oglata, v preseku nepravilne obli- risu in preseku nepravilne oblike, ke, vel. 2,18 × 0,90 m, gl. 0,17 m. vel. 2,35 × 1,26 m, gl. 0,41 m. Vko- Vkopana je bila v obe geološki pla- pana je bila v prod (SE 3), zapolnjena sti (SE 2 in SE 3), zapolnjena s temno A z dvema plastema (SE 164, SE 260). rumenkasto rjavo plastjo (SE 74) pe- Prvo plast (SE 164) predstavlja temno ščenega melja s kamni. Brez najdb. A B rumenkasto rjava plast (SE 164) pe- ščenega melja s prodom in prodniki, db. 0,17 m. Brez najdb. 2 B Druga, temno rumenkasto rjava plast A B (SE 260) peščenega melja s prodom, db. 0,16 m, se je nahajala pod 164 260 SE 164, na dnu jame. Brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 41 B Jama 65 (SE 166/167) (M 1:100) Jama (SE 167) v kv. 417 in 477 je bila v tlorisu nepravilna raztegnje- na, v preseku nepravilne oblike, vel. 4,62 × 1,32 m, gl. 0,35 m. Vkopa- na je bila v prod (SE 3), zapolnje- na s temno rumenkasto rjavo plastjo A (SE 166) peščenega melja s prodom in A B posameznimi prodniki. Brez najdb. Jama 66 (SE 215/216) (M 1:100) B Jama (SE 216) v kv. 477 je bila v tlo- 216 risu in profilu nepravilne oblike, vel. 3,22 × 1,86 m, gl. 0,37 m. Vkopa- 37 na je bila v prod (SE 3), zapolnje- na s temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 215) peščenega melja s prodom in posameznimi večjimi prodniki. A Jama je bila presekana z recentno A B brazdo (SE 37/38). Na južni strani jame je bila prazgodovinska kerami- 37 216 ka (G416). B Jama 67 (SE 213/214) 214 Jama 68 (SE 275/276) B Jama (SE 214) v kv. 476 in 477 je Jama (SE 276) v kv. 597 je bila v bila v tlorisu in profilu nepravilne tlorisu elipsasta, v preseku nepra- oblike, vel. 2,40 × 1,87 m, gl. 0,53. vilne oblike, vel. 1,74 × 0,89 m, Vkopana je bila v prod (SE 3), za- gl. 0,32 m. Vkopana je bila v prod polnjena s temno rumenkasto rjavo (SE 3), zapolnjena s temno rumenka- plastjo (SE 213) peščenega melja s 37 sto rjavo plastjo (SE 275) peščene- A prodom ter posameznimi prodniki in A ga melja s prodom in posameznimi A B drobci oglja. Presekala jo je recentna prodniki pr. 3–8 cm (1 %), drobci brazda (SE 37/38). Brez najdb. A B oglja. Brez najdb. 37 214 Kurišča Kurišče 1 (SE 201/202) Kurišče 2 (SE 279/280) Kurišče (SE 202) v kv. 315 je bilo v B Kurišče (SE 280) v kv. 566 je bilo v tlorisu ovalne in preseku nepra- tlorisu in preseku nepravilne obli- A vilne oblike, vel. 1,28 × 0,98 m, ke, vel. 0,53 × 0, 51 m, gl. 0,19 m. gl. 0,09 m. Ležalo je na pešče- Ležalo je na peščenem melju (SE 2). B nem melju (SE 2). V prežgani plasti A Prežgana plast (SE 279) peščene- (SE 202) peščenega melja s prodom A B ga melja s prodom ni vsebova- A B in posameznimi prodniki je bil odlo- la najdb. mek prazgodovinske keramike in kosi prežgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 42 B Kurišče 3 (SE 138/139) Kurišče 4 (SE 271/272) B Kurišče (SE 139) v kv. 291 je bilo Kurišče (SE 272) v kv. 539 in 599 v tlorisu nepravilne, v prese- je bilo v tlorisu in preseku nepra- ku »u« oblike, vel. 1,99 × 1,14 m, vilne oblike, vel. 2,46 × 1,12 m, gl. 0,42 m. Ležalo je na obeh geo- gl. 0,28 m. Ležalo je na obeh geo- loških plasteh (SE 2, SE 3). Prežgana loških plasteh (SE 2, SE 3). V prežga- plast (SE 138) peščenega melja s pro- ni plasti (SE 271) peščenega melja s A A dom in drobci oglja se je nahajala v prodom sta bila odlomka prazgo- osrednjem delu vkopa. dovinske keramike in kosi prežga- A B ne gline. A B Jarki Jarek 1 (SE 211/212) Jarek 2 (SE 174/175) Jarek (SE 212) v kv. 369, 429 je bil v (tloris M 1:100, presek M 1:20) A tlorisu nepravilne raztegnjene oblike, Jarek (SE 175) v kv. 134, 194 in 254 v tlorisu sta bili ožji stranici polkro- A je bil v profilu »u« oblike, v tlori- B žni, v preseku je bil »u« oblike, vel. B su sta bili ožji stranici polkrožni, vel. 3,07 × 0,24 m, gl. 0,08 m. Vkopan je 6,65 × 0,30 m, gl. 0,09 m. Vkopan je bil v prod (SE 3), zapolnjen s temno bil v prod (SE 3), zapolnjen s temno rumenkasto rjavo plastjo (SE 211) rumenkasto rjavo plastjo (SE 174) A B A B peščenega melja s prodom. V plasti peščenega melja s prodom ter po- so bili odlomki prazgodovinske ke- sameznimi prodniki in drobci oglja. ramike. Brez najdb. Jarek 3 (SE 84/85) je manjšo jamo 29 (SE 78/79), manj- Jarek 4 (SE 100/101) peščenega melja s prodom, ki je vse- (tloris M 1:100, presek M 1:20) šo jamo 31 (SE 82/83) in manj- (tloris M 1:100, presek M 1:20) bovala odlomke prazgodovinske ke- Jarek (SE 85) v kv. 82 in 83 je bil v šo jamo 32 (SE 86/87). Poškodovan Jarek (SE 100) v kv. 22, 23, 82 je ramike. Poškodovan je bil z recentno preseku nepravilne »u« oblike, v tlo- je bil z recentno brazdo (SE 37/38). bil v profilu »u« oblike, v tlorisu brazdo (SE 37/38). risu sta bili ožji stranici polkrožni, Plast je vsebovala prazgodovinsko sta bili ožji stranici polkrožni, vel. vel. 6,37 × 0,42 m, gl. 0,30 m. Vko- keramiko (G417–421) in kose prež- 5,32 × 0,21 m, gl. 0,16 m. Vkopan je pan je bil v prod (SE 3), zapolnjen s gane gline. bil v prod (SE 3), zapolnjen s temno temno rjavo plastjo (SE 84) peščene- rumenkasto rjavo plastjo (SE 100) ga melja s posameznimi kamni. Sekal 36 D B 36 85 85 A C C D A A B A B B Jarek 5 (SE 98/99) Jarek 6 (SE 102/103) (tloris M 1:100, presek M 1:20) (tloris M 1:100, presek M 1:20) Jarek (SE 98) v kv. 22 je bil v profi- Jarek (SE 103) v kv. 22, 82 je bil v lu »u« oblike, v tlorisu sta bili ožji profilu »u« oblike, v tlorisu sta bili ožji stranici polkrožni, raziskana vel. stranici polkrožni, vel. 5,65 × 0,27 m, A B 2,21 × 0,22 m, gl. 0,13 m. Vkopan je gl. 0,08 m. Vkopan je bil v prod B bil v prod (SE 3), zapolnjen s temno A B A (SE 3), zapolnjen s temno rumenkasto A B rumenkasto rjavo plastjo (SE 98) pe- rjavo plastjo (SE 102) peščenega me- ščenega melja s prodom. Nadaljeval lja s prodom. V plasti so bili odlomki se je še izven izkopnega polja. Vse- prazgodovinske keramike. bovala je odlomke prazgodovinske keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 43 Jarek 7 (SE 104/105) Jarek 8 (SE 263/264) Jarek (SE 105) v kv. 22 je bil v profilu (tloris M 1:200, presek M 1:50) »u« oblike, v tlorisu sta bili ožji stra- Jarek (SE 264) v kv. 299 in 359 je bil nici polkrožni, vel. 1,98 × 0,23 m, v preseku je bil »u« oblike, v tlorisu B gl. 0,17 m. Vkopan je bil v prod B sta bili ožji stranici vkopa polkro- A (SE 3), zapolnjen s temno rumenka- A žno zaključeni, vel. 11,02 m × 0,25– A B sto rjavo plastjo (SE 109) peščene- 0,47 m, gl. 0,15 m. Vkopan je bil v A B ga melja s prodom. V plasti so bili prod (SE 3), zapolnjen s temno rjavo odlomki prazgodovinske keramike in plastjo (SE 263) peščenega melja s kosi prežgane gline. prodom ter posameznimi prodniki in večjim kamnom (vel. 23 × 16 cm). Ja- rek je presekal jamo 19 (SE 269/270) in objekt 14. Brez najdb. Območja zgostitve keramike in kamenja Zgostitev 1 (SE 230) Nahajala se je v kv. 253. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 1,12 × 0,96 m. Sestavljali so jo ka- mni in prodniki na peščenem me- lju (SE 2), vsebovala je prazgodovin- sko keramiko (del G424, G425, 426, G430, G432) in kose prežgane gline. Prepoznana je bila kot ostalina uni- čenega prazgodovinskega stavbnega elementa. Zgostitev 2 (SE 242) Zgostitev 3 (SE 244) Nahajala se je v kv. 254. Bila Nahajala se je v kv. 254 in 314. je nepravilnega tlorisa, vel. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 0,50 × 0,40 m. Sestavljala jo je praz- 0,66 × 0,53 m, sestavljali so jo ka- godovinska keramika (G422, G431) mni in prodniki na peščenem me- na peščenem melju (SE 2), presekana lju (SE 2), vsebovala je prazgodovin- je bila z recentno brazdo (SE 37/38). sko keramiko (G429). Presekana je Prepoznana je bila kot ostalina uni- bila z recentno brazdo (SE 37/38). čenega prazgodovinskega stavbnega Prepoznana je bila kot ostalina uni- elementa. čenega prazgodovinskega stavbnega elementa. Zgostitev 4 (SE 246) Zgostitev 5 (SE 254) Nahajala se je v kv. 314. Bila je ne- Nahajala se je v kv. 253. Bila pravilnega tlorisa, v preseku »u« obli- je nepravilnega tlorisa, vel. ke, vel. 0,64 × 0,49 m, db. 0,20 m. 0,70 × 0,41 m. Sestavljali so jo pro- Sestavljala jo je plast temno rumen- dniki. Ležala je na peščenem me- kasto rjave barve iz peščenega melja lju (SE 2), vsebovala je prazgodovin- s prodom ter posameznimi kamni in sko keramiko (G423, del G424, del prodniki na peščenem melju (SE 2), G428). Prepoznana je bila kot ostali- presekana je bila z recentno brazdo na uničenega stavbnega elementa. (SE 37/38). Vsebovala je prazgodovin- sko keramiko (G427). Prepoznana je bila kot ostalina uničenega stavbnega elementa. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 44 Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo hrani Pokrajinski muzej Maribor. Razporejeno je glede na tipološko razvrstitev odkritih arheoloških ostalin, znotraj teh pa glede na tipološko razvrstitev predmetov. Na koncu so posa- mezne najdbe, ki izvirajo iz dveh geoloških osnov. Risbe so v me- rilu 1:2, z izjemo večjih predmetov, ki so izrisani v merilu 1:3 in 1:4, bronasti in stekleni predmeti so v merilu 1:1. Večina najdb je iz žgane gline. Starejšeželeznodobno posodje je izdelano prosto- ročno. Pri določanju glinene mase in obdelave površine so upo- rabljeni kriteriji, ki jih predlaga M. Horvat (1999, 16 in 25). Barva glinenih izdelkov je določena po Munsllovi barvni lestvici za ze- meljske plasti (1992). Vse najdbe, razen dveh, za kateri je to po- sebej dopisano, so iz starejše železne dobe. Okrajšave SE stratigrafska enota kv. kvadrant inv. št. inventarna številka dl. dolžina nv. največji/a db. debelina odl. odlomek ohr. ohranjen ost. ostenje d. dno u. ustje pr. premer rek. rekonstruiran vel. velikost v. višina š. širina Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 45 Objekt 1 SE 44 – prva plast objekta 1, G1–67 1 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18173 7 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18174 Delno ohranjena latvica iz finozrnate Odlomek ustja sklede iz finozr- glinene mase. Površina je spolira- nate glinene mase. Površina je na, zelo temno sive barve (10YR 3/1). spolirana, zelo temno sive bar- Ohr. v. 5,6 cm, rek. pr. u. 18,8 cm, ve (10YR 3/1). Ustje je okrašeno z db. ost. 0,3–0,5 cm. motivom vodoravnih in navpič- nih kanelur (meander), pod klekom 2 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18204 so vzporedne navpične kanelure. Odlomka ustja latvice iz finozr- Ohr. v. 4,6 cm, rek. pr. u. 19,6 cm, nate glinene mase. Površina je db. ost. 0,5 cm. spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,3 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,3 cm. 3 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18176 Odlomek ustja latvice iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je gladka, zelo temno sive barve 8 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18206 (10YR 3/1). Ohr. v. 2,5 cm, š. 3,5 cm, Odlomki ustja in ostenja skodele db. ost. 0,6 cm. s presegajočim ročajem iz fino- zrnate glinene mase. Površina je 4 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18202 spolirana, temno sive barve (10YR Odlomka ustja latvice iz finozrnate 4/1). Na površini so ostanki gra- glinene mase. Površina je spolira- fitnega premaza. Ohr. v. 4,5 cm, na, zelo temno sive barve (10YR 3/1), rek. pr. u. 18 cm, db. ost. 0,4 cm. okrašena z navpičnimi vzporednimi kanelurami. Ohr. v. 3,3 cm, š. 3,1 cm, db. ost. do 0,4 cm. 5 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18189 Odlomek ustja sklede ali skodele iz finozrnate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Prehod ustja v rame po- sode je poudarjen. Ohr. v. 4,2 cm, rek. pr. u. 23 cm, db. ost. 0,5 cm. 6 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18222 Odlomki ostenja sklede ali skodele iz finozrnate glinene mase. Povr- šina je spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Na največjem pre- meru so plastične bradavice in okras vzporednih navpičnih kanelur. Na površini je ohranjen grafitni premaz. Ohr. v. 3,6 cm, rek. nv. pr. 20,4 cm, db. ost. 0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 46 M 1:2 1 4 3 2 5 6 7 8 SE 44 47 9 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18217 Odlomek ustja lonca iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj temno rjave barve (7,5YR 4/2), znotraj rjave (10YR 5/3). Ohr. v. 4,4 cm, rek. pr. u. 19,8 cm, db. ost. 0,7 cm. 10 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18210 Odlomek ustja lonca iz drobnozrnate glinene mase. Površina je groba, rja- ve barve (10YR 4/3). Ohr. v. 5,1 cm, rek. pr. u. 23 cm, db. ost. 0,6 cm. 11 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. 18241 Odlomki ustja in ostenja lonca iz zelo grobozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, temno rjave barve (7,5YR 4/2), na ostenju je ohranjen en navpičen držaj. Ohr. v. 12 cm, rek. pr. u. 28,8 cm, db. ost. 1 cm. 12 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18184 Odlomek ustja lonca iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (10YR 5/3), na ostenju je aplicirana bradavica. Na notranji površini so zogleneli ostan- ki organske snovi. Ohr. v. 7,6 cm, rek. pr. u. 18,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 13 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18211 Odlomek ustja lonca iz grobozr- nate glinene mase. Površina je gladka, zunaj temno sivkasto rja- ve barve (10YR 4/2), znotraj rjave (10YR 5/3). Ohr. v. 2,7 cm, š. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 14 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18190 Odlomki ustja lonca iz grobozr- nate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene barve (7,5YR 6/6). Ohr. v. 6,2 cm, š. 6 cm, db. ost. 0,8 cm. 15 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18215 Odlomek ustja lonca iz grobozr- nate glinene mase. Površina je gladka, temno sive barve (10YR 4/1). Rob ustja je razčlenjen z odti- si prstov. Ohr. v. 2,4 cm, š. 5,5 cm, db. ost. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 48 M 1:2 9 10 11 12 14 13 15 SE 44 49 16 SE 44, kv. 11, 012, 24 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18216 31 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18221 inv. št. A18220 Odlomek ustja posode iz drobno- Odlomka ustja posode iz drobno- Odlomek ustja posode iz drob- zrnate glinene mase. Površina je zrnate glinene mase. Površina je nozrnate glinene mase. Površina groba, rdečkasto rumene barve groba, temno sivkasto rjave barve je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). (7,5YR 6/6). Ohr. v. 3,2 cm, š. 6,2 cm, (10YR 4/2). Ohr. v. 2,6 cm, š. 4,1 cm, Ohr. v. 3,2 cm, š. 3,9 cm, db. ost. 0,4 cm. db. ost. 0,7 cm. db. ost. 0,6 cm. 25 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18209 32 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18191 17 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18212 Odlomek ustja posode iz zelo gro- Odlomek ustja posode iz zelo gro- Odlomek ustja posode, sekundar- bozrnate glinene mase. Površina bozrnate glinene mase. Površina no prežgan. Ohr. v. 2,3 cm, š. 3,6 cm, je groba, zunaj rjave barve (7,5YR je groba, zunaj rjave barve (7,5YR db. ost. 1 cm. 5/3), znotraj rdečkasto rumene 5/3), znotraj bledo rjave (10YR 6/3). (7,5YR 6/6). Ohr. v. 2,8 cm, š. 4,3 cm, Ohr. v. 3,7 cm, š. 3 cm, db. ost. 1 cm. 18 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18214 db. ost. 0,8 cm. Odlomek ustja posode iz drobno- 33 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18238 zrnate glinene mase. Površina je 26 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18193 Odlomek odebeljenega ustja po- groba, svetlo rumenkasto rjave bar- Odlomka ustja posode iz zelo gro- sode iz grobozrnate glinene mase. ve (10YR 6/4). Ohr. v. 3 cm, š. 3,9 cm, bozrnate glinene mase. Površina je Površina je spolirana, zelo temno db. ost. 0,5 cm. groba, zunaj temno sivkasto rjave sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,4 cm, barve (10YR 4/2), znotraj rdečkasto š. 2,5 cm, db. ost. 0,5 cm. 19 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18179 rumene (7,5YR 6/6). Ohr. v. 7,9 cm, Odlomek ustja posode iz grobo- š. 7 cm, db. ost. 1 cm. 34 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18205 zrnate glinene mase. Površina je Odlomek ustja posode iz finozr- groba, rdečkasto rumene barve 27 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18208 nate glinene mase. Površina je (7,5YR 6/6). Ohr. v. 3,3 cm, š. 2,8 cm, Odlomek ustja posode iz zelo gro- spolirana, zunaj zelo temno sive db. ost. 0,8 cm. bozrnate glinene mase. Površina barve (10YR 3/1), znotraj rjave je groba, zunaj temno rjave barve (10YR 5/3). Ohr. v. 2,7 cm, š. 2,3 cm, 20 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18207 (7,5YR 4/2), znotraj rdečkasto ru- db. ost. 0,5 cm. Odlomek ustja posode, sekundar- mene (7,5YR 6/6). Ohr. v. 4,7 cm, no prežgan. Ohr. v. 1,8 cm, š. 2,9 cm, š. 4,4 cm, db. ost. 1 cm. 35 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18186 db. ost. 0,5 cm. Odlomki ustja posode iz finozr- 28 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18219 nate glinene mase. Površina je 21 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18194 Odlomka ustja posode iz zelo spolirana, zelo temno sive barve Odlomek ustja posode iz drobno- grobozrnate glinene mase. Povr- (10YR 3/1). Ohr. v. 2,3 cm, š. 4,2 cm, zrnate glinene mase. Površina je šina je groba, rjave barve (7,5YR db. ost. 0,4 cm. groba, zunaj rjave barve (7,5YR 4/2). Ohr. v. 4,8 cm, š. 3,2 cm, 5/3), znotraj rumenkasto rdeče db. ost. 0,9 cm. 36 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18203 (5YR 5/6). Ohr. v. 2,4 cm, š. 3,3 cm, Odlomka ustja sklede ali skodele iz db. ost. 1,2 cm. 29 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18196 finozrnate glinene mase. Površina Odlomek ustja posode iz zelo gro- je spolirana, zelo temno sive barve 22 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18178 bozrnate glinene mase. Površina (10YR 3/1). Ohr. v. 2,5 cm, š. 4,2 cm, Odlomka ustja posode iz grobozrna- je groba, rumenkasto rjave barve db. ost. 0,4 cm. te glinene mase. Površina je groba, (10YR 5/4). Ohr. v. 3,2 cm, š. 4,5 cm, rdečkasto rumene barve (7,5YR db. ost. 1 cm. 6/6). Ohr. v. večjega odlomka 3 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,9 cm. 30 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18218 Odlomka ustja posode iz grobo- 23 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18213 zrnate glinene mase. Površina je Odlomek ustja posode iz zelo gro- groba, rdečkasto rumene barve bozrnate glinene mase. Površina je (7,5YR 6/8). Ohr. v. 3,3 cm, š. 4,3 cm, groba, zunaj temno sivkasto rjave db. ost. 0,8 cm. barve (10YR 4/2), znotraj rdečkasto rumene (7,5YR 6/6). Ohr. v. 3,1 cm, š. 4,4 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 50 M 1:2 16 17 18 19 22 21 20 23 24 25 26 27 28 32 30 29 31 34 33 35 36 SE 44 51 37 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18223 43 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18197 50 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18227 Odlomka ostenja posode iz fino- Odlomek ostenja posode z delno Odlomek dna posode iz zelo gro- zrnate glinene mase. Površina je ohranjenim vodoravnim ročajem iz bozrnate glinene mase. Površina spolirana, zunaj zelo temno sive grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene bar- barve (10YR 3/1), znotraj rjave je spolirana, zunaj zelo temno sive ve (5YR 6/6). Ohr. v. 2,3 cm, (7,5YR 5/2). Na obodu je ohranjen barve (10YR 3/1), znotraj temno siv- rek. pr. d. 15,2 cm, db. ost. 1 cm, okras navpičnih vzporednih ka- kasto rjave (10YR 4/2). Ohr. v. 4,2 cm, db. d. 1,7 cm. nelur. Ohr. v. 2,2 cm, š. 3 cm, š. 4,9 cm, db. ost. 0,6 cm. db. ost. 0,6 cm. 51 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18240 44 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18235 Odlomki dna posode iz finozrna- 38 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18181 Del ročaja posode iz finozrnate te glinene mase. Površina je groba, Odlomek ostenja iz drobnozrnate glinene mase. Površina je glad- svetlo rumenkasto rjave barve glinene mase. Površina je spoli- ka, temno rjave barve (7,5YR 3/2). (10YR 6/4). Ohr. v. 2,5 cm, š. 4,8 cm, rana, zunaj zelo temno sive barve Dl. 3 cm, š. 1,5 cm, db. 0,9 cm. db. ost. 0,4 cm, db. d. 0,4 cm. (10YR 3/1), znotraj sivkasto rjave (10YR 4/2). Ohranjen je okras dveh 45 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18225 vodoravnih kanelur, vidni so sledo- Odlomek dna sklede ali skodele iz vi grafitnega premaza. Ohr. v. 5 cm, finozrnate glinene mase. Površina š. 5,7 cm, db. ost. 0,9 cm. je spolirana, zelo temno sive bar- ve (10YR 3/1). Na notranji strani dna 39 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18198 so koncentrične krožne kanelu- Odlomek ostenja posode iz zelo gro- re. Ohr. v. 0,5 cm, rek. pr. d. 2,5 cm, bozrnate glinene mase. Površina db. ost. 0,4 cm. je groba, zunaj rjave barve (10YR 5/3), znotraj rumenkasto rdeče (5YR 46 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18199 5/6). Ostenje je okrašeno z aplicira- Odlomki dna in ostenja posode iz nim, s prsti razčlenjenim rebrom. zelo grobo zrnate glinene mase. Ohr. v. 4,1 cm, š. 5 cm, db. ost. 1 cm. Površina je groba, zunaj sivo rjave barve (10YR 5/2), znotraj rdečkasto 40 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18182 rumene (7,5YR 6/6). Na notranji po- Odlomek ostenja posode iz drob- vršini so zogleneli ostanki organske nozrnate glinene mase. Površina snovi. Ohr. v. 6 cm, rek. pr. d. 11 cm, je groba, rdečkasto rumene bar- db. ost. 0,7 cm, db. d. 0,9 cm. ve (7,5YR 6/8). Ostenje je okrašeno z apliciranim, s prsti razčlenjenim 47 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18228 rebrom. Ohr. v. 4,7 cm, š. 3,7 cm, Odlomek dna posode iz drobno- db. ost. 0,8 cm. zrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). 41 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18185 Ohr. v. 5,8 cm, rek. pr. d. 11 cm, Odlomek ostenja posode z vodorav- db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,6 cm. nim držajem iz grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve 48 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18239 (10YR 5/3). Ohr. v. 4,1 cm, š. 4,3 cm, Odlomek dna posode iz grobozrnate db. ost. 0,9 cm. glinene mase. Površina je gro- ba, svetlo rumenkasto rjave barve 42 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18224 (10YR 6/4). Ohr. v. 3,7 cm, š. 4,1 cm, Odlomka ostenja skodele iz fino- db. ost. 0,8 cm, db. d. 0,8 cm. zrnate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve 49 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18226 (10YR 3/1), znotraj rjave (7,5YR 5/2). Odlomki ravnega dna posode iz gro- Ročaj je odlomljen. Ohr. v. 2,5 cm, bozrnate glinene mase. Površina š. 3,5 cm, db. ost. 0,8 cm. je groba, zunaj temno rjave bar- ve (7,5YR 4/2), znotraj zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,4 cm, rek. pr. d. 17,2 cm, db. ost. 0,7 cm, db. d. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 52 M 1:2 38 37 41 39 40 43 44 42 46 45 47 48 49 50 51 SE 44 53 52 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18236 59 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18200 Odlomek pekve z enim ohranjenim Jezičast držaj pekve iz zelo gro- jezičastim držajem iz drobnozr- bo zrnate glinene mase. Površina je nate glinene mase. Površina je groba, svetlo rumenkasto rjave bar- groba, rdečkasto rumene barve ve (10YR 6/4). Dl. 4,1 cm, š. 5 cm, (5YR 6/6). Ohr. v. 3,9 cm, š. 5,8 cm, db. 1,6 cm. db. ost. 1 cm. 60 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18231 53 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18183 Jezičast držaj pekve iz drobno- Odlomek pekve z enim delno ohra- zrnate glinene mase. Površina njenim držajem iz zelo grobozrnate je groba, svetlo sive barve (10YR glinene mase. Površina je groba, 7/2). Ohr. v. 4,1 cm, š. 4,2 cm, svetlo rumenkasto rjave barve db. ost. 1,7 cm. (10YR 6/4). Ohr. v. 2,5 cm, š. 5,7 cm, db. ost. 0,7 cm. 61 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18232 Jezičast držaj posode, verjetno pe- 54 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18195 kve, iz grobozrnate glinene mase. Odlomek pekve ali pokrova iz drob- Površina je groba, rumenkasto rja- nozrnate glinene mase. Površina ve barve (10YR 5/4). Dl. 4 cm, š. 3 cm, je gladka, zunaj rjave barve (10YR db. ost. 1,2 cm. 5/3), znotraj svetlo rumenka- sto rjave (10YR 6/4). Ohr. v. 3,8 cm, 62 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18233 rek. pr. u. 30,2 cm, db. ost. 0,8 cm. Jezičast držaj posode, verjetno pe- kve, iz grobozrnate glinene mase. 55 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18177 Površina je groba, rdečkasto rumene Odlomek pekve ali pokrova iz drob- barve (7,5YR 6/6). Dl. 3 cm, š. 3,7 cm, nozrnate glinene mase. Površina je db. 2,2 cm. gladka, temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2). Ohr. v. 4,7 cm, š. 3,8 cm, db. ost. 0,8 cm. 56 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18192 Odlomek pekve ali pokrova iz grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). Ohr. v. 5,5 cm, š. 5,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 57 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18234 Odlomek ročaja z ostenjem pekve iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rume- ne in temno rjave barve (5YR 6/6 in 7,5YR 4/2). Dl. 6,2 cm, š. 8,7 cm, db. ost. 1,2 cm. 58 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18230 Odlomek ostenja pekve z jeziča- stim držajem iz grobozrnate glinene mase. Površina je gladka, rdečka- sto rjave barve (5YR 4/3). Dl. 4,1 cm, š. 5,2 cm, db. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 54 M 1:2 52 53 54 56 55 58 59 57 60 62 61 SE 44 55 63 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18229 69 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18165 Odlomka prenosne pečke iz zelo gro- Delno ohranjena skleda ali skodela bozrnate glinene mase. Površina je iz finozrnate glinene mase. Površina groba, svetlo rumenkasto rjave bar- je spolirana, zelo temno sive barve ve (10YR 6/4). Na zgornji površini (10YR 3/1). Vrat je okrašen z vodo- so ostanki zoglenele organske sno- ravnimi kanelurami, na prehodu vi. Ohr. v. 2,3 cm, rek. pr. 18,4 cm, vratu v rame so vtisnjene jamice, na db. ost. 1,3 cm. največji obodu pa navpične kane- lure. Na zunanji površini so ostanki 64 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18237 grafitnega premaza. Ohr. v. 6,2 cm, Odlomek ostenja verjetno pre- rek. pr. u. 17 cm, db. ost. 0,4 cm. nosne pečke, iz drobnozrnate glinene mase. Površina je glad- ka, rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Ohr. v. 4,6 cm, š. 5,1 cm, db. ost. 0,9 cm. 65 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18180 Deli prenosne pečke iz zelo gro- bo zrnate glinene mase. Površina je 70 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18163 groba, bledo rjave barve (10YR 6/3). Odlomek ustja posode iz drobno- Rek. V. 11,7 cm, rek. pr. d. 26 cm, zrnate glinene mase. Površina je db. ost. 0,9 cm. gladka, temno rjave barve (7,5YR 4/2). Ohr. v. 2 cm, š. 3,8 cm, 66 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18201 db. ost. 0,4 cm. Stožčasto vretence iz drobnozrnate glinene mase. Površina je groba, te- 71 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18164 mno sive in rumenkasto rdeče barve Odlomek ustja posode iz finozrnate (10YR 4/1 in 5YR 5/8). V. 2,1 cm, glinene mase. Površina je spolira- pr. 4 cm. na, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Na zunanji površini so ostanki gra- fitnega premaza. Ohr. v. 1,8 cm, š. 3,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 72 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18166 Odlomek ustja posode iz grobo- 67 SE 44, kv. 11, 12, inv. št. A18175 zrnate glinene mase. Površina je Odlomka ustja latenske posode iz fi- groba, zunaj rjave barve (7,5YR nozrnate glinene mase. Površina je 5/2), znotraj rumenkasto rdeče gladka, temno sive barve (10YR 4/1). (5YR 5/6). Ohr. v. 2,5 cm, š. 3,2 cm, Ohr. v. 2,6 cm, rek. pr. u. 14,2 cm, db. ost. 0,8 cm. db. ost. 0,5 cm. 73 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18168 SE 43 – druga plast objekta 1, Odlomka ostenja sklede ali skodele G68–79 iz finozrnate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive bar- 68 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18162 ve (10YR 3/1). Ostenje je okrašeno z Odlomek latvice iz drobnozrna- navpičnimi kanelurami. Ohr. v. 3 cm, te glinene mase. Površina je gladka, š. 3,5 cm, db. ost. 0,4 cm. rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Ohr. v. 5,2 cm, rek. pr. u. 22,4 cm, 74 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18167 db. ost. 0,4–0,6 cm. Odlomek ostenja sklede ali skodele iz finozrnate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Vrat je stožčast, pre- hod v rame je izrazit. Ohr. v. 3,2 cm, š. 2,7 cm, db. ost. 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 56 M 1:2 63 64 65 66 67 68 69 70 74 72 71 73 SE 44 63–67 SE 43 68–74 57 75 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18169 82 SE 47, kv. 11, inv. št. A18110 Odlomek ostenja posode z vodorav- Odlomek ostenja posode iz fino- nim držajem iz drobnozrnate glinene zrnate glinene mase. Površina je mase. Površina je groba, zunaj rja- spolirana, zelo temno sive barve ve barve (7,5YR 5/4), znotraj temno (10YR 3/1). Ohranjen je okras plitve rjave (7,5YR 3/1). Ohr. v. 5,3 cm, vodoravne kanelure ter vtisnje- š. 4,5 cm, db. ost. 0,5 cm. nih jamic. Ohr. v. 4,5 cm, š. 6,5 cm, db. ost. 0,8 cm. 76 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18171 Odlomek ravnega dna posode iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rumenkasto rde- če barve (5YR 5/6). Ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. d. 19,8 cm, db. ost. 1,2 cm, db. d. 1,4 cm. 83 SE 47, kv. 11, inv. št. A18112 Odlomek ostenja posode z raz- 77 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18170 členjenim vodoravnim držajem iz Delno ohranjena miniaturna pekva grobozrnate glinene mase. Površi- z držaji (ohranjen je en) iz drob- na je groba, rdečkasto rumene barve nozrnate glinene mase. Površina (5YR 6/6). Ohr. v. 3,1 cm, š. 2,4 cm, je groba, zunaj svetlo rjave bar- db. ost. 0,6 cm. ve (7,5YR 6/4), znotraj temno rjave (7,5YR 4/2). Ohr. v. 2,6 cm, š. 2,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 78 SE 43, kv. 11, 12, inv. št. A18172 Delno ohranjena piramidalna utež iz drobnozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, rdečkasto rumene in temno sive barve (7,5YR 6/6 in 10YR 4/1). Ohr. v. 5,3 cm, š. 5,6 cm, db. 7,8 cm. 79 SE 43, kv. 11, inv. št. A18476 Kos kamnitega orodja iz filita ali skrilavega meljevca. Ohr. dl. 8 cm, š. 6,8 cm. Jama 5 – SE 47 (del objekta 1), G80–83 80 SE 47, kv. 11, inv. št. A18111 Odlomek ustja latvice iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je gladka, sivkasto rja- ve barve (10YR 5/2). Ohr. v. 2,1 cm, rek. pr. u. 21,2 cm, db. ost. 0,4 cm. 81 SE 47, kv. 11, inv. št. A18113 Odlomek stožčastega vratu poso- de iz grobozrnate glinene mase. Površina je spolirana, bledo rja- ve barve (10YR 6/3). Ohr. v. 9,9 cm, rek. nv. pr. 39,1 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 58 M 1:2 M 1:3 81 75 76 78 79 77 80 81 83 82 SE 43 75–79 SE 47 80–83 59 Objekt 2 Objekt 3, G95–106 SE 49 – prva plast objekta 2, 90 SE 117, kv. 13, inv. št. A18120 95 SE 161, kv. 136, inv. št. A18157 G84–88 Odlomek ustja posode iz drob- Odlomek ustja latvice iz finozr- nozrnate glinene mase, zunanja nate glinene mase. Površina je 84 SE 49, kv. 13, inv. št. A18115 površina je groba, bledo rjave barve groba, rdečkasto rumene barve Odlomka ustja lonca iz grobozrnate (10YR 6/3). Ohr. v. 2,5 cm, š. 3,3 cm, (5YR 6/8). Ohr. v. 2,3 cm, š. 2,6 cm, glinene mase. Površina je gro- db. ost. 0,9 cm. db. ost. 0,6 cm. ba, temno rjave barve (7,5YR 4/2). Ohranjen je en vodoraven držaj. 91 SE 117, kv. 13, inv. št. A18121 96 SE 161, kv. 136, inv. št. A18468 Ohr. v. 4,4 cm, rek. pr. u. 16,2 cm, Odlomek vbočenega dna posode iz Odlomek ustja posode iz drobno- db. ost. 0,7 cm. grobozrnate glinene mase. Površi- zrnate glinene mase. Površina je na je groba, svetlo rjave barve (7,5YR gladka, sivo rjave barve (10YR 5/2). 85 SE 49, kv. 13, inv. št. A18116 6/4). Ohr. v. 2,2 cm, pr. d. 11,8 cm, Ohr. v. 1,5 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm. Odlomek ustja posode iz finozrna- db. d. 1,1 cm, db. ost. 1 cm. te glinene mase, zunanja površina 97 SE 161, kv. 136, inv. št. A18159 je spolirana zelo temno sive bar- SE 51 – jama 6 ob objektu 2, Odlomek ustja posode iz zelo gro- ve (10YR 3/1), notranja je gladka, G92–94 bozrnate glinene mase. Površina rjave barve (7,5YR 5/3). Na zuna- je groba, zunanja površina je zelo nji površini so ostanki grafitnega 92 SE 51, kv. 73, inv. št. A18102 temno sive barve (7,5YR 3/1), no- premaza. Ohr. v. 2 cm, š. 1,5 cm, Odlomek ustja posode iz finozr- tranja je svetlo rumenkasto rjave db. ost. 0,6 cm. nate glinene mase. Površina je (10YR 6/4). Ohr. v. 5,9 cm, š. 4,1 cm, spolirana, zelo temno sive barve db. ost. 1,1 cm. 86 SE 49, kv. 13, inv. št. A18114 (10YR 3/1). Ohr. v. 2,3 cm, š. 3,8 cm, Odlomki ustja in ostenja posode iz db. ost. 0,4 cm. 98 SE 161, kv. 136, inv. št. A18288 finozrnate glinene mase. Površina Odlomek poševno kaneliranega je spolirana, zelo temno sive bar- 93 SE 51, kv. 73, inv. št. A18103 ostenja posode iz drobnozrnate gli- ve (10YR 3/1). Na površini so ostanki Odlomek ostenja posode z vodo- nene mase. Površina je spolirana, grafitnega premaza. Ohr. v. 2,1 cm, ravnim držajem iz drobnozrnate zelo temno sive barve (10YR 3/1). š. 3,1 cm, db. ost. 0,4 cm. glinene mase. Površina je groba, Ohr. v. 2,7 cm, š. 4,3 cm, db. 0,4 cm. zunaj temno sive in rdečkasto ru- 87 SE 49, kv. 13, inv. št. A18118 mene barve (10YR 4/1, 7,5YR 99 SE 161, kv. 136, inv. št. A18287 Odlomek ustja posode iz drob- 6/6), znotraj rdečkasto rumene Odlomek ostenja posode iz fino- nozrnate glinene mase. Površina (7,5YR 6/6). Ohr. v. 3,5 cm, š. 5 cm, zrnate glinene mase. Površina je je groba, rumenkasto rdeče bar- db. ost. 0,6 cm. spolirana, zelo temno sive barve ve (5Y 5/6). Ohr. v. 3,5 cm, š. 2,3 cm, (10YR 3/1), okrašena z vzporednimi db. ost. 0,9 cm. 94 SE 51, kv. 73, inv. št. A18104 kanelurami. Ohr. v. 5,1 cm, š. 3,5 cm, Odlomek dna posode iz drobnozrna- db. 0,9 cm. 88 SE 49, kv. 13, inv. št. A18117 te glinene mase. Površina je groba, Odlomek ostenja pekve, okra- zelo temno sive barve (10YR 3/1). 100 SE 161, kv. 136, inv. št. A18158 šen z apliciranim, s prsti Ohr. v. 2,4 cm, rek. pr. d. 7,6 cm, Odlomek ostenja posode s stož- razčlenjenim rebrom, sekundar- db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,8 cm. častim vratom iz drobnozrnate no prežgan. Ohr. v. 5,2 cm, š. 5 cm, glinene mase. Prehod v vrat je db. ost. 0,8 cm. poudarjen s kaneluro. Površi- na je spolirana, temno sive barve SE 117 – druga plast objekta 2, (10YR 4/1). Ohr. v. 6,6 cm, š. 6 cm, G89–91 db. ost. 0,8 cm. 89 SE 117, kv. 13, inv. št. A18119 101 SE 161, kv. 136, inv. št. A18160 Odlomek ustja latvice iz finozr- Odlomek ostenja posode z razčle- nate glinene mase. Površina je njenim vodoravnim držajem iz zelo gladka, temno sive barve (10YR grobozrnate glinene mase. Površi- 4/1). Ohr. v. 2,1 cm, š. 2,1 cm, na je groba, zunaj rdečkasto rumene db. ost. 0,5 cm. barve (7,5YR 7/6), znotraj zelo ble- do rjave (10YR 8/3). Ohr. v. 5,1 cm, š. 3,5 cm, db. ost. 1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 60 M 1:2 84 88 87 85 86 90 89 91 93 94 92 97 98 95 96 99 100 101 SE 49 84–88 SE 117 89–91 SE 51 92–94 SE 161 95–101 61 Objekt 4 SE 170 – prva plast objekta 4, G107–119 102 SE 161, kv. 136, inv. št. A18161 107 SE 170, kv. 195, 196, Odlomek dna posode iz zelo gro- inv. št. A18139 bozrnate glinene mase. Površina Odlomek ustja sklede iz grobo- je groba, svetlo rumenkasto rja- zrnate glinene mase. Površina je ve barve (10YR 6/4). Na površini so groba, temno sive barve (5YR 4/1). ostanki prežgane organske snovi. Ohr. v. 3,2 cm, rek. pr. u. 16 cm, Ohr. v. 6,6 cm, rek. pr. d. 12,8 cm, db. ost. 0,6 cm. db. ost. 1,2 cm, db. d. 1,4 cm. 108 SE 170, kv. 195, 196, 103 SE 161, kv. 136, inv. št. A18156 inv. št. A18141 Odlomek pekve ali pokrova iz zelo Odlomek ustja latvice iz drobno- grobozrnate glinene mase. Površi- zrnate glinene mase. Površina je na je groba, rumenkasto rjave barve gladka, temno sivkasto rjave barve (10YR 5/4). Ohr. v. 5 cm, š. 4,7 cm, (10YR 4/2). Ohr. v. 2,2 cm, š. 4,1 cm, db. ost. 0,8 cm. db. ost. 0,5 cm. 104 SE 161, kv. 136, inv. št. A18155 109 SE 170, kv. 195, 196, Odlomek pekve ali pokrova iz zelo inv. št. A18149 grobozrnate glinene mase. Povr- Odlomka ustja lonca iz finozrnate šina je groba, rumenkasto rdeče glinene mase. Površina je spolira- barve (5YR 5/6). Ohr. v. 4,1 cm, na, zelo temno sive barve (10YR 3/1). rek. pr. u. 24,8 cm, db. ost. 0,7 cm. Ohr. v. 2,9 cm, rek. pr. u. 14,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 105 SE 161, kv. 136, inv. št. A18154 Svitek iz zelo grobozrnate gline- ne mase. Površina je groba, svetlo sivo rjave barve (10YR 6/2). V. 4 cm, pr. 10,6 cm. 106 SE 161, kv. 136, inv. št. A18467 Nekoliko poškodovan brus iz amfi- bolita. Ohr. dl. 10,2 cm, pr. 6,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 62 M 1:2 102 103 104 105 106 107 108 109 SE 161 102–106 SE 170 107–109 63 110 SE 170, kv. 195, 196, 116 SE 170, kv. 195, 196, inv. št. A18150 inv. št. A18142 Odlomka ustja lonca iz finozrnate Odlomek dna posode iz grobo- glinene mase. Površina je spolira- zrnate glinene mase. Površina je na, zelo temno sive barve (10YR 3/1). groba, rdečkasto rjave barve (5YR Ohr. v. 2,3 cm, rek. pr. u. 18,4 cm, 4/3). Ohr. v. 3 cm, rek. pr. d. 14 cm, db. ost. 0,4 cm. db. ost. 0,8 cm, db. d. 1 cm. 111 SE 170, kv. 195, 196, 117 SE 170, kv. 195, 196, inv. št. A18151 inv. št. A18143 Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- Odlomek ravnega dna posode iz te glinene mase. Površina je groba, zelo grobozrnate glinene mase. rdečkasto rumene barve (5YR 6/8). Površina je groba, zunaj svetlo ru- Rob ustja je okrašen z vtisi prstov, menkasto rjave barve (10YR 6/4), razčlenjenimi z vrezi. Ohr. v. 2,5 cm, znotraj rumenkasto rdeče (5YR rek. pr. u. 17,8 cm, db. ost. 1 cm. 5/6). Ohr. v. 4,4 cm, pr. d. 13 cm, db. ost. 1,6 cm, db. d. 1,9 cm. 112 SE 170, kv. 195, 196, inv. št. A18140 118 SE 170, kv. 195, 196, Odlomek ustja posode iz drobno- inv. št. A18137 zrnate glinene mase. Površina je Odlomek dna posode iz zelo gro- groba, rumenkasto rdeče barve bozrnate glinene mase. Površina (5YR 5/6). Ohr. v. 3,4 cm, š. 2,5 cm, je groba, zunaj rumenkasto rdeče db. ost. 0,7 cm. barve (5YR 5/8), znotraj rjave (7,5YR 5/4). Ohr. v. 3 cm, rek. pr. d. 10 cm, 113 SE 170, kv. 195, 196, db. ost. 0,8 cm, db. d. 1 cm. inv. št. A18152 Odlomka ustja posode iz drob- 119 SE 170, kv. 195, 196, nozrnate glinene mase. Površina inv. št. A18138 je groba, rdečkasto rjave barve Odlomka pekve ali pokrova iz zelo (5YR 4/3). Na notranji površini so grobozrnate glinene mase. Površina bili zogleneli ostanki organ- je groba, temno rdečkasto sive bar- ske snovi. Ohr. v. 2,7 cm, š. 3,8 cm, ve (5YR 4/2). Ohr. v. 4,1 cm, š. 4,3 cm, db. u. 0,6 cm. db. ost. 0,7 cm. 114 SE 170, kv. 195, 196, inv. št. A18148 Odlomek ustja posode iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sivkasto rja- ve barve (10YR 3/2). Ohr. v. 3 cm, š. 9,9 cm, db. ost. 1 cm. 115 SE 170, kv. 195, 196, inv. št. A18153 Odlomek ravnega dna posode iz drobnozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rdečkasto rjave barve (2,5YR 4/4). Na notranji površini so zogleneli ostanki organske sno- vi. Ohr. v. 4 cm, rek. pr. d. 12,8 cm, db. ost. 0,7 cm, db. d. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 64 M 1:2 110 112 111 114 113 115 116 117 119 118 SE 170 65 SE 170, SE 178 – prva in druga plast objekta 4, G120 120 SE 170, 178, kv. 195, 196, inv. št. A18144 Delno ohranjena pekva s štirimi dr- žaji iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj ru- menkasto rdeče barve (5YR 5/6), znotraj rdečkasto rjave (5YR 4/3). Rek. V. 14,2 cm, rek. pr. u. 28,8 cm, db. ost. 0,6–1 cm. SE 178 – druga plast objekta 4, G121–124 121 SE 178, kv. 195, 196, inv. št. A18145 Odlomek ustja lonca iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). Pod robom ustja je okras vzpore- dnih poševnih vrezov. Ohr. v. 5,5 cm, rek. pr. u. 29,4 cm, db. ost. 1 cm. 122 SE 178, kv. 195, 196, inv. št. A18466 Odlomek ustja posode iz grobozrna- te glinene mase. Površina je groba, rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Ohr. v. 3,6 cm, š. 5,2 cm, db. 0,8 cm. 123 SE 178, kv. 195, 196, inv. št. A18146 Odlomek dna posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). Na notranji površini so zogleneli ostan- ki organske snovi. Ohr. v. 5 cm, š. 3 cm, db. ost. 1 cm. 124 SE 178, kv. 195, 196, inv. št. A18147 Odlomek ravnega dna posode iz zelo grobozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, zunaj rumenkasto rdeče (5YR 5/6), znotraj rdečkasto rjave barve (5YR 4/3). Na notranji površini so zogleneli ostanki organ- ske snovi. Ohr. v. 2,3 cm, š. 5,3 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 66 M 1:2 120 121 123 122 124 SE 170 120 SE 178 121–124 67 Objekt 5 Objekt 6 SE 191 – prva plast, G125–129 SE 151 – prva plast, G130–136 125 SE 191, kv. 255, inv. št. A18401 129 SE 191, kv. 255, inv. št. A18399 130 SE 151, kv. 190, inv. št. A18091 135 SE 151, kv. 190, inv. št. A18097 Nekoliko poškodovan lonček iz gro- Odlomka rahlo vbočenega dna po- Delno ohranjena latvica iz drob- Odlomek ravnega dna posode iz bozrnate glinene mase. Površina sode iz zelo grobozrnate glinene nozrnate glinene mase. Površina zelo grobozrnate glinene mase. Po- je groba, temno rjave barve (7,5YR mase. Površina je groba, svetlo rja- je gladka, rjave barve (10YR 4/3). vršina je groba, rjave barve (7,5YR 4/2). Pod ustjem so štiri vodorav- ve barve (7,5YR 6/4). Na notranji Pod ustjem je plastična bradavica. 5/3). Ohr. v. 1,5 cm, š. 5,3 cm, ni držaji (en manjka). V. 12,9 cm, površini so zogleneli ostanki organ- Ohr. v. 7,6 cm, rek. pr. u. 20,6 cm, db. d. 0,9 cm. pr. u. 12,3 cm, pr. d. 7,8 cm, ske snovi. Ohr. v. 3,2 cm, š. 5,6 cm, db. ost. 0,8 cm. db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,8 cm. db. ost. 0,9 cm, db. d. 0,8 cm. 131 SE 151, kv. 190, inv. št. A18095 136 SE 151, kv. 190, inv. št. A18094 Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- Odlomek pekve z držaji (ohranjen te glinene mase. Površina je groba, je en) iz zelo grobozrnate glinene zunaj temno sivkasto rjave barve mase. Površina je groba, rjave barve (10YR 4/2), znotraj bledo rjave (10YR (7,5YR 5/3). Ohr. v. 2,8 cm, š. 6,4 cm, 6/3). Rob ustja je razčlenjen z vrezi. db. ost. do 1,2 cm. 126 SE 191, kv. 255, inv. št. A18398 Ohr. v. 4 cm, š. 5 cm, db. ost. 0,7 cm. Odlomek ustja posode iz grobozrna- te glinene mase. Površina je groba, 132 SE 151, kv. 190, inv. št. A18096 temno rjave barve (7,5YR 4/2). Na Odlomek ostenja posode s stožča- notranji površini so zogleneli ostan- stim vratom, ki klekasto prehaja v ki organske snovi. Ohr. v. 3,2 cm, največji obod iz drobnozrnate gli- š. 4,1 cm, db. ost. 0,7 cm. nene mase. Površina je gladka, zunaj zelo temno sive barve (10YR 127 SE 191, kv. 255, inv. št. A18397 3/1), znotraj bledo rjave (10YR 6/3). Odlomki ustja in ostenja posode iz Ohr. v. 3,7 cm, rek. nv. pr. 21 cm, grobozrnate glinene mase. Povr- db. ost. do 0,5 cm. šina je gladka, temno rjave barve (7,5YR 4/2). Ohr. v. 2,3 cm, š. 2 cm, 133 SE 151, kv. 190, inv. št. A18092 db. ost. 0,7 cm. Odlomek rahlo vbočenega dna posode iz grobozrnate gline- 128 SE 191, kv. 255, inv. št. A18400 ne mase. Površina je groba, rjave Odlomek dna posode iz drobno- barve (10YR 4/3). Ohr. v. 2,4 cm, zrnate glinene mase. Površina je rek. pr. d. 9,8 cm, db. ost. 0,9 cm, groba, svetlo rjave barve (7,5YR db. d. 1,6 cm. 6/4). Ohr. v. 2,1 cm, pr. d. 13 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 0,8 cm. 134 SE 151, kv. 190, inv. št. A18093 Odlomek ravnega dna posode iz grobozrnate glinene mase, po- vršina je groba, zunaj rdečkasto rumene barve (5YR 6/8), znotraj rdeče (2,5YR 5/6). Ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. d. 9,5 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 68 M 1:2 125 126 127 129 128 130 131 132 133 134 136 135 SE 191 125–129 SE 151 130–136 69 Objekt 7 SE 158 – ognjišče v objektu 6, SE 118 – prva plast objekta 7, G137–139 G140–146 137 SE 158, kv. 190, inv. št. A18098 140 SE 118, kv. 189, 249, Odlomki ustja lonca iz drobno- inv. št. A18047 zrnate glinene mase. Površina je Odlomek ustja latvice iz zelo gro- groba, zunaj temno rjave bar- bozrnate glinene mase. Površina je ve (7,5YR 4/2), znotraj rjave (7,5YR gladka, sivo rjave barve (10YR 5/2). 5/4). Ohr. v. 5 cm, rek. pr. u. 15,2 cm, Ohr. v. 2,6 cm, rek. pr. u. 14,2 cm, db. ost. 0,6 cm. db. ost. 0,5 cm. 138 SE 158, kv. 190, inv. št. A18099 141 SE 118, kv. 189, 249, Delno ohranjen lonec iz grobozrna- inv. št. A18044 te glinene mase. Površina je groba, Odlomek ustja lonca iz drobno- zunaj (2,5YR 5/6) in znotraj (7,5YR zrnate glinene mase. Površina 6/6) različne rdeče barve. Na oste- je groba, zunaj sivo rjave barve nju je ohranjena okrasna plastična (10YR 5/2), znotraj sive (10YR 5/1). bradavica. Na notranji površini so Ohr. v. 3,5 cm, rek. pr. u. 21,6 cm, zogleneli ostanki organske sno- db. ost. 0,7 cm. vi. Ohr. v. 15 cm, pr. dna 10,6 cm, db. ost. 0,7 cm, db. d. 1 cm. 142 SE 118, kv. 189, 249, inv. št. A18046 139 SE 158, kv. 190, inv. št. A18100 Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- Odlomek ravnega dna posode iz te glinene mase. Površina je groba, grobozrnate glinene mase. Povr- zunaj sivo rjave barve (10YR 5/2), šina je gladka, rjave barve (7,5YR znotraj svetlo sivo rjave (10YR 6/2). 5/3). Ohr. v. 2,6 cm, rek. pr. d. 8 cm, Ohr. v. 3,9 cm, rek. pr. u. 20,4 cm, db. ost. 0,7 cm, db. d. 1 cm. db. ost. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 70 M 1:2 137 138 139 140 141 142 SE 158 137–139 SE 118 140–142 71 143 SE 118, kv. 189, 249, SE 120 – tretja plast objekta 7, inv. št. A18043 G148–172 Odlomek ustja posode iz grobo- zrnate glinene mase. Površina 148 SE 120, kv. 189, 249, 152 SE 120, kv. 189, 249, je gladka, svetlo sivo rjave barve inv. št. A18070 inv. št. A18066 (10YR 6/2). Ohr. v. 2,4 cm, š. 4,6 cm, Delno ohranjena latvica iz drob- Odlomek ustja sklede ali skodele db. ost. 0,8 cm. nozrnate glinene mase. Površina je iz finozrnate glinene mase. Po- gladka, sivo rjave barve (10YR 5/2). vršina je spolirana, zelo temno 144 SE 118, kv. 189, 249, Na notranji strani so plitve kanelu- sive barve (10YR 3/1), na zuna- inv. št. A18048 re, ki potekajo iz sredine dna posode nji površini so ostanki grafitnega Odlomek ustja posode iz v motivu žarkov. Dno je vbočeno. premaza. Ohr. v. 2,3 cm, š. 2,2 cm, drobnozrnate glinene mase. Po- Ohr. v. 5,8 cm, rek. pr. u. 18,6 cm, db. ost. 0,4 cm. vršina je gladka, zunaj temno db. ost. 0,6 cm. sivkasto rjave barve 10YR 4/2), zno- traj rjave (7,5YR 5/3). Na zunanji površini so zogleneli ostanki organ- ske snovi. Ohr. v. 2,1 cm, š. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 145 SE 118, kv. 189, 249, inv. št. A18049 Odlomek ostenja posode iz finozrnate glinene mase. Po- vršina je spolirana, zelo temno sive barve (2,5Y N3/), okrašena z vzporednimi navpičnimi kane- 149 SE 120, kv. 189, 249, 153 SE 120, kv. 189, 249, lurami. Ohr. v. 3,5 cm, š. 3,1 cm, inv. št. A18060 inv. št. A18051 db. ost. 0,6 cm. Odlomek ustja latvice iz drobno- Odlomki ustja in ostenja lonca iz zrnate glinene mase. Površina grobozrnate glinene mase. Povr- 146 SE 118, kv. 189, 249, je gladka, zelo temno sive barve šina je groba, rumenkasto rdeče inv. št. A18045 (10YR 3/1). Ohr. v. 3,2 cm, š. 4,4 cm, barve (5YR 5/8). Ohr. v. 5,6 cm, Odlomek pekve ali pokrova iz zelo db. ost. 0,8 cm. rek. pr. u. 17,2 cm, db. ost. 1,1 cm. grobozrnate glinene mase. Površi- na je groba, rdečkasto rumene barve 150 SE 120, kv. 189, 249, (7,5YR 6/6). Ohr. v. 2,9 cm, š. 4,1 cm, inv. št. A18061 db. ost. 0,7 cm. Odlomek ostenja sklede ali sko- dele iz finozrnate glinene mase. SE 119 – druga plast objekta 7, Zunanja površina je spolirana, zelo G147 temno sive barve (10YR 3/1). Oste- nje je okrašeno z vzporednimi rahlo 147 SE 119, kv 189, 249, poševnimi zelo plitvimi kanelura- inv. št. A18042 mi. Ohr. v. 1,4 cm, rek. nv. pr. 19 cm, Odlomek ustja posode iz grobo- db. ost. 0,4 cm. zrnate glinene mase. Površina je gladka, svetlo sivo rjave barve 151 SE 120, kv. 189, 249, (10YR 6/2). Ohr. v. 2,8 cm, š. 4,6 cm, inv. št. A18065 db. ost. 0,9 cm. Odlomek ustja sklede ali skodele iz finozrnate glinene mase, zunanja površina je poškodovana, notranja je spolirana, zelo temno sive bar- ve (10YR 3/1). Na notranjem robu ustja so ostanki grafitnega pre- maza. Ohr. v. 3,5 cm, š. 4,2 cm, db. ost. 0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 72 M 1:2 145 143 144 146 147 148 149 151 150 153 152 SE 118 143–146 SE 119 147 SE 120 148–153 73 154 SE 120, kv. 189, 249, 161 SE 120, kv. 189, 249, 168 SE 120, kv. 189, inv. št. A18470 inv. št. A18059 inv. št. A18056 Odlomek rahlo vbočenega dna po- Odlomek ustja lončka iz grobo- Odlomek ustja posode iz finozr- sode iz drobnozrnate glinene zrnate glinene mase. Površina je nate glinene mase. Površina je mase. Površina je groba, sive barve spolirana, zunaj zelo temno sive gladka, temno rjave barve (7,5YR (10YR 5/1). Ohr. v. 1,7 cm, š. 5,8 cm, barve (10YR 3/1), znotraj bledo rjave 4/2). Ohr. v. 3,5 cm, š. 3,8 cm, db. ost. 0,7 cm, db. d. 1,1 cm. (10YR 6/3). Ohr. v. 3,1 cm, š. 3,7 cm, db. ost. 0,6 cm. db. ost. 0,6 cm. 162 SE 120, kv. 189, 249, 155 SE 120, kv. 189, 249, inv. št. A18062 inv. št. A18052 Odlomek vratu posode iz finozrnate Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- glinene mase. Površina je spoli- te glinene mase. Površina je groba, rana, zelo temno sive barve (10YR rumenkasto rjave barve (10YR 5/4). 3/1), okrašena z vzporednimi vo- Ohr. v. 7 cm, š. 6,2 cm, db. ost. 1 cm. doravnimi kanelurami in pod njimi vtisnjenimi jamicami. Ohr. v. 2,4 cm, 156 SE 120, kv. 189, 249, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. inv. št. A18055 Odlomek ustja posode iz drobno- 163 SE 120, kv. 189, 249, zrnate glinene mase. Površina je inv. št. A18063 gladka, zunaj zelo temno sive bar- Odlomek ostenja posode z vodo- ve (10YR 3/1), znotraj temno sive ravnim držajem iz zelo grobozrnate (2,5Y 4/1). Ohr. v. 2,3 cm, š. 3,5 cm, glinene mase. Površina je groba, db. ost. 0,5 cm. zunaj rumenkasto rjave barve (10YR 5/4), znotraj rjave (7,5YR 157 SE 120, kv. 189, 249, 5/4). Ohr. v. 5,2 cm, š. 6,8 cm, inv. št. A18057 db. ost. 1 cm. Odlomek ustja posode iz finozr- nate glinene mase. Površina je 164 SE 120, kv. 189, 249, spolirana, zelo temno sive barve inv. št. A18064 (10YR 3/1). Ohr. v. 1,1 cm, š. 2,1 cm, Odlomek ročaja posode iz finozrna- db. ost. 0,4 cm. te glinene mase. Površina je gladka, rdečkasto rumene barve (5YR 6/8). 158 SE 120, kv. 189, 249, Dl. 1,6 cm, š. 1,9 cm, db. 0,5 cm. inv. št. A18067 Odlomek ustja posode iz zelo gro- 165 SE 120, kv. 189, 249, bo zrnate glinene mase. Površina je inv. št. A18058 groba, svetlo sivo rjave barve (10YR Odlomek ročaja posode iz finozrna- 6/2), na zunanji površini so ostanki te glinene mase. Površina je gladka, grafitnega premaza. Ohr. v. 3,7 cm, zelo temno sive barve (10YR 3/1). š. 6,6 cm, db. ost. 0,7 cm. Dl. 1,4 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 159 SE 120, kv. 189, 249, 166 SE 120, kv. 189, 249, inv. št. A18053 inv. št. A18068 Odlomek ustja posode iz grobo- Odlomek dna posode iz grobozrna- zrnate glinene mase. Površina te glinene mase, zunanja površina je gladka, sivo rjave barve (10YR je groba, notranja gladka, svetlo ru- 5/2). Ohr. v. 1,5 cm, š. 2,2 cm, menkasto rjave barve (10YR 6/4). db. ost. 0,7 cm. Ohr. v. 10 cm, rek. pr. d. 12,8 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,9 cm. 160 SE 120, kv. 189, 249, inv. št. A18054 167 SE 120, kv. 189, inv. št. A18471 Odlomek ustja posode iz finozr- Odlomek dna posode iz grobo zr- nate glinene mase. Površina je nate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve groba, zunaj rdeče (2,5YR 4/6), (10YR 3/1). Ohr. v. 2,1 cm, š. 3,3 cm, znotraj temno rjave barve (7,5YR db. ost. 0,4 cm. 3/2). Ohr. v. 3,2 cm, š. 4,3 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 74 M 1:2 155 154 156 158 157 159 161 162 160 163 164 165 166 167 168 SE 120 75 169 SE 120, kv. 189, 249, inv. št. A18069 Nekoliko poškodovana piramidal- na utež iz grobozrnate glinene mase. Površina je spolirana, temno sive barve (10YR 4/1 preveri), na zgornji površini je okras vrezanega kri- ža in vtisnjenega krožca, na dveh stranskih je vrezan motiv križa, na dnu so tri globoko vtisnjene jamice. V. 7,2 cm, š. 4,9 cm, db. 5 cm. 170 SE 120, kv. 189, inv. št. A18071 Nekoliko poškodovana piramidal- na utež z zaobljenimi vogali iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je gladka, rdečkasto rumene bar- ve (7,5YR 6/6). V. 8,4 cm, š. 7,2 cm, db. 7,4 cm. 171 SE 120, kv. 189, 249, inv. št. A18050 Delno ohranjeno kamnito orodje iz kvarcita, v preseku ovalno, površina je zglajena. Dl. 10 cm, pr. 4,2 cm. 172 SE 120, kv. 189, inv. št. A18474 Kos kamnitega orodja iz amfibolita. Dl. 14,6 cm, š. 8,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 76 M 1:2 169 170 171 172 SE 120 77 Objekt 8 SE 248, G173–191 173 SE 248, kv. 370, inv. št. A18243 176 SE 248, kv. 370, 430, Odlomek ustja latvice iz drobno- inv. št. A18257 zrnate glinene mase. Površina Odlomek ostenja sklede ali skodele je gladka, temno sivkasto rjave iz finozrnate glinene mase. Površina barve (10YR 4/2). Ohr. v. 3,7 cm, je spolirana, temno sive barve (10YR rek. pr. u. 18 cm, db. ost. 0,6 cm. 4/1). Največji obod je okrašen s širo- kimi kanelurami. Na zunanji površini 174 SE 248, kv. 370, 430, so ostanki grafitnega premaza. inv. št. A18252 Ohr. v. 3,4 cm, rek. nv. pr. 20,8 cm, Odlomek ustja latvice iz drobno- db. ost. 0,4 cm. zrnate glinene mase. Površina je gladka, temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2). Ohr. v. 2,1 cm, š. 2,4 cm, db. ost. 0,7 cm. 175 SE 248, kv. 370, 430, inv. št. A18251 177 SE 248, kv. 370, inv. št. A18249 Odlomka ostenja sklede ali skodele Delno ohranjen lonec iz drob- iz finozrnate glinene mase. Površina nozrnate glinene mase s štirimi je spolirana, zelo temno sive bar- vodoravnimi držaji (en manjka). ve (10YR 3/1), na največjem obodu Površina je groba, rumenkasto rde- je okras poševnih kanelur. Na povr- če barve (5YR 5/8). V. 24,2 cm, šini so sledovi grafitnega premaza. pr. u. 19 cm, pr. d. 11 cm, Ohr. v. 5,4 cm, rek. nv. pr. 16,2 cm, db. ost. 0,9 cm, db. d. 0,8 cm. db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 78 M 1:2 173 174 175 176 177 SE 248 79 178 SE 248, kv. 370, inv. št. A18246 185 SE 248, kv. 370, inv. št. A18247 Odlomki lonca iz grobozrnate gline- Odlomek ostenja posode iz drob- ne mase. Površina je groba, zunaj nozrnate glinene mase. Površina je izrazito rjave barve (7,5YR 5/6), groba, rdečkasto rjave barve (7,5YR znotraj temno rjave (7,5YR 4/2). 4/3), okrašena z apliciranim, s prsti Ohranjen je en razčlenjen vo- razčlenjenim rebrom. Ohr. v. 3,1 cm, doraven držaj. Ohr. v. 8,5 cm, š. 2,1 cm, db. ost. 1 cm. rek. pr. u. 19 cm, db. ost. 0,9 cm. 186 SE 248, kv. 370, 430, 179 SE 248, kv. 370, inv. št. A18244 inv. št. A18256 Odlomek ustja lonca iz grobo- Odlomek ostenja posode iz drob- zrnate glinene mase. Površina nozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rjave barve je groba, rdečkasto rumene barve (7,5YR 4/3). Rob ustja je nepra- (7,5YR 6/8), okrašena z dvema vzpo- vilen. Ohr. v. 3,3 cm, š. 5 cm, rednima vrezoma. Ohr. v. 2,8 cm, db. ost. 0,7 cm. š. 2,9 cm, db. ost. 0,8 cm. 180 SE 248, kv. 370, 430, 187 SE 248, kv. 370, inv. št. A18248 inv. št. A18242 Odlomek dna posode iz zelo gro- Odlomek ustja lončka iz drobno- bozrnate glinene mase. Površina zrnate glinene mase. Površina je je groba, rdečkasto rumene barve gladka, rjave barve (7,5YR 5/3). (7,5YR 6/6). Ohr. v. 2,9 cm, š. 7,7 cm, Ohr. v. 2,3 cm, rek. pr. u. 8,8 cm, db. ost. 1 cm, db. d. 1,1 cm. db. ost. 0,3 cm. 188 SE 248, kv. 370, 430, 181 SE 248, kv. 370, 430, inv. št. A18258 inv. št. A18254 Del ročaja posode iz drobnozr- Odlomek ustja posode iz finozr- nate glinene mase. Površina je nate glinene mase. Površina je groba, temno rjave barve (7,5YR spolirana, zelo temno sive barve 4/2). Ohr. v. 3,3 cm, š. 2,5 cm, (10YR 3/1). Ohr. v. 2,6 cm, š. 3,4 cm, db. ost. 1 cm. db. ost. 0,3 cm. 189 SE 248, kv. 370, 430, 182 SE 248, kv. 370, 430, inv. št. A18259 inv. št. A18253 Odlomki posode iz grobozrnate gli- Odlomka ostenja posode iz fino- nene mase. Površina je groba, zunaj zrnate glinene mase. Površina je rdeče (2,5YR 5/6), znotraj zelo temno spolirana, zelo temno sive barve sive barve (5YR 3/1). Na notranji po- (10YR 3/1). Ohr. v. 2,2 cm, š. 2,7 cm, vršini so zogleneli ostanki organske db. ost. 0,5 cm. snovi. Ohr. v. 7,7 cm, pr. d. 11,8 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 0,7 cm. 183 SE 248, kv. 370, inv. št. A18245 Odlomek ustja posode, sekundar- no prežgan. Ohr. v. 4,1 cm, š. 5,1 cm, db. ost. 0,9 cm. 184 SE 248, kv. 370, 430, inv. št. A18255 Odlomek ustja posode iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rjave barve (7,5YR 4/3). Ohr. v. 2,4 cm, š. 3,1 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 80 M 1:2 178 179 180 181 183 182 184 185 186 187 189 188 SE 248 81 Objekt 9 SE 205, G192–195 190 SE 248, kv. 370, 430, 192 SE 205, kv. 430, 431, inv. št. A18250 inv. št. A18441 Delno ohranjena pekva ali pokrov Odlomek ustja posode iz drobno- iz zelo grobozrnate glinene mase. zrnate glinene mase. Površina je Notranja površina je gladka, zu- groba, temno rjave barve (7,5YR nanja groba, rjave barve (7,5YR 4/2). Ohr. v. 2,7 cm, š. 2,9 cm, 5/4). Ohr. v. 6,9 cm, pr. u. 25,2 cm, db. ost. 1,1 cm. db. ost. 0,7 cm. 193 SE 205, kv. 430, 431, 191 SE 248, kv. 370, 430, inv. št. A18443 inv. št. A18260 Verjetno del piramidalne uteži iz Odlomek pekve z delno ohranje- drobnozrnate glinene mase. Povr- nim držajem iz zelo grobozrnate šina je gladka, rjave barve (7,5YR glinene mase. Površina je groba, 5/4). Ima vtisnjeno jamico, z vrha je rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). globoka vdolbina. Morda sodi sku- Ohr. v. 4,1 cm, ohr. nv. pr. 22,4 cm, paj z inv. št. A18444. Ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,8–1 cm. š. 5,2 cm, db. 3,7 cm. 194 SE 205, kv. 430, 431, inv. št. A18444 Verjetno del piramidalne uteži iz drobnozrnate glinene mase. Površi- na je gladka, rjave barve (7,5YR 5/4). Ohr. v. 5,8 cm, š. 7,6 cm, db. 5,5 cm. Morda sodi skupaj z inv. št. A18443. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 82 M 1:2 190 191 192 194 193 SE 248 190, 191 SE 205 192–194 83 Objekt 10 SE 199, G196–204 195 SE 205, kv. 430, inv. št. A18442 196 SE 199, kv. 365, 366, Piramidalna utež iz zelo grobozrna- inv. št. A18122 te glinene mase. Površina je groba, Delno ohranjen lonec iz drobnozrna- rdečkasto rumene barve (5YR 7/6). te glinene mase. Površina je groba, Ohr. v. 8,9 cm, š. 6,3 cm, db. 7,6 cm. rjave barve (7,5YR 5/2). Na ostenju so trije razčlenjeni vodoravni drža- ji. Ohr. v. 19,9 cm, rek. pr. u. 21 cm, db. ost. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 84 M 1:2 195 196 SE 205 195 SE 199 196 85 197 SE 199, kv. 365, 366, 202 SE 199, kv. 365, 366, inv. št. A18123 inv. št. A18126 Odlomki ustja in ostenja lonca iz zelo Odlomek ognjiščne koze iz zelo gro- grobozrnate glinene mase. Površi- bozrnate glinene mase. Površina na je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). je groba, rdeče barve (2,5YR 5/6). Ohr. v. 14,6 cm, rek. pr. u. 29,8 cm, Na eni stranici sta delno ohranjeni db. ost. 0,8 cm. dve globoki luknjici. Ohr. v. 4,9 cm, š. 5,8 cm, db. 4,2 cm. 198 SE 199, kv. 365, 366, inv. št. A18128 203 SE 199, kv. 365, 366, Odlomka ustja posode iz drobno- inv. št. A18475 zrnate glinene mase. Površina je Delno ohranjena poškodovana bro- groba, zunaj rdečkasto rjave bar- nasta čolničasta fibula, šmarješki ve (5YR 5/3), znotraj svetlo rjave tip. Na loku so tri vzporedna nare- (7,5YR 6/4). Ohr. v. 3,1 cm, š. 5,5 cm, zana rebra, na prehodu loka v nogo db. ost. 0,6 cm. je luknjica. Igla in noga manjkata. Ohr. dl. 2,9, v. loka 0,7 cm. 199 SE 199, kv. 365, 366, inv. št. A18124 Odlomek ostenja posode iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je groba, rumenkasto rdeče bar- ve (5YR 5/6). Ostenje je okrašeno z apliciranim, s prsti razčlenjenim rebrom. Ohr. v. 2,5 cm, š. 3,1 cm, 204 SE 199, kv. 366, inv. št. A18129 db. ost. 0,9 cm. Odlomek v ognju zvitega zelo te- mno modrega, neprosojnega stekla. 200 SE 199, kv. 365, 366, Dl. 1,3 cm, š. 1 cm, db. 0,1 cm. inv. št. A18125 Odlomek ostenja posode z vodo- ravnim držajem iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj temno rjave barve (7,5YR 4/2), znotraj je sekundarno pre- žgana. Ohr. v. 5,6 cm, š. 7,7 cm, db. ost. 0,9 cm. 201 SE 199, kv. 365, 366, inv. št. A18127 Odlomek ognjiščne koze z delno ohranjeno živalsko glavico iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rumenkasto rdeče barve (5YR 6/6). Na eni stranici sta dve vtisnjeni jamici. Ohr. v. 8,8 cm, š. 8,1 cm, db. 3,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 86 M 1:1 203, 204 M 1:2 197 200 198 199 201 202 203 204 SE 199 87 Objekt 11 SE 277 – prva plast, G205–212 205 SE 277, kv. 558, 559, 210 SE 277, kv. 558, 559, inv. št. A18282 inv. št. A18289 Odlomek latvice iz drobnozrnate Odlomek ostenja posode z raz- glinene mase. Površina je glad- členjenim vodoravnim držajem iz ka, svetlo rjave barve (7,5YR 6/4). grobozrnate glinene mase. Površina Ohr. v. 4,3 cm, rek. pr. u. 15,6 cm, je groba, zunaj rdečkasto rume- db. ost. 0,6 cm. ne barve (7,5YR 6/6), znotraj sive (7,5YR N6/). Ohr. v. 6,1 cm, š. 7,1 cm, 206 SE 277, kv. 558, 559, db. ost. 0,9 cm. inv. št. A18283 Odlomek ustja latvice iz finozrna- 211 SE 277, kv. 558, 559, te glinene mase. Površina je gladka, inv. št. A18286 rjave barve (10YR 5/3). Ohr. v. 2,1 cm, Odlomek ostenja posode z raz- š. 3,5 cm, db. ost. 0,4 cm. členjenim vodoravnim držajem iz grobozrnate glinene mase. Površi- 207 SE 277, kv. 558, 559, na je groba, rdečkasto rumene barve inv. št. A18284 (7,5YR 6/6). Ohr. v. 4,5 cm, š. 6 cm, Odlomek ustja lončka iz drobno- db. ost. 0,6 cm. zrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (10YR 5/3). 212 SE 277, kv. 558, 559, Ohr. v. 6,7 cm, rek. pr. u. 11,7 cm, inv. št. A18290 db. ost. 0,7 cm. Odlomek ravnega dna in ostenja posode iz drobnozrnate glinene 208 SE 277, kv. 558, 559, mase. Površina je gladka, svetlo rja- inv. št. A18281 ve barve (7,5YR 6/3). Ohr. v. 7,5 cm, Delno ohranjen lonec iz zelo gro- pr. d. 11 cm, db. ost. 0,7 cm, bozrnate glinene mase. Površina je db. d. 1,5 cm. groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/4). Ohr. v. 11 cm, rek. pr. u. 11,8 cm, db. ost. 0,7 cm. 209 SE 277, kv. 558, 559, inv. št. A18285 Odlomek ustja posode iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rjave barve (10YR 4/3). Ohr. v. 5 cm, š. 5,8 cm, db. ost. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 88 M 1:2 205 206 208 207 210 209 212 211 SE 277 89 Objekt 12 SE 265, G213–224 213 SE 265, kv. 469, inv. št. A18301 217 SE 265, kv. 469, inv. št. A18300 Odlomek sklede ali skodele iz drob- Del ostenja posode s stožčastim vra- nozrnate glinene mase. Površina tom iz grobozrnate glinene mase. je spolirana, zelo temno sive barve Površina je groba, zunaj rdečka- (10YR 3/1). Na največjem obodu je sto rjave barve (7,5YR 7/6), znotraj okras poševnih vtisov. Ohr. v. 4,5 cm, rdečkasto rumene (7,5YR 6/6). Vrat rek. pr. u. 16 cm, db. ost. 0,4 cm. klekasto prehaja v rame, na ramenu so bile okrasne plastične bradavi- 214 SE 265, kv. 469, inv. št. A18302 ce, ohranjena je ena. Ohr. v. 30,6 cm, Odlomki dna sklede ali skodele rek. nv. pr. 29,2 cm, db. ost. 0,7 cm. iz fino zrnate glinene mase. Po- vršina je spolirana, temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 1,6 cm, rek. pr. d. 8,8 cm, db. ost. 0,3 cm. 215 SE 265, kv. 469, inv. št. A18298 Delno ohranjen lonček iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je gladka, svetlo rjave barve (7,5YR 6/3). Ustje je poševno, na ostenju je bil navpičen ročaj, ki je odlomljen. V. 12 cm, pr. u. 12 cm, pr. d. 8,7 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,7 cm. 216 SE 265, kv. 469, inv. št. A18296 Odlomki ustja in ostenja lonca iz grobozrnate glinene mase. Povr- šina je gladka, temno rjave barve (7,5YR 3/2). Ohr. v. 3,3 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 90 M 1:2 M 1:4 217 213 214 215 216 217 SE 265 91 Objekt 13 SE 267, G225–303 218 SE 265, kv. 469, inv. št. A18291 225 SE 267, kv. 530, inv. št. A18351 Odlomka ustja posode, morda ci- Odlomki ustja in ostenja sklede iz ste, iz drobnozrnate glinene mase. drobnozrnate glinene mase. Povr- Površina je gladka, svetlo sivo rjave šina je gladka, rjave barve (7,5YR barve (10YR 6/2), okrašena z vzpo- 5/3). Na ostenju je delno ohranje- rednimi vodoravnimi kanelurami. na izvrtana luknjica. Ohr. v. 4,4 cm, Ohr. v. 1,8 in 1,9 cm, š. 2,8 in 2,9 cm, rek. pr. u. 21 cm, db. ost. 0,5 cm. db. ost. 0,5 cm. 226 SE 267, kv. 530, inv. št. A18357 219 SE 265, kv. 469, inv. št. A18297 Odlomki ustja in ostenja sklede iz Odlomek ustja posode iz finozr- drobnozrnate glinene mase. Povr- nate glinene mase. Površina je šina je groba, zunaj temno sivkasto spolirana, zelo temno sive barve rjave barve (10YR 4/2), znotraj sve- (10YR 3/1). Ohr. v. 6,5 cm, š. 5 cm, tlo rumenkasto rjave (10YR 6/4). db. ost. 0,7 cm. Ohr. v. 4 cm, rek. pr. u. 14,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 220 SE 265, kv. 469, inv. št. A18294 Odlomek ustja posode iz drob- 227 SE 267, kv. 530, inv. št. A18376 nozrnate glinene mase. Površina Odlomek ustja latvice iz grobozrna- je groba, rjave barve (10YR 5/3). te glinene mase, zunanja površina Ohr. v. 2,8 cm, š. 4,3 cm, je gladka, notranja je groba, rja- db. ost. 0,7 cm. ve barve (7,5YR 5/3). Ohr. v. 4,3 cm, š. 3,7 cm, db. ost. 0,7 cm. 221 SE 265, kv. 469, inv. št. A18295 Odlomek ustja posode iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je groba, temno sivkasto rjave bar- ve (10YR 4/2). Ohr. v. 1,7 cm, š. 2 cm, db. ost. 0,6 cm. 222 SE 265, kv. 469, inv. št. A18293 Odlomek ustja posode iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, temno rjave barve (7,5YR 3/2). Ohr. v. 3,3 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. 223 SE 265, kv. 469, inv. št. A18292 Odlomek ustja posode iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (7,5YR 5/3). Ohr. v. 3,3 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. 224 SE 265, kv. 469, inv. št. A18299 Odlomki ostenja posode iz fino- zrnate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1), okrašena z vzporedni- mi in poševnimi kanelurami. Na zunanji površini so ohranje- ni sledovi grafitnega premaza. Ohr. v. nv. odl. 5,6 cm, š. 4,5 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 92 M 1:2 218 219 220 222 223 221 224 225 226 227 SE 265 218–224 SE 267 225–227 93 228 SE 267, kv. 530, inv. št. A18305 235 SE 267, kv. 530, inv. št. A18381 Delno ohranjena latvica iz drob- Odlomek ustja skodele s presegajo- nozrnate glinene mase. Površina je čim ročajem z živalskim protomom spolirana, zunaj temno sive barve iz finozrnate glinene mase. Površi- (10YR 4/1), znotraj zelo temno siv- na je gladka, zelo temno sive barve kasto rjave (10YR 3/2). Ohr. v. 5,5 cm, (10YR 3/1). Ohr. v. 8 cm, š. 4,8 cm, rek. pr. u. 20 cm, db. ost. 0,6 cm. db. ost. 1,1 cm. 229 SE 267, kv. 530, inv. št. A18315 Odlomek ustja latvice iz finozr- nate glinene mase. Površina je spolirana, temno sive barve (10YR 4/1). Ohr. v. 2,2 cm, š. 2,4 cm, db. ost. 0,6 cm. 230 SE 267, kv. 530, inv. št. A18352 Odlomek ustja latvice iz finozrnate glinene mase. Površina je spoli- 236 SE 267, kv. 530, inv. št. A18380 rana, zelo temno sive barve (10YR Odlomek ustja skodele s prese- 3/1). Ohr. v. 5 cm, rek. pr. u. 17,6 cm, gajočim ročajem iz drobnozrnate db. ost. 0,6 cm. glinene mase. Površina je groba, zelo temno sivkasto rjave barve 231 SE 267, kv. 530, inv. št. A18379 (10YR 3/2). Ohr. v. 6,6 cm, š. 4,3 cm, Odlomek vbočenega dna sklede ali db. ost. 0,5 cm. skodele iz finozrnate glinene mase. Površina je gladka, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 0,9 cm, š. 5,5 cm, db. ost. 0,4 cm, db. d. 0,4 cm. 232 SE 267, kv. 530, inv. št. A18373 Odlomek ustja latvice iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je gladka, bledo rjave barve (10YR 237 SE 267, kv. 530, inv. št. A18362 6/3). Ohr. v. 6 cm, š. 6,1 cm, Odlomek verjetno skodele iz drob- db. ost. 0,6 cm. nozrnate glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (7,5YR 5/2). 233 SE 267, kv. 530, inv. št. A18350 Ohr. v. 4,1 cm, rek. pr. u. 14 cm, Odlomki ustja in ostenja latvice iz db. ost. 0,6 cm. drobnozrnate glinene mase. Površi- na je gladka, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 3 cm, š. 5 cm, db. ost. 0,5 cm. 234 SE 267, kv. 530, inv. št. A18306 Odlomki ustja in ostenja skode- le iz finozrnate glinene mase. Ročaj je odlomljen. Površina je spolira- na, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Na robu ustja so plitvi vrezi. Ohr. v. 4,9 cm, š. največjega odlomka 2,6 cm, db. ost. 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 94 M 1:2 228 229 231 230 232 233 235 234 236 237 SE 267 95 238 SE 267, kv. 530, inv. št. A18377 Delno ohranjen lonec iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rjave barve (7,5YR 5/2). V. 20,2 cm, pr. u. 16,6 cm, pr. d. 15,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 239 SE 267, kv. 530, inv. št. A18374 Odlomek ustja lonca iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (10YR 4/3). Ohr. v. 8,5 cm, rek. pr. u. 22 cm, db. ost. 0,7 cm. 240 SE 267, kv. 530, inv. št. A18326 Odlomek ustja lonca iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (10YR 5/3). Ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. u. 18,1 cm, db. ost. 0,7 cm. 241 SE 267, kv. 530, inv. št. A18322 Odlomki ustja in ostenja lon- ca iz grobozrnate glinene mase. Površina je gladka, svetlo rja- ve barve (7,5YR 6/4). Ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. u. 23,2 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 96 M 1:2 238 239 240 241 SE 267 97 242 SE 267, kv. 530, inv. št. A18332 248 SE 267, kv. 530, inv. št. A18311 Odlomek ustja lonca iz drobno- Odlomka ustja lonca iz zelo gro- zrnate glinene mase. Površina je bozrnate glinene mase. Površina gladka, zunaj temno sivkasto rja- je groba, svetlo rjave barve (7,5YR ve barve (10YR 4/2), znotraj bledo 6/4). Ohr. v. 6,2 cm, š. 5,2 cm, rjave (10YR 6/3). Ohranjen je en db. ost. 0,8 cm. vodoraven držaj. Ohr. v. 8,1 cm, rek. pr. u. 17,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 249 SE 267, kv. 530, inv. št. A18363 Odlomek ustja lončka iz finozr- nate glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (7,5YR 5/2). Ohr. v. 2,8 cm, rek. pr. u. 10 cm, db. ost. 0,4 cm. 243 SE 267, kv. 530, inv. št. A18319 Odlomek ustja lonca iz finozrnate glinene mase. Površina je spolira- na, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Na površini sta ohranjena dva pli- tva poševna žlebova. Ohr. v. 4,6 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,6 cm. 244 SE 267, kv. 530, inv. št. A18333 Odlomki ustja in ostenja lon- ca iz grobozrnate glinene mase. Površina je groba, temno rjave barve (7,5YR 3/2). Na zunanji povr- šini so zogleneli ostanki organske snovi. Ohr. v. 6,3 cm, š. 4,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 245 SE 267, kv. 530, inv. št. A18378 Odlomka ustja posode iz drobnozr- nate glinene mase, zunanja površina je gladka, notranja je groba, temno rjave barve (7,5YR 4/2). Pod ustjem je plastično rebro in delno ohra- njen vodoraven držaj. Ohr. v. 4,1 cm, š. 3,8 cm, db. ost. 0,5 cm. 246 SE 267, kv. 530, inv. št. A18354 Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- te glinene mase. Površina je gladka, temno rjave barve (7,5YR 4/2). Pod ustjem je delno ohranjeno aplicira- no rebro. Ohr. v. 3,1 cm, š. 4,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 247 SE 267, kv. 530, inv. št. A18348 Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- te glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene barve (5YR 6/6). Ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. u. 16,8 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 98 M 1:2 242 243 244 245 246 247 248 249 SE 267 99 250 SE 267, kv. 530, inv. št. A18320 Odlomka ustja in ostenja lon- ca iz drobnozrnate glinene mase. Površina je gladka, sivkasto rja- ve barve (10YR 5/2). Ohr. v. 5,9 cm, rek. pr. u. 26,4 cm, db. ost. 0,7 cm. 251 SE 267, kv. 530, inv. št. A18355 Odlomek ustja lonca iz drobnozrna- te glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (7,5YR 5/3). Ohr. v. 4 cm, rek. pr. u. 26 cm, db. ost. 0,6 cm. 252 SE 267, kv. 530, inv. št. A18358 Odlomek ostenja in ramena posode iz finozrnate glinene mase. Povr- šina je gladka, zunaj barve (2,5YR 2,5/1), znotraj zelo temno sive (10YR 3/1), okrašena z vtisnjenimi jamica- mi. Ohr. v. 6,1 cm, rek. nv. pr. 23 cm, š. 5,1 cm, db. ost. 0,7 cm. 253 SE 267, kv. 530, inv. št. A18335 Odlomki ostenja posode s stož- častim vratom iz drobnozrnate glinene mase. Zunanja površina je gladka, notranja je groba, sivo rja- ve barve (10YR 5/2). Na največjem obodu je ohranjena ena plastična bradavica. V vratu je izvrtana lu- knjica. Ohr. v. nv. odlomka 14 cm, š. 10,1 cm, db. ost. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 100 M 1:2 250 251 252 253 SE 267 101 254 SE 267, kv. 530, inv. št. A18324 261 SE 267, kv. 530, inv. št. A18308 268 SE 267, kv. 530, inv. št. A18359 Odlomek ustja posode iz drobno- Odlomek ustja posode iz zelo gro- Odlomek ostenja posode iz drob- zrnate glinene mase. Površina je bozrnate glinene mase. Površina nozrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR je groba, temno rjave in svetlo rja- gladka, sivo rjave barve (10YR 5/2), 6/4). Ohr. v. 2 cm, š. 4,7 cm, ve barve (7,5YR 4/2 in 7,5YR 6/3). Na okrašena z vzporednimi poševni- db. ost. 0,6 cm. zunanji površini so zogleneli ostan- mi žlebovi. Ohr. v. 2,8 cm, š. 3,5 cm, ki organske snovi. Ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 255 SE 267, kv. 530, inv. št. A18331 š. 4,5 cm, db. ost. 0,7 cm. Odlomek ustja posode iz drobno- 269 SE 267, kv. 530, inv. št. A18337 zrnate glinene mase. Površina je 262 SE 267, kv. 530, inv. št. A18356 Odlomek ostenja posode iz fino- groba, temno rjave barve (7,5YR Odlomek ustja posode iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je 4/2). Ohr. v. 3,1 cm, š. 4 cm, zrnate glinene mase. Površina je gladka, svetlo rjave barve (7,5YR db. ost. 0,6 cm. gladka, zunaj temno rjave barve 6/4), na zunanji površini je grafitni (7,5YR 4/1), znotraj zelo bledo rja- premaz. Ohranjen je okras poševnih 256 SE 267, kv. 530, inv. št. A18364 ve (10YR 8/3). Ohr. v. 5,3 cm, š. 3 cm, vzporednih kanelur. Ohr. v. 3,1 cm, Odlomek ustja posode iz grobo- db. ost. 0,7 cm. š. 2,6 cm, db. ost. 0,5 cm. zrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR 263 SE 267, kv. 530, inv. št. A18312 270 SE 267, kv. 530, inv. št. A18366 6/4). Ohr. v. 4,5 cm, š. 4,2 cm, Odlomek ustja posode iz drobno- Odlomek ostenja posode iz drob- db. ost. 0,7 cm. zrnate glinene mase. Površina je nozrnate glinene mase. Površina je groba, temno rjave barve (7,5YR gladka, temno rjave barve (7,5YR 257 SE 267, kv. 530, inv. št. A18310 4/2). Ohr. v. 2,1 cm, š. 3,1 cm, 4/2), okrašena z vodoravnim pla- Odlomka ustja in ostenja posode iz db. ost. 0,6 cm. stičnim rebrom. Ohr. v. 3,7 cm, grobozrnate glinene mase. Površi- š. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. na je gladka, temno sivkasto rjave 264 SE 267, kv. 530, inv. št. A18309 barve (10YR 4/2). Ohr. v. 5,9 cm, Odlomek ustja posode iz zelo š. 4,7 cm, db. ost. 0,9 cm. grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rjave barve (7,5YR 258 SE 267, kv. 530, inv. št. A18325 4/2). Ohr. v. 3 cm, š. 3,1 cm, Odlomek ustja posode iz zelo gro- db. ost. 0,6 cm. bozrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjavkasto sive bar- 265 SE 267, kv. 530, inv. št. A18317 ve (10YR 6/2). Ohr. v. 3,5 cm, Odlomek ustja posode iz drobno- rek. pr. u. 5,3 cm, db. ost. 0,8 cm. zrnate glinene mase. Površina je gladka, temno sive barve (10YR 259 SE 267, kv. 530, inv. št. A18329 3/1). Ohr. v. 2,6 cm, š. 3,9 cm, Odlomek ustja posode iz drob- db. ost. 0,5 cm. nozrnate glinene mase. Površina je groba, sivo rjave barve (10YR 266 SE 267, kv. 530, inv. št. A18316 5/2). Ohr. v. 2,4 cm, š. 3,4 cm, Odlomek ustja posode iz drob- db. ost. 0,7 cm. nozrnate glinene mase. Površina je gladka, zelo temno sive barve 260 SE 267, kv. 530, inv. št. A18318 (10YR 3/1). Ohr. v. 2,1 cm, š. 4 cm, Odlomek ustja posode iz drobno- db. ost. 0,4 cm. zrnate glinene mase. Površina je gladka, temno sive barve (7,5YR N4/), 267 SE 267, kv. 530, inv. št. A18314 okrašena z dvema vzporednima Odlomek ustja posode iz finozr- poševnima vrezoma. Ohr. v. 3 cm, nate glinene mase. Površina je š. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,2 cm, š. 2,5 cm, db. ost. 0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 102 M 1:2 256 255 254 257 258 261 260 259 263 262 264 265 266 267 269 270 268 SE 267 103 271 SE 267, kv. 530, inv. št. A18313 278 SE 267, kv. 530, inv. št. A18349 Odlomki ostenja posode z nekoliko Odlomek pekve z enim ohranje- poškodovanim vodoravnim držajem nim držajem iz drobno zrnate iz zelo grobozrnate glinene mase. glinene mase. Površina je groba, Površina je groba, rdečkasto rume- rdečkasto rumene barve (5YR 6/6). ne barve (5YR 6/6). Ohr. v. 4,6 cm, Ohr. v. 4,1 cm, rek. pr. 13 cm, š. 5,7 cm, db. ost. 0,7 cm. db. ost. 0,7 cm. 272 SE 267, kv. 530, inv. št. A18345 279 SE 267, kv. 530, inv. št. A18346 Odlomek ostenja posode z vodo- Odlomek pekve z enim ohranje- ravnim držajem iz zelo grobozrnate nim držajem iz drobnozrnate glinene mase. Površina je groba, rja- glinene mase. Površina je groba, ve barve (10YR 5/3). Ohr. v. 4,5 cm, rdečkasto rumene barve (7,5YR š. 4,4 cm, db. ost. 0,6 cm. 6/6). Ohr. v. 2,8 cm, š. 4,9 cm, db. ost. 0,8 cm. 273 SE 267, kv. 530, inv. št. A18344 Odlomek ostenja posode z vodo- 280 SE 267, kv. 530, inv. št. A18347 ravnim držajem iz zelo grobozrnate Odlomek pekve z enim ohranje- glinene mase. Površina je groba, rja- nim držajem iz zelo grobozrnate ve barve (10YR 5/3). Ohr. v. 6,1 cm, glinene mase. Površina je groba, š. 5,4 cm, db. ost. 0,7 cm. svetlo rumenkasto rjave barve (10YR 6/4). Ohr. v. 5,6 cm, š. 7,9 cm, 274 SE 267, kv. 530, inv. št. A18336 db. ost. 0,7 cm. Odlomek ostenja posode s plastič- no bradavico iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj temno sivkasto rjave bar- ve (10YR 4/2), znotraj je sekundarno prežgana. Ohr. v. 4,4 cm, š. 5 cm, db. ost. 0,9 cm. 275 SE 267, kv. 530, inv. št. A18365 Odlomek ostenja posode z navpič- nim držajem iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj svetlo rumenkasto rjave bar- ve (10YR 6/4), znotraj rjave (10YR 5/3). Ohr. v. 3,5 cm, š. 6,5 cm, db. ost. 1 cm. 276 SE 267, kv. 530, inv. št. A18361 Odlomek ročaja posode iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je gladka, rdečkasto rumene bar- ve (5YR 6/6). Dl. 4,3 cm, š. 5,9 cm, db. 1,5 cm. 277 SE 267, kv. 530, inv. št. A18343 Jezičast držaj pekve iz zelo grobo- zrnate glinene mase. Površina je gladka, svetlo rumenkasto rjave barve (10YR 6/4). Dl. 4 cm, š. 3,2 cm, db. 1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 104 M 1:2 273 271 272 275 276 274 277 278 279 280 SE 267 105 281 SE 267, kv. 530, inv. št. A18327 289 SE 267, kv. 530, inv. št. A18375 Odlomek pekve ali pokrova iz drob- Odlomek pekve ali pokrova iz zelo nozrnate glinene mase. Površina je grobozrnate glinene mase, zuna- groba, bledo rjave barve (10YR 6/3). nja površina je gladka, notranja Ohr. v. 4,2 cm, rek. pr. u. 23,8 cm, je groba, rumenkasto rdeče barve db. ost. 0,7 cm. (5YR 5/6). Ohr. v. 2,5 cm, š. 4,3 cm, db. ost. 0,7 cm. 282 SE 267, kv. 530, inv. št. A18321 Odlomek pekve ali pokrova iz 290 SE 267, kv. 530, inv. št. A18340 drobnozrnate glinene mase. Po- Odlomka rahlo vbočenega dna po- vršina je gladka, zelo temno sive sode iz grobozrnate glinene mase. barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,8 cm, Površina je groba, rjave barve (7,5YR rek. pr. u. 13,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 5/3). Ohr. v. 5,2 cm, rek. pr. d. 13 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 0,8 cm. 283 SE 267, kv. 530, inv. št. A18330 Odlomek pekve ali pokrova iz drobnozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, sivo rjave barve (10YR 5/2). Ohr. v. 3,5 cm, š. 3,1 cm, db. ost. 0,7 cm. 284 SE 267, kv. 530, inv. št. A18328 Odlomki pekve ali pokrova iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, bledo rjave barve (10YR 6/3). Ohr. v. 8,2 cm, š. 7,9 cm, db. ost. 0,8 cm. 285 SE 267, kv. 530, inv. št. A18353 Odlomek pekve ali pokrova iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, bledo rjave barve (10YR 6/3). Ohr. v. 5,5 cm, š. 3,2 cm, db. ost. 0,9 cm. 286 SE 267, kv. 530, inv. št. A18307 Odlomek pekve ali pokrova iz drobnozrnate glinene mase. Povr- šina je gladka, rjave barve (7,5YR 5/4). Ohr. v. 4,2 cm, š. 4,6 cm, db. ost. 0,7 cm. 287 SE 267, kv. 530, inv. št. A18334 Odlomek pekve ali pokrova iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/4). Ohr. v. 3,6 cm, š. 6,2 cm, db. ost. 0,9 cm. 288 SE 267, kv. 530, inv. št. A18323 Odlomek pekve ali pokrova iz zelo grobozrnate glinene mase. Zunanja površina je gladka, no- tranja je groba, rjave barve (10YR 5/3). Ohr. v. 4,6 cm, š. 6,5 cm, db. ost. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 106 M 1:2 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 SE 267 107 291 SE 267, kv. 530, inv. št. A18370 298 SE 267, kv. 530, inv. št. A18339 Odlomek dna posode iz grobozrna- Odlomek dna posode iz zelo gro- te glinene mase. Zunanja površina bozrnate glinene mase. Površina je gladka, notranja je groba, rja- je groba, svetlo rjave barve (7,5YR ve barve (10YR 4/3). Ohr. v. 2,5 cm, 6/4). Ohr. v. 3,3 cm, š. 7,1 cm, rek. pr. d. 21 cm, db. ost. 0,8 cm, db. ost. 1 cm, db. d. 1,4 cm. db. d. 0,9 cm. 299 SE 267, kv. 530, inv. št. A18372 292 SE 267, kv. 530, inv. št. A18342 Odlomek svitka iz drobnozrna- Odlomki dna in ostenja posode iz te glinene mase. Površina je groba, zelo grobozrnate glinene mase. Po- rdečkasto rumene barve (5YR 6/8). vršina je groba, temno sivkasto rjave Ohr. dl. 6,1 cm, db. 4 cm. barve (10YR 4/2). Ohr. v. 4,2 cm, rek. pr. d. 22,2 cm, db. ost. 0,9 cm, db. d. 1,1 cm. 293 SE 267, kv. 530, inv. št. A18338 Odlomki dna posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/4). Ohr. v. 3,1 cm, pr. d. 12,8 cm, db. ost. 0,9 cm, db. d. 0,9 cm. 294 SE 267, kv. 530, inv. št. A18369 Odlomki dna posode iz grobozrna- te glinene mase. Površina je groba, sivo rjave barve (10YR 5/2), na no- tranji površini so zogleneli ostanki organske snovi. Ohr. v. 4,1 cm, rek. pr. d. 13,6 cm, db. ost. 0,9 cm, db. d. 1 cm. 295 SE 267, kv. 530, inv. št. A18367 Odlomek dna posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene barve (7,5YR 6/6). Ohr. v. 4,3 cm, š. 9,7 cm, db. ost. 1,2 cm, db. d. 1 cm. 296 SE 267, kv. 530, inv. št. A18360 Odlomek rahlo vbočenega dna po- sode iz grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rja- ve barve (5YR 5/3). Ohr. v. 3,3 cm, š. 7,5 cm, db. ost. 0,7 cm, db. d. 0,7 cm. 297 SE 267, kv. 530, inv. št. A18341 Odlomek ravnega dna posode iz grobozrnate glinene mase. Povr- šina je groba, rjave barve (7,5YR 5/2). Ohr. v. 5,2 cm, š. 6,7 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 108 M 1:2 291 292 293 294 295 297 296 299 298 SE 267 109 300 SE 267, kv. 530, inv. št. A18303 302 SE 267, kv. 530, inv. št. A18371 Piramidalna utež z zaobljenimi ro- Piramidalna utež z zaobljenimi vo- bovi iz zelo grobozrnate glinene gali iz grobozrnate glinene mase. mase. Površina je gladka, rumenka- Površina je gladka, rdečkasto rume- sto rdeče barve (5YR 5/8). V. 10,8 cm, ne barve (7,5YR 6/6). Zgornja ploskev š. 7,4 cm, db. 7,9 cm. je okrašena z vrezanim motivom kri- ža. V. 10,3 cm, š. 6,9 cm, db. 7,4 cm. 301 SE 267, kv. 530, inv. št. A18304 303 SE 267, kv. 530, inv. št. A18368 Piramidalna utež iz grobozrnate Dno posode, sekundarno prežgano, glinene mase. Površina je gladka, morda rabljeno kot pokrov ali pod- svetlo rumenkasto rjave barve (10YR stavek. Pr. 15,1 cm, db. 1,5 cm. 6/4). V. 6,7 cm, š. 5,1 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 110 M 1:2 300 301 302 303 SE 267 111 Objekt 14 SE 112 – prva plast, G304–314 304 SE 112, kv. 358, 359, 308 SE 112, kv. 358, 359, 314 SE 112, kv. 358, inv. št. A18270 inv. št. A18272 inv. št. A18274 Konično vretence iz drobnozrna- Delno ohranjena latvica iz Odlomek ustja posode iz grobo- te glinene mase. Površina je gladka, grobozrnate glinene mase. Po- zrnate glinene mase. Površina je svetlo rumenkasto rjave barve (10YR vršina je groba, temno rjave gladka, temno rdečkasto sive barve 6/4). Ena ploskev je okrašena z žle- barve (7,5YR 4/2). Ohr. v. 4,9 cm, (5YR 4/2). Ohr. v. 2,4 cm, š. 2,7 cm, bovi. V. 2,8 cm, pr. 4,7 cm. rek. pr. u. 22,2 cm, db. ost. 0,7 cm. db. ost. 0,9 cm. 305 SE 112, kv. 358, 359, 309 SE 112, kv. 358, 359, inv. št. A18278 inv. št. A18279 Odlomka sklede ali skodele iz fino- Odlomek ustja posode iz drob- zrnate glinene mase. Površina je nozrnate glinene mase. spolirana, zunanja površina je neko- Površina je groba, rdeče barve liko poškodovana, notranja je temno (2,5YR 4/6). Ohr. v. 4 cm, š. 4,4 cm, sive barve (10YR 4/1). Na najve- db. ost. 0,8 cm. čjem obodu je okrašena s poševnimi polkrožnimi vtisi. Ohr. v. 3,5 cm, 310 SE 112, kv. 358, 359, rek. pr. u. 12,2 cm, db. ost. 0,4 cm. inv. št. A18280 Odlomek ustja posode s stožčastim SE 108 – plast v vzhodni vratom iz grobozrnate glinene mase. razširitvi objekta 14, G315–325 Površina je groba, rdečkasto rja- ve barve (7,5YR 4/3). Ohr. v. 4,6 cm, 315 SE 108, kv. 358, 359, š. 3,6 cm, db. ost. 1,1 cm. inv. št. A18265 Delno ohranjena poševno kaneli- 311 SE 112, kv. 358, 359, rana latvica iz finozrnate glinene inv. št. A18275 mase. Površina je gladka, zelo te- 306 SE 112, kv. 358, 359, Odlomek vratu posode iz finozrna- mno sivkasto rjave barve (10YR 3/2). inv. št. A18276 te glinene mase. Zunanja površina Ohr. v. 6 cm, rek. pr. u. 17,2 cm, Odlomek ostenja sklede ali sko- je spolirana, zelo temno sive barve rek. pr. d. 10,2 cm, db. ost. 0,6– dele iz finozrnate glinene mase. (10YR 3/1), notranja je groba, te- 0,8 cm, db. d. 0,9 cm. Površina je spolirana, temno sive mno sive barve (10YR 4/1), okrašena barve (10YR 4/1). Na največjem obo- z vzporednimi vodoravnimi in nav- du je okras vzporednih navpičnih pičnimi kanelurami. Ohr. v. 4,4 cm, kanelur, vmes je plastična bra- š. 3,4 cm, db. ost. 0,7 cm. davica. Ohr. v. 3,5 cm, š. 4,7 cm, db. ost. 0,4 cm. 312 SE 112, kv. 358, 359, inv. št. A18277 Odlomek ostenja posode z vodorav- nim držajem iz grobozrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rja- 316 SE 108, kv. 358, 359, ve barve (7,5YR 6/3). Ohr. v. 3,9 cm, inv. št. A18263 307 SE 112, kv. 358, 359, š. 6,8 cm, db. ost. 0,9 cm. Odlomek ustja lonca iz drobno- inv. št. A18273 zrnate glinene mase. Površina je Odlomek ustja posode iz grobo- 313 SE 112, kv. 358, 359, groba, zunaj (2,5YR 4/4) in znotraj zrnate glinene mase. Površina je inv. št. A18271 (5YR 4/3) različne rdečkasto rja- groba, rdeče barve (2,5YR 5/6). Odlomek pekve ali pokrova iz drob- ve barve. Ohr. v. 3,7 cm, š. 5,8 cm, Ohr. v. 2,3 cm, š. 2,3 cm, nozrnate glinene mase. Površina je db. ost. 0,8 cm. db. ost. 0,6 cm. groba, svetlo rdečkasto rjave barve (5YR 6/4). Ohr. v. 3,2 cm, š. 2,2 cm, db. ost. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 112 M 1:2 304 305 306 309 308 307 310 311 314 312 313 315 316 SE 112 301–311 SE 108 312, 313 113 317 SE 108, kv. 358, 359, 324 SE 108, kv. 358, 359, inv. št. A18188 inv. št. A18264 Odlomek ustja lonca iz grobozrna- Odlomek dna posode iz drobno- te glinene mase. Površina je groba, zrnate glinene mase. Površina je rdečkasto rjave barve (5YR 5/4). gladka, temno sivkasto rjave barve Ohr. v. 4,5 cm, rek. pr. u. 17,6 cm, (10YR 4/2). Ohr. v. 3,5 cm, š. 6,3 cm, db. ost. 0,8 cm. db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,8 cm. 318 SE 108, kv. 358, 359, inv. št. A18268 Odlomek ustja lonca iz grobozrna- te glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rjave barve (5YR 5/4). Rob ustja je okrašen s poševnimi vre- zi. Ohr. v. 4,6 cm, rek. pr. u. 25,6 cm, db. ost. 0,9 cm. 319 SE 108, kv. 358, 359, inv. št. A18266 Odlomki ustja in ostenja posode s stožčastim vratom iz finozrnate gli- nene mase. Notranji rob ustja je fasetiran. Površina je gladka, rja- ve barve (10YR 5/3). Ohr. v. 18,8 cm, rek. pr. u. 26,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 320 SE 108, kv. 358, 359, inv. št. A18267 Odlomek ustja posode iz grobo- zrnate glinene mase. Površina je groba, rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Ohr. v. 2,5 cm, š. 5,3 cm, db. ost. 1 cm. 321 SE 108, kv. 358, 359, inv. št. A18262 Odlomek ustja posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj temno rdečkasto sive barve (5YR 4/2), znotraj rdečka- sto rjave (5YR 5/4). Ohr. v. 3,2 cm, š. 3,1 cm, db. ost. 1,1 cm. 322 SE 108, kv. 358, 359, inv. št. A18269 Odlomek ustja posode iz grobo- zrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rjave barve (5YR 5/4). Ohr. v. 4 cm, š. 3,3 cm, db. ost. 0,7 cm. 323 SE 108, kv. 358, inv. št. A18472 Odlomek rahlo vbočenega dna po- sode iz grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (7,5YR 5/4). Ohr. v. 2,6 cm, pr. d. 10 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 114 M 1:2 M 1:3 319 317 318 319 322 321 320 324 323 SE 108 115 Jama 1 Jama 2 Jama 7 SE 183, G326 SE 195, G327–330 SE 92, G331–332 325 SE 108, kv. 358, 359, 326 SE 183, kv. 112, inv. št. A18132 327 SE 195, kv. 122, inv. št. A18459 331 SE 92, kv. 15, inv. št. A18108 inv. št. A18261 Odlomki dna posode iz drobno- Odlomki ustja, ostenja in dna po- Odlomek, morda ostenja, z močno Odlomek pekve iz zelo grobozrnate zrnate glinene mase. Površina je sodice iz finozrnate glinene mase. prežgano površino. Ohr. v. 4,6 cm, glinene mase. Površina je gro- gladka, zunaj zelo temno sive barve Površina je spolirana, zelo temno š. 4,2 cm, db. ost. do 1,3 cm. ba, rdečkasto rumene barve (5YR (10YR 3/1), znotraj rjave (10YR 5/3). sive barve (10YR 3/1). Vrat je okra- 6/6). Rob je okrašen s poševni- Ohr. v. 6,9 cm, š. 3,1 cm, db. 0,7 cm. šen z vzporednimi vodoravnimi 332 SE 92, kv. 15, inv. št. A18109 mi vrezi. Ohr. v. 2,3 cm, š. 6,6 cm, kanelurami, na največjem obodu Odlomek verjetno pekve, sekundar- db. ost. 1,5 cm. je bila nagubana. Rek. pr. u. 9 cm, no prežgan. Ohr. v. 3,7 cm, š. 4,5 cm, db. ost. 0,3 cm, db. d. 0,3 cm. db. ost. 0,8 cm. 328 SE 195, kv. 122, inv. št. A18458 Odlomek ustja lonca iz zelo grobo- zrnate glinene mase. Površina je gladka, rdečkasto rumene barve (5YR 6/6). Ohr. v. 4,5 cm, š. 5,4 cm, db. 0,8 cm. 329 SE 195, kv. 122, inv. št. A18457 Odlomek ustja lonca iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je gladka, zunaj temno sive bar- ve (7,5YR N4/), znotraj rjave (7,5YR 5/3). Ohr. v. 2,9 cm, š. 4,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 330 SE 195, kv. 122, inv. št. A18462 Odlomek dna posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene bar- ve (7,5YR 6/6). Ohr. v. 2,8 cm, rek. pr. d. 16,2 cm, db. ost. 0,9 cm, db. d. 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 116 M 1:2 325 326 327 328 329 330 331 332 SE 108 325 SE 183 326 SE 195 327–330 SE 92 331, 332 117 Jama 8 Jama 10 SE 53, G333–336 SE 145, G337–350 333 SE 53, kv. 17, inv. št. A18101 337 SE 145, kv. 372, inv. št. A18430 Odlomek latvice iz grobozrnate gli- Delno ohranjena latvica iz fino- nene mase. Površina je spolirana, zrnate glinene mase. Površina je zunaj temno sivkasto rjave bar- gladka, temno sive barve (10YR 3/1). ve (10YR 4/2), znotraj rumenkasto V. 7 cm, pr. u. 19,6 cm, pr. d. 7,6 cm, rjave, (10YR 5/4). Ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,6 cm. rek. pr. u. 18,2 cm, db. ost. 0,4 cm. 334 SE 53, kv. 17, inv. št. A18105 Odlomek dna posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rumenkasto rdeče bar- ve (5YR 5/6). Ohr. v. 2,7 cm, š. 4 cm, db. ost. 1 cm, db. d. 1,2 cm. 335 SE 53, kv. 17, inv. št. A18107 Odlomek ognjiščne koze iz zelo grobozrnate glinene mase. Površi- na je groba, rdečkasto rjave barve 338 SE 145, kv. 372, inv. št. A18439 (7,5YR 6/6). Ena stranica ima pli- Odlomek ustja latvice iz drobno- tvo horizontalno kaneluro in nad zrnate glinene mase. Površina njo okras razčlenjenih vtisov v obli- je groba, sivo rjave barve (10YR ki »cik-cak« linije, na drugi strani so 5/2). Ohr. v. 2,3 cm, š. 3,2 cm, vodoravni in navpični vtisi. V. 9 cm, db. ost. 0,7 cm. ohr. d. 13,1 cm, š. 3,6 cm. 336 SE 53, kv. 17, inv. št. A18106 Odlomek piramidalne uteži iz gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene in ble- do rjave barve (5YR 6/6, 10YR 6/3). Ohr. v. 10,5 cm, š. 7,6 cm, db. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 118 M 1:2 333 334 335 336 337 338 SE 53 333–336 SE 145 337, 338 119 339 SE 145, kv. 372, inv. št. A18434 344 SE 145, kv. 372, inv. št. A18433 Odlomek ustja lonca iz grobozrnate Odlomka ročaja posode iz zelo gro- glinene mase. Površina je gro- bozrnate glinene mase. Površina je ba, bledo rjave barve (10YR 6/3). gladka, rdečkasto rjave barve (5YR Ohranjen je en vodoraven držaj. 5/3). Dl. 2,6 in 2,4 cm, š. 2,5 cm, Ohr. v. 7,4 cm, rek. pr. u. 20,8 cm, db. do 2,2 cm. db. ost. 0,6 cm. 345 SE 145, kv. 372, inv. št. A18431 Odlomki pekve z enim ohranje- nim držajem iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, zunaj rdečkasto rumene barve (5YR 6/6), znotraj rjava (7,5YR 5/2). Ohr. v. 7,1 cm, rek. nv. pr. 30,4 cm, db. ost. 0,6–0,8 cm. 340 SE 145, kv. 372, inv. št. A18435 Odlomek ustja lonca iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/3). Ustje je razčlenjeno z odtisi pr- stov. V. 8,2 cm, rek. pr. u. 19 cm, db. ost. 0,8 cm. 341 SE 145, kv. 372, inv. št. A18436 Odlomek ustja posode iz drobno- zrnate glinene mase. Površina je groba, temno rjave barve (7,5YR 3/2). Ohr. v. 2,5 cm, š. 3,9 cm, db. ost. 0,7 cm. 342 SE 145, kv. 372, inv. št. A18438 Odlomek ustja posode iz grobo- zrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene bar- ve (5YR 6/6). Ohr. v. 2,5 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,9 cm. 343 SE 145, kv. 372, inv. št. A18437 Odlomek ustja posode iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je gladka, rdečkasto rjave barve (5YR 5/3). Ohr. v. 3,3 cm, š. 4,4 cm, db. ost. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 120 M 1:2 339 340 341 344 343 342 345 SE 145 121 Jama 11 Jama 12 SE 250, G351–352 SE 238, G353–362 346 SE 145, kv. 372, inv. št. A18440 351 SE 250, kv. 310, inv. št. A18135 353 SE 238, kv. 308, 309, Odlomki pekve ali pokrova iz zelo Odlomek lončka iz drobnozrnate gli- inv. št. A18086 grobozrnate glinene mase. Površi- nene mase. Površina je gladka, zunaj Odlomek ustja lonca iz zelo grobo- na je groba, sivo rjave barve (10YR temno sivkasto rjave barve (2,5YR zrnate glinene mase. Površina je 5/2). Ohr. v. 11,5 cm, š. 18,6 cm, 5/8, 10YR 4/2), znotraj rumenka- gladka, temno sivkasto rjave barve db. ost. 0,8 cm. sto rdeče (2,5YR 5/8). Ohr. v. 4,5 cm, (10YR 4/2). Ohr. v. 7,1 cm, š. 4,4 cm, rek. pr. u. 10,6 cm, db. ost. 0,5 cm. db. ost. 0,7 cm. 347 SE 145, kv. 372, inv. št. A18432 Odlomek ognjiščne koze iz grobo- 352 SE 250, kv. 310, inv. št. A18136 354 SE 238, kv. 308, 309, zrnate glinene mase. Površina je Odlomek ostenja posode iz zelo gro- inv. št. A18085 groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/4). bozrnate glinene mase. Površina je Odlomek ustja lonca iz zelo gro- Na eni strani sta plastični navpični groba, rjave barve (7,5YR 5/4). Po- bozrnate glinene mase, zunanja razčlenjeni rebri, na drugi je vti- vršina je okrašena z apliciranim površina je gladka, temno sivka- snjena jamica, na vrhu je odlomljen rebrom, razčlenjenim s poševni- sto rjave barve (10YR 4/2), notranja zaključek. Ohr. v. 4,2 cm, š. 3,1 cm, mi odtisi. Ohr. v. 2,5 cm, š. 4,3 cm, je groba, svetlo rumenkasto rjave db. 2,9 cm. db. ost. 0,8 cm. (10YR 6/4). Ohr. v. 4,6 cm, š. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 348 SE 145, kv. 312, inv. št. A18428 Vretence sploščeno kroglaste oblike 355 SE 238, kv. 308, 309, iz grobozrnate glinene mase. Površi- inv. št. A18082 na je groba, rdečkasto rumene barve Odlomek dna posode iz zelo gro- (7,5YR 6/6). V. 2,8 cm, pr. 3,7 cm. bozrnate glinene mase. Površina je groba, rjavkasto rumene barve (10YR 6/6). Ohr. v. 2,2 cm, š. 5,9 cm, db. ost. do 0,8 cm. 349 SE 145, kv. 372, inv. št. A18429 Bikonično vretence iz drobnozrna- te glinene mase. Površina je gladka, sivo rjave barve (10YR 5/2). Ena plo- skev je okrašena z žlebovi. V. 3,2 cm, pr. 4,1 cm. 350 SE 145, kv. 312, inv. št. A18470 Odlomek ustja novoveškega lonca iz finozrnate glinene mase. Površi- na je gladka, sive barve (10YR 5/1). Ohr. v. 2,6 cm, š. 6,3 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 122 M 1:2 346 347 348 349 350 351 352 353 354 355 SE 145 346–350 SE 250 351, 352 SE 238 353–355 123 356 SE 238, kv. 308, 309, 361 SE 238, kv. 309, inv. št. A18090 inv. št. A18081 Vretence iz finozrnate glinene mase. Odlomek ostenja posode s pla- Površina je gladka, bledo rjave barve stično bradavico iz grobozrnate (10YR 6/3). Na eni strani je okraše- glinene mase. Površina je glad- na z vzporednimi žlebovi. V. 1,8 cm, ka, temno sive barve (10YZ 4/1). pr. 2,9 cm. Na notranji in deloma tudi zunanji površini so ostanki prežgane organ- ske snovi. Ohr. v. 3,4 cm, š. 5,7 cm, db. ost. 0,8 cm. 357 SE 238, kv. 308, 309, inv. št. A18084 Odlomek ostenja posode z vodo- ravnim držajem iz drobnozrnate 362 SE 238, kv. 308, 309, glinene mase. Površina je groba, inv. št. A18477 svetlo rumenkasto rjave barve Železen nož s trnastim nastavkom (10YR 6/4). Ohr. v. 4 cm, š. 4,3 cm, za ročaj, razlomljen na dva dela. db. ost. 0,8 cm. Dl. 14,6 cm, š. rezila 1,7 cm, š. trna 0,6 cm. 358 SE 238, kv. 308, 309, inv. št. A18083 Odlomek ostenja posode z vodo- ravnim držajem iz zelo grobozrnate glinene mase. Površina je groba, rja- ve barve (7,5YR 5/4). Ohr. v. 4,1 cm, š. 7,1 cm, db. ost. 1,2 cm. 359 SE 238, kv. 308, 309, inv. št. A18087 Delno ohranjena pekva z držaji (ohranjen je en) iz grobo- zrnate glinene mase. Površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/4). Ohr. v. 4,4 cm, š. 12,6 cm, db. ost. 0,8–1,1 cm. 360 SE 238, kv. 308, 309, inv. št. A18089 Delno ohranjena ognjiščna koza iz zelo grobozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, rumenkasto rdeče barve (5YR 5/8). Na eni stranici je plastično rebro ter šest globokih lu- knjic. V. 14,9 cm, ohr. dl. 27,8 cm, š. 7,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 124 M 1:2 M 1:3 360 356 359 357 358 360 361 362 SE 238 125 Jama 13 SE 143, G363–372 363 SE 143, kv. 247, inv. št. A18077 368 SE 143, kv. 247, inv. št. A18080 Odlomek ustja lonca iz drobno- Držaj in del ostenja pokrova s zrnate glinene mase. Površina je čašastim držajem iz zelo grobo zr- gladka, temno rjave barve (7,5YR nate glinene mase. Površina je 4/2). Na notranji in deloma tudi groba, zunaj rdečkasto rjave bar- zunanji površini so zogleneli ostan- ve (5YR 5/3), znotraj temno rjave ki organske snovi. Ohr. v. 2,4 cm, (7,5YZ 3/2). Ohr. v. 4 cm, š. 7,3 cm, rek. pr. u. 22 cm, db. ost. 0,7 cm. db. ost. 0,7 cm. 364 SE 143, kv. 247, inv. št. A18078 Odlomek ustja lončka iz finozrnate glinene mase. Zunanja površina je spolirana, notranja je gladka, temno sive barve (10YR 4/1). Ohr. v. 5,3 cm, rek. pr. u. 8,8 cm, db. ost. 0,5 cm. 365 SE 143, kv. 247, inv. št. A18073 Odlomek ostenja posode z 369 SE 143, kv. 247, inv. št. A18075 navpičnim držajem iz zelo gro- Delno ohranjena pekva z ročajem bozrnate glinene mase, zunanja (manjka) iz zelo grobozrnate glinene površina je groba, rjave barve mase. Površina je gladka, rumen- (7,5YR 5/4). Ohr. v. 3,8 cm, š. 4,6 cm, kasto rjave barve (10YR 5/4). Ročaj db. ost. 0,8 cm. manjka. Na notranji površini so zo- gleneli ostanki organske snovi. 366 SE 143, kv. 247, inv. št. A18079 Ohr. v. 9,4 cm, rek. pr. u. 24,8 cm, Odlomek ostenja posode z vodorav- db. ost. 0,9 cm. nim držajem iz finozrnate glinene mase, zunanja površina je spoli- 370 SE 143, kv. 247, inv. št. A18072 rana, zelo temno sive barve (2,5YR Odlomek ustja pokrova iz gro- 3/1), notranja je gladka, sive barve bozrnate glinene mase, zunanja (2,5YZ 5/1). Ohr. v. 2,7 cm, š. 3 cm, površina je gladka, notranja je gro- db. ost. 0,5 cm. ba, rdečkasto rumene barve (7,5YR 6/6). Ostenje je okrašeno z zelo pli- 367 SE 143, kv. 247, inv. št. A18074 tvimi vtisi. Ohr. v. 3 cm, š. 4 cm, Odlomek rahlo vbočenega dna db. ost. 1 cm. posode iz grobozrnate glinene mase. Površina je gladka, rde- 371 SE 143, kv. 247, inv. št. A18076 če barve (2,5YR 5/6). Ohr. v. 4 cm, Delno ohranjena piramidalna utež pr. d. 11,8 cm, db. ost. 0,9 cm, iz zelo grobo zrnate glinene mase. db. d. 1 cm. Površina je groba, rdečkasto rume- ne barve (5YR 6/8). Ohr. v. 4,1 cm, š. 3,7 cm. 372 SE 143, kv. 247, inv. št. A18469 Kos kamnitega orodja iz gnajsa. Ohr. dl. 9,1 cm, pr. 6,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 126 M 1:2 363 364 365 366 367 368 369 372 370 371 SE 143 127 Jama 15 Jama 18 SE 94, G373–375 SE 90, G376–397 373 SE 94, kv. 185, inv. št. A18133 376 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, Odlomek ostenja cedila iz drob- inv. št. A18418 nozrnate glinene mase. Površina Odlomki ustja in ostenja hori- je groba, temno rjave barve (7,5YR zontalno kanelirane latvice iz 4/2). Dl. 5,9 cm, š. 4,6 cm in 5,6 cm, drobnozrnate glinene mase. Po- db. ost. 0,5 cm. Morda sta z od- vršina je gladka, svetlo rjave lomkom z inv. št. A18134 del iste barve (7,5YR 6/3). Ohr. v. 2,5 cm, posode. rek. pr. u. 18,8 cm, db. ost. 1,1 cm. 377 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, inv. št. A184156 Delno ohranjena posoda s stož- častim vratom iz drobnozrnate 374 SE 94, kv. 185, inv. št. A18134 glinene mase. Površina je groba, Odlomek ostenja cedila iz drob- rjave barve (10YR 5/3). Na preho- nozrnate glinene mase. Površina du iz vratu v rame je ohranjena ena je groba, rjave barve (7,5YR 5/3). plastična bradavica. Ohr. v. 22,7 cm, Dl. 4,4 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. rek. pr. d. 16 cm, db. ost. 0,6– Morda sta z odlomkom z 0,9 cm, db. d. 0,8 cm. inv. št. A18133 del iste posode. 375 SE 94, kv. 185, inv. št. A18130 Odlomka ognjiščne koze iz grobo- zrnate glinene mase. Površina je groba, bledo rjave barve (10YR 6/3). En odlomek ima stranico okrašeno s horizontalno kaneluro ter linijo glo- boko vtisnjenih jamic, na drugem odlomku je ohranjen le ena globo- ko vtisnjena jamica. Ohr. v. večjega dela: 11,4 cm, š. 12 cm, db. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 128 M 1:2 M 1:3 377 374 373 375 376 377 SE 94 373–375 SE 90 376, 377 129 378 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, 384 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, 390 SE 90, kv. 23, 24, 83, 84, inv. št. A18419 inv. št. A18423 inv. št. A18465 Odlomek ustja posode iz drobno- Odlomek ustja posode iz zelo gro- Odlomek dna posode iz grobozrna- zrnate glinene mase. Površina je bozrnate glinene mase. Površina je te glinene mase. Površina je groba, gladka, svetlo rjave barve (7,5YR groba, temno rjave barve (7,5YR 4/3). zunaj svetlo rumenkasto rjave barve 6/4). Ohr. v. 2,4 cm, š. 3,4 cm, Na zunanji površini so ostanki zogle- (10YR 6/4), znotraj rumenkasto rde- db. ost. 1 cm. nele organske snovi. Ohr. v. 6,8 cm, če (5YR 5/6). Ohr. v. 3,5 cm, š. 8,3 cm, š. 5,5 cm, db. ost. 1,1 cm. db. ost. 1,2 cm, db. d. 1 cm. 379 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, inv. št. A18410 385 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, 391 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, Odlomek ustja posode iz grobo- inv. št. A18425 inv. št. A18411 zrnate glinene mase. Površina Odlomek ostenja posode iz drob- Odlomki dna posode iz grobozrna- je groba, rdečkasto rjave barve nozrnate glinene mase. Površina je te glinene mase. Površina je groba, (5YR 5/4). Ohr. v. 2,5 cm, š. 2,8 cm, groba, svetlo rumenkasto rjave bar- rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). db. ost. 1,1 cm. ve (10YR 6/4), okrašeno s plastičnim Ohr. v. 3,6 cm, rek. pr. d. 17,8 cm, rebrom. Ohr. v. 3,4 cm, š. 4,2 cm, db. ost. 1 cm, db. d. 2,1 cm. 380 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, db. ost. 0,7 cm, db. d. 0,7 cm. inv. št. A18422 392 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, Odlomek ustja posode iz drobno- 386 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, inv. št. A18408 zrnate glinene mase. Površina je inv. št. A18413 Odlomek dna posode iz drobno- gladka, temno sivkasto rjave bar- Odlomek ostenja posode iz zelo gro- zrnate glinene mase. Površina je ve (10YR 4/2). Ohr. v. 2 cm, š. 2,1 cm, bozrnate glinene mase. Površina je groba, rdečkasto rumene barve db. ost. 0,7 cm. groba, zunaj rdečkasto rumene bar- (5YR 6/6). Ohr. v. 4,9 cm, š. 3,4 cm, ve (zač. št. 6/6), znotraj svetlo rjave db. ost. 0,7 cm, db. d. 0,7 cm. 381 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, (7,5YR 6/4). Na ostenju je plastična inv. št. A18421 bradavica. Ohr. v. 3,6 cm, š. 3 cm, Odlomek ustja posode iz db. ost. 0,6 cm. drobnozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, sive barve (10YR 387 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, 5/1). Ohr. v. 2 cm, š. 2,1 cm, inv. št. A18426 db. ost. 0,6 cm. Odlomek razčlenjenega držaja po- sode iz grobozrnate glinene mase. 382 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, Površina je groba, rumenkasto rde- inv. št. A18424 če barve (5YR 5/6). Ohr. v. 2,6 cm, Odlomki ustja posode iz zelo gro- š. 3,5 cm, db. ost. 1,5 cm. bozrnate glinene mase. Površina je groba, rumenkasto rdeče barve 388 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, (5YR 5/6). Ohr. v. 5,5 cm, š. 5,5 cm, inv. št. A18414 db. ost. 0,7 cm. Rahlo vbočeno dno posode iz zelo grobozrnate glinene mase. Povr- 383 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, šina je groba, rjave barve (10YR inv. št. A18409 5/3). Ohr. v. 2,5 cm, pr. d. 14,8 cm, Odlomek ustja posode iz drob- db. ost. 0,9 cm, db. d. 1,2 cm. nozrnate glinene mase. Površina je groba, rjave barve (7,5YR 5/3). 389 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, Ohr. v. 5,3 cm, š. 5,7 cm, inv. št. A18427 db. ost. 1 cm. Odlomek dna posode iz zelo gro- bozrnate glinene mase. Površina je groba, rjavkasto rumene bar- ve (10YR 6/6). Ohr. v. 3,2 cm, rek. pr. d. 11,8 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. 1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 130 M 1:2 378 379 380 381 384 382 383 387 386 385 388 390 389 391 392 SE 90 131 Jama 22 SE 13, G398–399 393 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, 397 SE 90, kv. 24, inv. št. A18415 398 SE 13, kv. 3, inv. št. A18455 inv. št. A18420 Poškodovana piramidalna utež iz Odlomek ustja posode z vodorav- Odlomek pekve ali pokrova iz zelo zelo grobozrnate glinene mase. Po- nim držajem iz zelo grobozrnate grobozrnate glinene mase. Po- vršina je groba, svetlo rdečkasto glinene mase. Površina je groba, vršina je groba, zunaj (7,5YR rjave barve (5YR 6/4). Ohr. v. 8,8 cm, rdečkasto rumene barve (5YR 6/6). 5/4) in znotraj rjave barve (7,5YR š. 7,2 cm, db. 7,6 cm. Ohr. v. 2,6 cm, š. 6,3 cm, db. 0,7 cm. 5/3). Ohr. v. 8,3 cm, š. 7,6 cm, db. ost. 1,3 cm. 399 SE 13, kv. 3, inv. št. A18454 Odlomka pekve ali pokrova iz gro- 394 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, bozrnate glinene mase. Površina inv. št. A18412 je groba, zelo bledo rjave barve Odlomek noge ali pekve oziro- (10YR 7/4). Ohr. v. 2,5 cm, š. 6,6 cm, ma pokrova iz grobozrnate glinene db. 0,9 cm. mase. Površina je groba, rumenka- sto rdeče barve (5YR 5/6). Na zunanji površni so ostanki črne smolna- te barve. Ohr. v. 4 cm, š. 3,6 cm, db. ost. 1,7 cm. 395 SE 90, kv. 24, 25, 84, 85, inv. št. A18417 Delno ohranjeno cedilo iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je spolirana, svetlo sivo rjave bar- ve (10YR 6/2). Rek. v. 6,6 cm, rek. pr. u. 12 cm, rek. pr. d. 5,6 cm, db. ost. 0,5 cm, db. d. 0,9 cm. 396 SE 90, kv. 24, inv. št. A18131 Konično vretence z vratom iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je gladka, sivo rjave barve (10YR 5/2). V. 3,2 cm, pr. 3,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 132 M 1:2 393 394 396 395 397 398 399 SE 90 393–397 SE 13 398, 399 133 Jama 24 Jama 32 Jama 35 SE 25, G400 SE 228, G401 SE 193, G402–409 400 SE 25, kv. 7, inv. št. A18456 401 SE 228, kv. 253, inv. št. A18396 402 SE 193, kv. 371, inv. št. A18448 Odlomek ostenja posode z vodorav- Deli bikonične posode s cilindrič- Odlomki ustja lonca iz grobozrna- nim držajem iz zelo drobnozrnate nim vratom iz drobnozrnate glinene te glinene mase, zunanja površina je glinene mase. Površina je groba, mase, zunanja površina je gladka, gladka, rjave barve (7,5YR 5/3), no- rdečkasto rjave barve (5YR 5/3). notranja je groba, zunaj zelo te- tranja je groba, svetlo rumenkasto Ohr. v. 5,1 cm, š. 5,1 cm, db. 0,6 cm. mno sive barve (10YR 3/1), znotraj rjave barve (10YR 6/4). Ohr. v. 7,1 cm, rjave (10YR 4/3). Ohr. v. 28,9 cm, rek. pr. u. 43 cm, db. ost. 0,5 cm. rek. pr. u. 26,6 cm, db. ost. 0,7 cm. 403 SE 193, kv. 371, inv. št. A18446 Odlomek ustja lonca iz grobozrna- te glinene mase, zunanja površina je groba, rjave barve (7,5YR 5/3). Ohr. v. 6 cm, š. 6 cm, db. 0,8 cm. 404 SE 193, kv. 371, inv. št. A18447 Odlomek ustja lonca iz grobozrna- te glinene mase, zunanja površina je groba, svetlo rjave barve (7,5YR 6/3). Pod ustjem je ohranjen vodo- raven držaj. Ohr. v. 4,1 cm, š. 6,6 cm, db. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 134 M 1:2 M 1:3 401, 402 400 401 402 403 404 SE 25 400 SE 228 401 SE 193 402–404 135 405 SE 193, kv. 371, inv. št. A18449 Nekoliko poškodovan lonec s tremi razčlenjenimi vodoravnimi dr- žaji iz grobozrnate glinene mase. Površina je gladka, rjave in zelo te- mno sive barve (7,5YR 5,4 in 7,5YR N3/). V. 21,2 cm, pr. u. 19,9 cm, pr. d. 13 cm, db. ost. 0,5–0,9 cm, db. d. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 136 M 1:2 405 SE 193 137 Jama 43 SE 106, G410 406 SE 193, kv. 371, inv. št. A18445 410 SE 106, kv. 187, inv. št. A18453 Odlomka ustja lonca iz grobozrna- Delno ohranjena ognjiščna koza iz te glinene mase, zunanja površina zelo grobozrnate glinene mase. Po- je gladka, rjave barve (7,5YR 5/2), vršina je groba, rdečkasto rumene notranja je groba, zelo bledo rja- barve (5YR 6/6). Ena ploskev je okra- ve barve (10YR 7/3). Ohr. v. 3,2 cm, šena z motivom plastičnih reber, š. 3,1 cm, db. 0,7 cm. na vrhu sta odlomljena zaključka. Ohr. v. 11,8 cm, š. 9,6 cm, db. 5 cm. 407 SE 193, kv. 371, inv. št. A18450 Odlomki ostenja posode iz zelo grobozrnate glinene mase. Po- vršina je gladka, temno sivkasto rjave barve (10YR 4/2), okrašena s plastičnim s prsti razčlenjenim re- brom. Ohr. v. 9,1 cm, š. 8,3 cm, db. ost. 0,7 cm. 408 SE 193, kv. 371, inv. št. A18451 Odlomek vbočenega dna posode iz grobozrnate glinene mase, zu- nanja površina je gladka, notranja je groba, svetlo rumenkasto rja- ve barve (10YR 6/4). Ohr. v. 5,7 cm, pr. d. 21,2 cm, db. ost. 0,8 cm, db. d. do 1,8 cm. 409 SE 193, kv. 371, inv. št. A18452 Miniaturna posodica iz zelo grobo- zrnate glinene mase. Površina je gladka, bledo rjave barve (10YR 6/3). V. 5 cm, pr. u. 3,4 cm, pr. d. 5,8 cm, db. ost. do 2 cm, db. d. 1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 138 M 1:2 407 406 408 409 410 SE 193 406–409 SE 106 410 139 Jama 49 Jama 52 Jama 53 SE 80, G411 SE 60, G412 SE 62, G413 411 SE 80, kv. 82, inv. št. A18402 412 SE 60, kv. 58, inv. št. A18088 413 SE 62, kv. 58, inv. št. A18383 Odlomki vbočenega dna poso- Delno ohranjena posoda s stožča- Odlomki ravnega dna in oste- de iz zelo grobozrnate glinene stim vratom iz drobnozrnate glinene nja posode iz grobozrnate glinene mase. Površina je groba, bledo rja- mase. Površina je spolirana, zunaj mase. Površina je gladka, sivo rja- ve barve (10YR 6/3). Ohr. v. 6,4 cm, zelo temno sive (10YR 3/1), znotraj ve barve (10YR 5/2). Ohr. v. 3,5 cm, pr. d. 12,2 cm, db. ost. 0,8 cm, svetlo rumenkasto rjave barve (10YR pr. d. 9,4 cm, db. ost. 0,5 cm, db. d. 1,6 cm. 6/4). Vrh vratu je okrašen z vzpo- db. d. 0,7 cm. rednimi kanelurami, na klekastem prehodu vratu v rame so plastič- ne bradavice, pod njimi na ramenu poševno v rahlem loku potekajo vzporedne kanelure. Ohr. v. 47,2 cm, pr. d. 19,6 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 140 M 1:2 M 1:4 412 411 412 413 SE 80 411 SE 60 412 SE 62 413 141 Jama 54 Jama 59 Jama 66 Jarek 3 SE 64, G414 SE 222, G415 SE 215, G416 SE 84, G417–421 414 SE 64, kv. 58, inv. št. A18382 415 SE 222, kv. 314, inv. št. A18384 416 SE 215, kv. 477, inv. št. A18187 417 SE 84, kv. 82, 83, Odlomki pekve iz drobnozrnate Odlomek ostenja posode iz fino- Odlomek vbočenega dna poso- inv. št. A18405 glinene mase. Površina je gro- zrnate glinene mase. Površina je de iz drobnozrnate glinene mase. Odlomki ustja in ostenja lonca iz ba, bledo rjave barve (10YR 6/3), spolirana, zelo temno sive barve Površina je gladka, zunaj svetlo drobnozrnate glinene mase, po- okrašena z vzporednimi kane- (10YR 3/1), okrašena z vzporednimi rjave barve (7,5YR 6/4), znotraj te- vršina je groba, rjave barve (5YR lurami. Ohr. v. 4,7 cm, š. 9,6 cm, kanelurami. Ohr. v. 2,3 cm, š. 2 cm, mno sive (10YR 4/1). Ohr. v. 3,5 cm, 5/4). Ohranjena sta dva razčlenje- db. ost. 0,9 cm. db. ost. 0,3 cm. rek. pr. d. 8,2 cm, db. ost. 0,5 cm, na vodoravna držaja. Ohr. v. 6,3 cm, db. d. do 1,3 cm. rek. pr. u. 21 cm, db. ost. 0,6– 0,8 cm. 418 SE 84, kv. 82, 83, inv. št. A18404 Odlomek ustja posode iz grobozrna- te glinene mase, zunanja površina je gladka, notranja je groba, rjave bar- ve (7,5YR 4/3). Ohr. v. 3,9 cm, š. 6 cm, db. ost. 0,7 cm. 419 SE 84, kv. 82, 83, inv. št. A18406 Odlomek rahlo vbočenega dna po- sode iz drobnozrnate glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (5YR 5/4). Ohr. v. 2,2 cm, š. 5,5 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 142 M 1:2 414 415 416 417 418 419 SE 64 414 SE 222 415 SE 215 416 SE 84 417–419 143 Zgostitve 1–5 (SE 230, SE 242, SE 244, SE 246, SE 254), G422–432 420 SE 84, kv. 82, 83, 422 SE 242, kv. 254, inv. št. A18388 426 SE 230, SE 242, kv. 253, inv. št. A18403 Delno ohranjena latvica iz gro- inv. št. A18394 Odlomki pekve ali pokrova iz zelo bozrnate glinene mase. Površina Odlomek ustja lonca iz zelo gro- grobozrnate glinene mase. Površi- je gladka, rjave barve (7,5YR 5/3). bozrnate glinene mase. Površina na je gladka, rdečkasto rjave barve Ohr. v. 6 cm, rek. pr. u. 19,1 cm, je groba, temno rjave barve (7,5YR (5YR 5/4). Ohr. v. 6 cm, š. 9,6 cm, db. ost. 0,5 cm, db. d. 0,5 cm. 4/2). Ohr. v. 4,2 cm, š. 3,7 cm, db. ost. 1,1 cm. db. ost. 0,5 cm. 423 SE 254, kv. 253, inv. št. A18389 421 SE 84, kv. 82, 83, Odlomka latvice iz finozrnate gli- 427 SE 246, kv. 314, inv. št. A18386 inv. št. A18407 nene mase. Površina je spolirana, Odlomki ostenja posode iz zelo gro- Odlomek ostenja prenosne pečke zelo temno sive barve (10YR 3/1). bozrnate glinene mase. Površina je iz zelo grobozrnate glinene mase. Ostenje je okrašeno z žigosanim gladka, zunaj zelo temno sive barve Površina je gladka, rdečkasto rja- motivom krožcev s po štirimi majh- (10YR 3/1), znotraj je temno siv- ve barve (2,5YR 4/3). Na zgornji nimi trikotniki v sredini. Krožce kasto rjave barve (10YR 4/2). Na površini so ostanki zoglenele organ- povezuje »cik-cak« črta, izdela- ramenu je ohranjena ena plastična ske snovi. Ohr. v. 3,4 cm, š. 7,9 cm, na s koleščkom, ki poteka od roba bradavica. Ohr. v. 11 cm, š. 17,8 cm, db. ost. 1,3 cm. ustja proti krožcem. Ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,7 cm. rek. pr. u. 23,6 cm, db. ost. 0,5 cm. 424 SE 230, SE 242, kv. 254, inv. št. A18395 Delno ohranjena latvica iz drob- nozrnate glinene mase. Površina je gladka, rjave barve (7,5YR 5/3). Dno je vbočeno. V. 6,9 cm, pr. u. 17 cm, pr. d. 6,4 cm, db. ost. 0,6 cm, db. d. 0,4 cm. 425 SE 230, kv. 253, inv. št. A18391 Odlomek ustja latvice iz finozr- nate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,4 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 144 M 1:2 421 420 422 423 424 425 427 426 SE 84 420, 421 SE 230, 242, 244, 246, 254 422–427 145 Geološka plast Geološka plast SE 2, G433 SE 3, G434–436 428 SE 242, SE 254, kv. 253, 433 SE 2, kv. 04, inv. št. A18463 434 SE 3, kv. 315, 316, inv. št. A18390 Odlomek ustja posode iz drobnozr- inv. št. A18464 Odlomki ustja posode iz zelo gro- nate glinene mase, zunanja površina Odlomek ustja posode iz drobno- bozrnate glinene mase. Površina je gladka, notranja je groba, sivo zrnate glinene mase. Površina je je groba, rdečkasto rumene barve rjave barve (10YR 5/2). Ohr. v. 4,7 cm, groba, temno rjave barve (7,5YR (7,5YR 6/6). Ohr. v. 4,2 cm, š. 4,6 cm, š. 6,1 cm, db. 0,5 cm. 4/2). Ohr. v. 3,5 cm, š. 3,2 cm, db. ost. 0,9 cm. db. 0,8 cm. 429 SE 244, kv. 254, inv. št. A18385 435 SE 3, kv. 472, inv. št. A18461 Odlomek ustja posode iz drob- Odlomek svitka iz sekundarno prež- nozrnate glinene mase. Površina gane gline. Ohr. v. 2,6 cm, š. 6,3 cm, je groba, rumenkasto rdeče bar- db. 0,7 cm. ve (5YR 5/6). Ohr. v. 4,3 cm, š. 4 cm, db. ost. 0,6 cm. 436 SE 3, kv. 213, inv. št. A18460 Del predmeta, v preseku oval- 430 SE 230, SE 242, kv. 253, ne oblike, iz sekundarno prežgane inv. št. A18393 gline. Na eni strani je okrašen z vre- Odlomki ustja posode iz drobno- zano mrežo. V. 4,6 cm, ohr. š. 6,2 cm, zrnate glinene mase. Površina je db. 1,8 cm. groba, temno rjave barve (7,5YR 3/2). Ohr. v. 3 cm, š. 3,1 cm, db. ost. 0,7 cm. 431 SE 242, SE 246, kv. 242, inv. št. A18387 Odlomek ustja posode iz finozr- nate glinene mase. Površina je spolirana, zelo temno sive barve (10YR 3/1). Ohr. v. 2,1 cm, š. 3 cm, db. ost. 0,5 cm. 432 SE 230, SE 242, kv. 253, inv. št. A18392 Odlomki ustja, ostenja in dna posode iz drobnozrnate gline- ne mase. Površina je gladka, rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Ohr. v. u. 3,4 cm, š. 5 cm, db. ost. 0,7 cm; ohr. V. d. 2,2 cm, š. 4,2 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 146 M 1:2 428 429 432 430 431 433 435 434 436 SE 230, 242, 244, 246, 254 428–432 SE 2 433 SE 3 434–436 147 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Okrajšave HTV Hotinja vas ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije Gradivo hrani NMS. 1 HTV 69C 9 HTV 64A 17 HTV 69B Del železne konjske podkve; Železen kovan žebelj s široko okroglo Šrapnel bombe ali granate; dl. 6 cm, dl. 16 cm, š. 3 cm, db. 1 cm. ploščato glavo; dl. 6,1 cm, š. glave db. 1,3 cm. 2 cm, db. trna 0,5 cm. 2 HTV 49D 18 HTV 88D Del železne konjske podkve; 10 HTV 20B Medeninasti tulec naboja za pu- dl. 15 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm. Železen kovan žebelj s široko kva- ško z oznako 59 na dnu; dl. 5,1 cm, dratno ploščato glavo; dl. 4,5 cm, pr. 1,2 cm. 3 HTV 84A š. glave 2,5 cm, db. trna 1 cm. Del železne verige z varnostno za- 19 HTV 90D ponko; dl. verige 15 cm, dl. člena 11 HTV 94E Železen naboj; dl. 4,9 cm, pr. 1,1 cm. 5 cm, š. člena 2,2 cm, db. člena Železen lesni vijak z zanko; dl. 6 cm, 0,6 cm, dl. zaponke 14 cm, š. zapon- š. zanke 2 cm, db. 0,5 cm. 20 HTV 14B ke 2 cm, db. zaponke 1 cm. Plastičen šibrni naboj modre barve; 12 HTV 88C dl. 6,7 cm. 4 HTV 56A Železen kovan klin kvadratnega pre- Železna ojačitev za peto trikotne- seka; dl. 18 cm, db. 0,9 cm. ga preseka; dl. 7,5 cm, š. 8 cm, db. 0,7 cm. 13 HTV 89D Del kline in nasadilo železnega 5 HTV 63B noža z ostankom lesenega ročaja Železen klin kvadratnega preseka in bakreno zakovico, na rezilu na- s ploščato in preluknjano trikotno pis ROSTFREI; dl. 10,5 cm, š. 2 cm, glavo; dl. 12 cm, š. 1,4 cm, š. gla- db. 0,2 cm. ve 3 cm. 14 HTV 59A 6 HTV 60E Del železnega dleta(?) z votlim Železen kavelj z zanko; dl. 8 cm, stožčastim nasadilom; dl. 8,5 cm, š. 2,7 cm, db. 1 cm. š. 1,1 cm, db. 0,4 cm. 7 HTV 71E 15 HTV 49C Železen ploščat pravokoten okov Medeninasta navojna spojka 16 / ø okna(?); dl. 10 cm, š. 1,6 cm, 22; dl. 3,2 cm. db. 0,1 cm. 16 HTV 69C 8 HTV 42D Šrapnel bombe ali granate; Železen okov; dl. 10 cm, š. 3,8 cm, dl. 3,6 cm, š. 0,6 cm, db. 0,5 cm. db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 148 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 14 12 13 15 20 17 18 19 16 149 21 HTV 74D 34 HTV ZE 2B Plastična ušesna znamka za govedo Dno narebrene čaše iz prozorne- s črtno kodo in oznako SI 1294 7111; ga stekla s prstanasto nogo; v. 3 cm, š. 5,7 cm, v. 7,7 cm, db. 0,1 cm. pr. d. 5 cm, pr. noge 3,8 cm. 22 HTV 107C 35 HTV ZE 9B Plastični glavnik krem barve; Odebeljeno ustje in del vratu stekle- dl. 12,5 cm, š. 2,5 cm, db. 0,4 cm. nice iz prozornega pihanega stekla; v. 1,6 cm, š. 3,5 cm, pr. 5 cm. 23 HTV 53A Ustnik tobačne pipe iz črne plastike; 36 HTV ZE 84C dl. 5 cm, š. 1,2 cm, db. 1 cm. Izvihano profilirano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/3; š. 4 cm, 24 HTV 78C v. 3 cm, pr. 20 cm. Plastični gumb rjavkaste barve; pr. 1,5 cm, db. 1,7 cm. 37 HTV ZE 22B Izvihano odebeljeno ustje lon- 25 HTV 6E ca svetlo rjave barve 7.5YR6/4; Ploščat plastični gumb bele barve; š. 2,7 cm, v. 2 cm, pr. 20,6 cm. pr. 1,5 cm, db. 0,3 cm. 26 HTV 74C Lego kocka rdeče barve; dl. 3 cm, š. 1,5 cm, v. 1,1 cm. 27 HTV 7A Del vzdolžno preluknjanega pred- meta kvadratnega preseka iz rjave plastike; dl. 3,2 cm, š. 0,9 cm. 28 HTV 61D Del brusa; dl. 7,1 cm, db. 1,8 cm, š. 1,7 cm. 29 HTV 84C Kamnito jedro ali pestnjak(?) iz rja- vega roženca; v. 8 cm, š. 6,2 cm, db. 3,6 cm. 30 HTV ZE 9B Gumb iz temno rjave plasti- ke s štirimi luknjicami; pr. 2,2 cm, db. 0,3 cm. 31 HTV 13B Del odebeljenega roba rimske(?) skodelice iz zelenkastega stekla; š. 2,1 cm, v. 1 cm, pr. 9,5 cm. 32 HTV ZE 67E Del ustja in stene prozorne steklene narebrene čaše; š. 4,2 cm, v. 5,3 cm, pr. 6 cm. 33 HTV ZE 4D Del ustja in stene prozorne ste- klene poligonalne čaše; š. 3,9 cm, v. 4,1 cm, pr. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 150 M 1:2 21 22 24 26 25 23 27 29 28 30 31 32 33 34 35 36 37 151 38 HTV ZE 43D 49 HTV ZE 43C Močno izvihano odebeljeno ustje Močno izvihano odebeljeno ustje lonca rdečkasto rumene bar- lonca rdečkasto rumene bar- ve 7.5YR7/6; š. 4,8 cm, v. 2,6 cm, ve 7.5YR7/6; š. 5,5 cm, v. 2,6 cm, pr. 22 cm. pr. 26 cm. 39 HTV ZE 84C 50 HTV ZE 84A Izvihano profilirano ustje lonca Izvihano profilirano ustje lon- rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; ca rdečkasto rumene barve 5YR7/3; š. 3,3 cm, v. 3,1 cm, pr. 27,4 cm. š. 4 cm, v. 2,5 cm, pr. 26 cm. 40 HTV ZE 10A Izvihano ustje lonca rdečkasto ru- mene barve 7.5YR6/6; š. 6,7 cm, v. 2,8 cm, pr. 30 cm. 41 HTV ZE 22D Odebeljeno izvihano ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 3,6 cm, v. 2,1 cm, pr. 27,4 cm. 42 HTV ZE 75B Odebeljeno izvihano ustje lon- ca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; š. 3,6 cm, v. 2,2 cm, pr. 30 cm. 43 HTV ZE 39A Izvihano profilirano odebeljeno ustje lonca rdečkasto rumene bar- ve 7.5YR6/6; š. 3,6 cm, v. 2,4 cm, pr. 29,4 cm. 44 HTV ZE 21B Odebeljeno izvihano ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 5 cm, v. 2,5 cm, pr. 22,4 cm. 45 HTV ZE 38B Izvihano odebeljeno ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 3,4 cm, v. 2,7 cm, pr. 21,6 cm. 46 HTV ZE 8A Izvihano profilirano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/4; š. 4,7 cm, v. 2,5 cm, pr. 34,6 cm. 47 HTV ZE 86A Izvihano ustje lonca rdečkasto ru- mene barve 7.5YR7/4; š. 3,5 cm, v. 2,8 cm, pr. 26,4 cm. 48 HTV ZE 45B Močno izvihano odebeljeno ustje lonca rdečkasto rumene bar- ve 5YR7/6; š. 3,5 cm, v. 2,3 cm, pr. 29 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 152 M 1:2 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 153 51 HTV ZE 61C 62 HTV ZE 4D Izvihano odebeljeno ustje lon- Odebeljeno ustje sklede z ravnim ca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; robom rdečkasto rumene bar- š. 6,6 cm, v. 3,6 cm, pr. 25,2 cm. ve 7.5YR6/8; š. 3,3 cm, v. 2,2 cm, pr. 34,6 cm. 52 HTV ZE 56C Močno izvihano odebeljeno ustje 63 HTV ZE 108A lonca rdečkasto rumene bar- Izvihano ustje lonca rdečkasto ru- ve 5YR6/6; š. 4,3 cm, v. 2,6 cm, mene barve 5YR6/6; š. 3,2 cm, pr. 27 cm. v. 2,3 cm, pr. 30,8 cm. 53 HTV ZE 1A Izvihano profilirano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/4; š. 5,1 cm, v. 3 cm, pr. 23,2 cm. 54 HTV ZE 9A Izvihano profilirano ustje lon- ca zelo svetlo rjave barve 10YR7/4; š. 4,1 cm, v. 2,9 cm, pr. 30,2 cm. 55 HTV ZE 75A Odebeljeno izvihano ustje lon- ca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; š. 3,4 cm, v. 2,2 cm, pr. 23,4 cm. 56 HTV ZE 68C Izvihano odebeljeno ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR6/6; š. 3,9 cm, v. 2,6 cm, pr. 20,4 cm. 57 HTV ZE 83C Izvihano profilirano ustje lon- ca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; š. 3,2 cm, v. 2,5 cm, pr. 18 cm. 58 HTV ZE 55A Močno izvihano odebeljeno ustje lonca rjave barve 7.5YR5/6; š. 2,8 cm, v. 2,5 cm, pr. 13 cm. 59 HTV ZE 37A Odebeljeno izvihano ustje lon- ca rdečkasto rumene barve 5YR6/8; š. 5,7 cm, v. 2,7 cm, pr. 23 cm. 60 HTV ZE 81A Izvihano profilirano ustje lonca te- mno sive barve 10YR4/1; š. 4,6 cm, v. 2,1 cm, pr. 20,2 cm. 61 HTV ZE 108A Izvihano odebeljeno ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR6/6; š. 2,9 cm, v. 2,2 cm, pr. 22 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 154 M 1:2 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 155 64 HTV ZE 54A 75 HTV ZE 63E Močno izvihano odebeljeno ustje Odebeljeno profilirano ustje glo- lonca rdečkasto rumene bar- boke sklede rdečkasto rumene ve 7.5YR6/6; š. 4,3 cm, v. 2,2 cm, barve 7.5YR7/6; š. 5,9 cm, v. 3,6 cm, pr. 11 cm. pr. 26,8 cm. 65 HTV ZE 75A 76 HTV ZE 60C Odebeljeno izvihano ustje lon- Izvihano profilirano ustje lonca zelo ca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; temno sive barve 2.5YR3; š. 4,6 cm, š. 2,6 cm, v. 2,6 cm, pr. 23 cm. v. 2,9 cm, pr. 26 cm. 66 HTV ZE 82C 77 HTV ZE 81C Izvihano ustje lonca svetlo rjave Izvihano profilirano ustje lonca barve 7.5YR6/2; š. 7,1 cm, v. 2,3 cm, rdečkasto rumene barve 7.5YR6/6; pr. 22 cm. š. 4,7 cm, v. 2,6 cm, pr. 26,6 cm. 67 HTV ZE 26A 78 HTV ZE 34A Odebeljeno izvihano ustje lonca zelo Odebeljeno, rahlo profilirano iz- temno sive barve 7.5YR3; š. 3,8 cm, vihano ustje lonca svetlo rumene v. 2,2 cm, pr. 17 cm. barve 10YR7/4; š. 3,8 cm, v. 2,8 cm, pr. 25,4 cm. 68 HTV ZE 35A Izvihano ustje lonca rdečkasto ru- mene barve 7.5YR6/8; š. 3,5 cm, v. 2,1 cm, pr. 26 cm. 69 HTV ZE 78A Izvihano profilirano ustje lonca sive barve 5YR4/1; š. 4,3 cm, v. 2,3 cm, pr. 24,6 cm. 70 HTV ZE 85D Izvihano profilirano ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 4 cm, v. 2,2 cm, pr. 22 cm. 71 HTV ZE 83B Izvihano profilirano ustje lonca te- mno sive barve 10YR4/1; š. 4 cm, v. 2 cm, pr. 17 cm. 72 HTV ZE 12C Odebeljeno izvihano ustje lon- ca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; dl. 3,1 cm, š. 2,1 cm, pr. 16 cm. 73 HTV ZE 50A Izvihano odebeljeno ustje lonca te- mno sive barve 5YR3/1; š. 2,7 cm, v. 2,3 cm, pr. 16 cm. 74 HTV ZE 34D Odebeljeno izvihano ustje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR6/8; š. 4,8 cm, v. 2,3 cm, pr. 25,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 156 M 1:2 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 157 79 HTV ZE 35C 90 HTV ZE 15D Izvihano profilirano ustje lonca te- Odebeljeno visoko ustje sklede mno sive barve 10YR4/1; š. 4,2 cm, rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; v. 2,5 cm, pr. 17,2 cm. š. 6,2 cm, v. 6,6 cm, pr. 39,6 cm. 80 HTV ZE 99A 91 HTV ZE 22E Izvihano profilirano ustje lonca te- Odebeljeno uvihano ustje sklede mno sive barve 7.5YR4; š. 3 cm, rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6, v. 2 cm, pr. 17,2 cm. prevlečene znotraj in zunaj z oliv- no glazuro; š. 5,2 cm, v. 3,3 cm, 81 HTV ZE 84C pr. 28,6 cm. Izvihano ustje lonca zelo temno sive barve 5YR3/1; š. 3,4 cm, v. 3,9 cm, 92 HTV ZE 13C pr. 19,4 cm. Rahlo profilirano izvihano ustje sklede z oker glazuro znotraj, bar- 82 HTV ZE 41C va svetlo rjava 7.5YR7/6; š. 4 cm, Izvihano profilirano ustje lonca te- v. 2,3 cm, pr. 21,6 cm. mno sive barve 5YR4/1; š. 4,1 cm, v. 1,9 cm, pr. 22 cm. 83 HTV ZE 47C Izvihano ustje lonca sive bar- ve 5YR6/1; š. 3,2 cm, v. 2,3 cm, pr. 15 cm. 84 HTV ZE 67A Izvihano odebeljeno profili- rano ustje lonca rožnato bele barve 7.5YR1/2; š. 2,4 cm, v. 1,5 cm, pr. 11,8 cm. 85 HTV ZE 61C Izvihano ustje lonca rožnate bar- ve 5YR7/3; š. 4,2 cm, v. 2,7 cm, pr. 17 cm. 86 HTV ZE 6A Izvihano profilirano ustje skledice rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 3,7 cm, v 1,6 cm, pr. 19,6 cm. 87 HTV ZE 37B Močno izvihano ustje lonca rožna- to sive barve 7.5YR6/2; š. 5,7 cm, v. 2,5 cm, pr. 18,6 cm. 88 HTV ZE 1B Močno odebeljen rob pokrovke zelo temno sive barve 7.5YR3; š. 6 cm, v. 3,2 cm, pr. 35 cm. 89 HTV ZE 41C Odebeljeno izvihano ustje globo- ke sklede temno sive barve 2.5YR4; š. 9,1 cm, v. 4,1 cm, pr. 30 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 158 M 1:2 M 1:3 90 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 159 93 HTV ZE 13D 102 HTV ZE 35A Rahlo profilirano odebeljeno ustje Odebeljeno izvihano ustje lonca sklede z oker glazuro znotraj in rdečkasto rumene barve 7.5YR6/8; zunaj, barva rdečkasto rume- š. 4,8 cm, v. 2,3 cm, pr. 25,4 cm. na 7.5YR6/4; š. 3,5 cm, v. 2,5 cm, pr. 11 cm. 94 HTV ZE 57A Odebeljeno uvihano ustje skledi- 103 HTV ZE 39A ce rdečkasto rumene barve 5YR6/6; Rob pokrovke temno sive bar- š. 3 cm, v. 2,2 cm, pr. 26 cm. ve 7.5YR4; š. 2,4 cm, v. 2,3 cm, pr. 13 cm. 95 HTV ZE 91D Del ustja sklede rdečkasto rume- 104 HTV ZE 80D ne barve 5YR6/6 prevlečene zunaj Gumb pokrovke svetlo rjave barve in znotraj z oker glazuro; š. 5,2 cm, 10YR6/3; v. 2 cm, pr. 6,1 cm. v. 2,6 cm, pr. 21 cm. 105 HTV ZE 22B 96 HTV ZE 35A Gumb pokrovke s sledovi zelene gla- Ustje in stena vodoravno nare- zure zunaj in oker glazure znotraj, brene skledice rdečkasto rumene rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; barve 7.5YR7/6; š. 3 cm, v. 3,8 cm, v. 1,6 cm, pr. 4,5 cm. pr. 11 cm. 106 HTV ZE 58E 97 HTV ZE 75B Rob in recipient porcelanskega kro- Odebeljeno izvihano ustje sklede žnika; š. 8,2 cm, v. 8 cm, pr. 27 cm. rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 4 cm, v. 4 cm, pr. 25 cm. 107 HTV ZE 6A Del ustja in stene lonca z zunanjim 98 HTV ZE 18B vodoravnim rebrom pod ustjem za Odebeljeno izvihano ustje skledice namestitev pokrova; znotraj oker rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; in olivno zelena glazura, zunaj ze- š. 3,7 cm, v. 2,5 cm, pr. 19 cm. lena glazura; š. 4,2 cm, v. 3,9 cm, pr. u. 13 cm. 99 HTV ZE 21D Odebeljeno izvihano ustje skledi- ce z oker glazuro znotraj in zunaj, rdečkasto rumene barve 5YR7/6; š. 3,5 cm, v. 2,5 cm, pr. 14,6 cm. 100 HTV ZE 104A Odebeljeno izvihano ustje skledice rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 4,3 cm, v. 2,2 cm, pr. 13,4 cm. 101 HTV ZE 66D Rahlo profilirano odebeljeno ustje sklede z oker glazuro znotraj in zunaj, barva rdečkasto rume- na 7.5YR6/4; š. 3,5 cm, v. 2,5 cm, pr. 11 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 160 M 1:2 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 161 108 HTV ZE 69B 113 HTV ZE 32D Del oboda porcelanskega krožnika; Ustje in stena porcelanaste skode- š. 5,2 cm, v. 4,8 cm, pr. 26 cm. lice z navpičnim ročajem; š. 4,2 cm, v. 6,1 cm, pr. 13,6 cm. 109 HTV ZE 53C Rob in stena porcelanske skodelice; 114 HTV ZE 65D š. 3,7 cm, v. 3,6 cm, pr. 11 cm. Del porcelanske električne vtičnice; v. 2 cm, pr. 3 cm. 110 HTV ZE 37D Del porcelanskega krožnika s cve- tnim okrasom v sivo zeleni barvi na širokem robu; š. 6,7 cm, v. 5,1 cm, pr. 20 cm. 111 HTV ZE 24B Del ustja in stene sklede iz belopr- stene keramike z zelenim okrasom pasu in črte pod robom zunaj; š. 3,6 cm, v. 2,9 cm, pr. 20,6 cm. 112 HTV ZE 37E Del valjaste porcelanaste skodeli- ce na prstanasti nogi, z navpičnim ročajem in rdeče rjavim stiliziranim okrasom zunaj; š. 8 cm, v. 7,8 cm, pr. 8,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 162 M 1:2 108 109 110 111 112 113 114 163 Analize Petrografske analize Analizirala sem 30 vzorcev kamnin oziroma kamnitih artefak- Nina Zupančič tov z arheološkega najdišča Hotinja vas. Vzorce sem pregleda- la makroskopsko in pod binokularno lupo. Za nekatere vzorce bi za popolnoma nedvoumno opredelitev kamnine potrebovala še dodatne analize (zbrusek, rentgenski difraktogram), a zaradi 17 Številčna zastopanost posameznih vrst kamnin z najdišča Hotinja vas. ohranjanja vzorca tovrstne – destruktivne analize niso bile iz- Skupina Podskupina Vrsta Število vršene. Prikazani so številčna zastopanost posameznih vrst ka- Magmatske Globočnine Granodiorit 2 mnin (sl. 17) in opisi posameznih vzorcev (sl. 18). Žilnine Pegmatit 2 Pregledani vzorci sodijo večinoma med metamorfne kamni- Žilnine Aplit 1 +1 ne (23), manjši del jih je magmatskih (6), kamor sem prištela tudi Piroklastične Tuf 1 dve piroklastični kamnini. Za en vzorec brez dodatnih analiz ni Metamorfne Skrilave Gnajs 16 +1 mogoče določiti, ali pripada aplitu z nekoliko več mafičnih mi- Skrilave Filit 1 neralov (biotita) ali pa gre morda za izredno drobnozrnat gnajs. Masivne - temne Amfibolit 3 Obe vrsti kamnin lahko najdemo na Pohorju. Tudi vzorec skrila- Masivne svetle Kvarcit 3 ve, drobnozrnate kamnine bi bil lahko filit ali pa skrilavi melje- Skupaj 30 vec. Glede na pohorsko zaledje je verjetneje, da gre za filit. Vse 18 Petrografska analiza 30 vzorcev kamnin in kamnitih artefaktov. Vzorec SE Kat. št. Obdelava Kamnina Izvor 1 Večja jama 8 (SE 90) žrmlje gnajs Pohorje 2 Večja jama 15 (SE 94) žrmlje gnajs Pohorje 3 Večja jama 15 (SE 94) da gnajs Pohorje 4 Večja jama 15 (SE 94) da gnajs Pohorje 5 Večja jama 15 (SE 94) verjetno tuf Slovenija - Zg. Savinjska dolina ? 6 Večja jama 14 (SE 141) verjetno blestnik/gnajs Slovenija - Zg. Savinjska dolina ? 7 Večja jama 14 (SE 141) zelo verjetno gnajs Pohorje 8 Večja jama 14 (SE 141) zelo verjetno gnajs Pohorje 9 Objekt 3 (SE 161) žrmlje pegmatit Pohorje 10 Objekt 3 (SE 161) žrmlje aplit ali izredno drobno zrnat gnajs Pohorje 11 Objekt 3 (SE 161) da amfibolit Pohorje 12 Objekt 3 (SE 161) da drobno zrnat gnajs Pohorje 13 Objekt 3 (SE 161) da debelo zrnat gnajs Pohorje 14 Objekt 3 (SE 161) da gnajs Pohorje 15 Objekt 3 (SE 161) da gnajs Pohorje 16 Objekt 10 (SE 199) da kvarcit Pohorje 17 Objekt 10 (SE 199) da pegmatit Pohorje 18 Objekt 10 (SE 199) da kvarcit Pohorje 19 Objekt 12 (SE 265) da gnajs Pohorje 20 Objekt 12 (SE 265) da aplit Pohorje 21 Objekt 12 (SE 265) da granodiorit Pohorje 22 Objekt 14 (SE 112) da granodiorit Pohorje 23 Objekt 1 (SE 43) G79 da filit ali skrilavi meljevec Pohorje 24 Objekt 14 (SE 112) da gnajs Pohorje 25 Objekt 7 (SE 120) G171 da kvarcit Pohorje 26 Objekt 14 (SE 112) G172 da amfibolit Pohorje 27 Večja jama 13 (SE 143) G372 da gnajs Pohorje 28 Objekt 6 (SE 158) da gnajs Pohorje 29 Objekt 6 (SE 158) da gnajs Pohorje 30 Objekt 3 (SE 161) G106 da amfibolit Pohorje Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 164 navedene vrste kamnin, razen tufa, najdemo na Pohorju. Vse sestavljata kremen in sljuda (muskovit in/ali biotit), gnajs pa po- najdbe so obdelani kosi. leg njiju vsebuje tudi glinence. To mu daje nekoliko večjo trdnost Pri arheoloških kamnitih artefaktih je poleg same vrste kamni- in zlasti lom v debelejše pole (bloke). Gnajs je običajno debelo- ne najpogostejše vprašanje tudi njen izvor ter lastnosti in s tem zrnat (posamezne minerale lahko vidimo s prostim očesom), filit uporabnosti za določene namene. V nadaljevanju zato sledi opis pa drobnozrnat, tako da mineralov s prostim očesom ne prepo- vseh vrst kamnin, ki smo jih določili v materialu iz Hotinje vasi. znamo. Filit se zato lomi v najtanjše plošče. Glinenci razmeroma hitro preperevajo in se pri tem spremenijo v različne glinene mi- Magmatske kamnine nerale. Tudi sljude, ki so sicer bolj obstojne, preperevajo v gline- ne minerale. Za izdelavo žrmelj so gnajsi, ki vsebujejo relativno Dva vzorca sta opredeljena kot granodiorit, ki je osrednja po- manj sljud, dokaj uporabni. Vseh 15 vzorcev gnajsa in en vzorec horska globočnina in ki je prodrla v okolne metamorfne kamni- filita je s Pohorja. ne. Nekdaj so to kamnino imenovali tonalit. Svež (nepreperel) Amfibolit je masivna, temna metamorfna kamnina. Sestavljajo granodiorit je izredno trdna kamnina, odporna proti obrabi. Ker jo beli bazični plagioklazi in temni (zeleni, rjavi, črni) amfiboli. je drobnozrnat, ga je razmeroma enostavno oblikovati v želeno Delovanje tektonike se lahko v amfibolitu kaže z usmerjenostjo obliko. Kamnina je izredno primerna za različne drobilne kamne ali nagubanostjo menjajočih se pasov svetlih in temnih minera- – tako fino kakor grobo mletje. lov. Na Pohorju in Kobanskem (ter v sosednji Avstriji) se amfibo- V zaključnih fazah magmatske diferenciacije ali pri delnem ta- lit pojavlja v obliki leč v gnajsih in blestnikih, pogosto pa tudi v ljenju metamorfnih kamnin nastane talina, v kateri so minerali dokaj obsežnih izdankih. Amfibolit je zelo trdna kamnina, tež- z najnižjimi tališči – kremen, kisli glinenci (K-glinenci in/ali Na- ka za lomljenje in oblikovanje, vendar pa je, potem ko je obde- plagioklazi) in sljude (običajno svetli muskovit). Če je prisotne lana, zelo trpežna. Analizirani trije kosi zelo verjetno izhajajo s veliko lahkohlapne faze, iz take taline kristalizirajo debelozrnate Pohorja. žilnine – pegmatiti (dva vzorca). Če je lahkohlapne komponente Kvarcit (trije vzorci) je svetla masivna metamorfna kamnina, ki manj, pa drobnozrnati apliti (zagotovo en vzorec). Kadar poteka nastane z metamorfozo kremenovih peščenjakov in rožencev. kristalizacija pod usmerjenim tlakom, so lahko rahlo usmerjeni Običajno so kremenova zrna razpotegnjena. Pohorski se poja- (najverjetneje tudi drugi vzorec, ki bi morda utegnil biti gnajs). vljajo v polah in lečah v marmorjih – torej so to nekdanji roženci, Žilnine lahko zapolnjujejo razpoke v magmatskih ali metamorf- ki so zaradi povišane temperature med metamorfozo rekristali- nih kamninah. Na Pohorju so običajne tako v granodioritu kakor zirali – zrastla so večja zrna. Kamnina zato nima več tako ostre- tudi v gnajsih. Žilnine so dobro odporne proti preperevanju in ga školjkastega loma kakor roženec, je pa izredno trda, trdna in zaradi mineralne sestave in strukture (zrnavosti) trdne in odpor- odporna proti preperevanju. Kvarcit lahko makroskopsko zame- ne proti obrabi. Iz pegmatita oziroma aplita sta izdelana dva pri- njamo tudi za drobnozrnat žilni kremen. Izredno primeren je za merka žrmelj. pestnjake. V skupino magmatskih kamnin nekatere klasifikacije uvršča- jo tudi piroklastične kamnine. Izvor delcev je pri takih kamninah Analize lipidov in stabilnih izotopov vulkanski, način usedanja in litifikacije sedimenten. Tuf nasta- ogljika v maščobnih kislinah ne z usedanjem vulkanskega pepela (izredno finozrnati delci). C in C 16:0 18:0 Če je mlajši, je običajno slabše vezan in zato zelo mehek. Barva Nives Ogrinc tufa je odvisna od kemijske sestave – zlasti količine in valenč- nega stanja železa. Običajno je bele ali sivkaste barve, v Sloveniji pogosto zelen. Ker je kamnina zelo drobnozrnata, jo je brez do- datnih analiz včasih težko nedvoumno opredeliti. Nahajališča tufov so lahko zelo oddaljena od primarne vulkanske aktivnosti, saj jih lahko veter nosi več 10 km daleč. V Sloveniji imamo naj- Analize ostankov keramičnih posod omogočajo prepoznava- bližja nahajališča tufa severno od Vuzenice (zelo majhen izdanek nje vsebine posod in zato ponuja edinstveno povezavo med pretežno belo-sivega materiala), v zgornjem delu Savinjske do- njeno obliko in namembnostjo. Med predelavo organskih line (v okolici Luč in v Podvolovljeku), na Gorenjskem (Peračica, snovi v neglaziranih lončenih posodah, na primer kuhanje Kamna gorica, Kranjska reber) in okrog Bohorja. Podobne tufe, hrane, se lipidi absorbirajo v steno posode in ohranijo skozi vezane na isti vulkanizem, najdemo tudi v Avstriji na Koroškem daljše arheološko obdobje. Te lipide ekstrahiramo in analizi- in Štajerskem. Če je tuf okremenjen, je kamnina precej trdna. Še ramo s plinsko kromatografijo (GC) in plinsko kromatografi- vedno pa je dovolj mehka, da jo z lahkoto oblikujemo v želene jo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC/MS). Z omenjenima oblike. Obraba takih izdelkov je razmeroma hitra. metodama določimo strukturo in porazdelitev posameznih lipidov v ostankih keramičnih posod in s tem njihovo upo- Metamorfne kamnine rabo. Po identifikaciji lipidov je potrebno določiti njihov iz- vor, pri čemer je potrebno upoštevati, da je prišlo v času ar- Gnajs in filit sodita med skrilave metamorfne kamnine. Take heološkega odlaganja do delne razgradnje lipidov (hidrolize, kamnine nastanejo pod povišanim usmerjenim tlakom, ki je oksidacije ali mikrobne razgradnje). Najbolj obstojni spojini, povzročil, da so se minerali, zlasti lističasti (sljude) orientira- ki nastaneta pri razgradnji živalskih maščob, sta C in C 16:0 18:0 li pravokotno na smer pritiska. Kamnine so zato skrilave – ko- maščobni kislini. Na podlagi meritev izotopske sestave oglji- ljejo (lomijo) se po plasteh, vzporednih skrilavosti. Zato so izre- ka v obeh maščobnih kislinah je mogoče ugotoviti izvor ži- dno primerne za izdelavo strešnikov in tlakovcev. Obe kamnini valskih maščob. Tako lahko ločimo maščobo prežvekovalcev, Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 165 neprežvekovalcev in mlečno maščobo (Dudd/Evershed 1478). delno v tangencialni ravnini, kjer smolnih kanalov ni bilo opazi- Meritve se izvajajo na plinskem kromatografu sklopljenem z ti, bi to oglje utegnilo pripadati jelki ( Abies). Sedem primerkov je masnim spektrometrom za analizo stabilnih izotopov lahkih bilo nedoločljivih (sl. 19). elementov preko sežigne enote (GC–C–IRMS). Kljub določe- Večji del zbranega oglja verjetno pripada lesu, iz katerega so bili nim omejitvam je tako organska analiza ostankov še posebej zgrajeni objekti 1, 5, 7, 9, 12 in 13, ki so bili delno vkopani v pod- uporabna v arheoloških študijah, kjer se ugotavlja uporab- lago. Najpogosteje je bil uporabljen hrastov les, znatno manj pa nost keramike in predelava hrane. tudi bukov les. Preostale vrste lesa, ki so zastopane le z manj- Organsko analizo lipidov smo lahko določili le v enem vzorcu. šo količino oglja ali celo le s posamičnimi primerki, so bile morda Karakterizacijo smo izvedli z visokotemperaturnem (HT) GC/ uporabljene za katere manj pomembne gradbene elemente ali MS, medtem ko smo izotopsko sestavo ogljika v C in C do- inventar, lahko pa bi to oglje izviralo tudi iz kakšnega ognjišča, 16:0 18:0 ločili z GC–C–IRMS. Izotopsko sestavo izražamo s tako imeno- kjer se je verjetno kurilo z vsakršnim lesom, ki je bil na voljo. vano δ-vrednostjo relativno glede na standard v ‰. Za ogljik je privzet karbonatni standard Vienna Pee Dee Belemnite1. 19 Odstotne vrednosti oglja drevesnih vrst. Ugotovili smo, da so v posodi prisotni tako živalski kot tudi ra- 70 stlinski lipidi. Živalske lipide smo identificirali na podlagi poraz- 60 delitve maščobnih kislin, pri čemer sta bili najbolj zastopani C 50 16:0 in C maščobni kislini. Na podlagi razlike v izotopski sestavi C 40 18:0 18:0 in C maščobnih kislin(∆13C = δ13C – δ13C ), ki je znašala – 30 16:0 18:0 16:0 2.83 ‰, smo ugotovili, da so v vzorcu prisotne maščobe pre- 20 žvekovalcev. Rastlinske lipide pa smo identificirali na podlagi 10 prisotnosti n-alkanov z daljšimi verigami C -C (alkani z li- 0 16 33 him številom verig prevladujejo nad alkani s sodim številom Salix Fagus Alnus Abies nedol. verig), prisotnostjo n-alkoholov in β-sitosterola. V vzorcu ni- Quercus Carpinus Populus Sorbus smo zasledili prisotnosti voskov. Paleobotanične analize Flotirani vzorci Metka Culiberg Oglje Iz peščenega drobirja je bilo izbranih 208 primerkov oglja, veči- noma velikih le nekaj milimetrov, le v vzorcu iz objekta 14 oglja ni bilo. Tudi tu je razmerje med vrstno pripadnostjo oglja podobno kakor v prvi skupini vzorcev. Največ je zopet hrastovega ( Quercus) Za paleobotanično raziskavo gradiva z arheološkega najdišča pri in nekaj manj bukovega ( Fagus) oglja, oglje vseh drugih dreve- Hotinji vasi smo dobili dve različni skupini vzorcev. Prva skupi- snih vrst pa je tudi tu razmeroma skromno zastopano, bilo pa je na devetih vzorcev je vsebovala manjše ali večje primerke oglja, ugotovljenih še nekaj več drevesnih vrst. To je bilo še oglje bresta druga skupina desetih vzorcev pa je bila dobljena s flotacijo iz- ( Ulmus), jesena ( Fraxinus) javorja ( Acer), breze ( Betula), črnega kopanega gradiva. Vsebovali so ca ¼ litra silikatnega peščenega bezga ( Sambucus), smreke ( Picea) in tise ( Taxus) (sl. 20). drobirja, iz katerega je bilo treba s prebiranjem pod binokular- Pri gradnji lesenih objektov je bilo verjetno pomembno, da so jem izbrati rastlinske ostanke, oglje in semena. Nekateri drob- bili nosilni deli konstrukcije narejeni iz trdnega in obstojne- ci oglja so bili bolj ali manj impregnirani ali celo inkrustirani, ga lesa, kakršen je zagotovo hrastov in tudi bukov les. Za ste- zato je bilo določanje pripadnosti posameznim drevesnim vr- ne, ki so bile premazane z ilovico, pa bi bil lahko uporabljen tudi stam v nekaterih primerih težavnejše ali celo nemogoče. Semena les drugih vrst drevja, ki je uspevalo v okolici. Tudi v notranjo- so bila dveh vrst: večji del je bilo nepooglenelih, manj pa je bilo sti objektov so bili verjetno kakšni izdelki ali pripomočki iz lesa pooglenelih, večinoma so bila to zrna žit in ene vrste stročni- in ne nazadnje tudi ognjišča. Zato takšna pestrost vrst lesnega ce. Za določanje oglja in semen so bili uporabljeni določeval- oglja ni nič nenavadnega, bolj nenavadna je za najdišče ni ključi: Bertsch 1941; Grosser 1977; Bojňanský/Fargašová 2007; razmeroma skromna vsebina oglja. Schweingruber 1978. Vzorci z ogljem 20 Odstotne vrednosti oglja drevesnih vrst (flotirani vzorci). 60 Iz devetih vzorcev je bilo skupno analiziranih 191 primerkov oglja, 50 od katerih jih je največ pripadalo hrastu ( Quercus), nekaj več 40 je bilo tudi oglja bukve ( Fagus), medtem ko je bilo oglja drugih 30 drevesnih vrst, večinoma listavcev, le po nekaj primerkov. To je 20 bilo še oglje gabra ( Carpinus), jelše ( Alnus), topola ( Populus), vrbe 10 ( Salix) in jerebike ( Sorbus). Iglavcu je pripadal en sam prime-0 rek oglja. Ker so bili anatomski znaki razločno vidni le v prečni in Acer Picea Abies axus 1 Podrobnejši postopek priprave vzorca in opravljenih analiz je objavljen v Fagus Ulmus Betula T Sorbus iglavec Quercus Fraxinus Carpinus Populus Ogrinc et al. 2012, 339–347. Sambucus Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 166 Semena Analiza žlindre Iz desetih vzorcev je bilo izbranih 1484 semen. Od tega je bilo 1352 Maja Gutman nepooglenelih in so zanesljivo recentna. V plitvo ležeče kultur- ne plasti so prišla bodisi z oranjem bodisi zoogeno. To so semena travniških in ruderalnih rastlin ali poljskih plevelov. Od teh za- dnjih je bilo največ semen metlikovk ( Chenopodiaceae), ki pogo- sto porastejo požete njive, bršljanovolistnega jetičnika ( Veronica hederifolia), muhviča ( Setaria sp.), kostrebe ( Echinocloa sp.), Z analizami smo nameravali določiti vrsto ter mineralno in ke-dresni ( Polygonum sp.) in še vrste drugih. Bolj ali manj enake mično sestavo 2 vzorcev arheometalurške žlindre (sl. 21). Vzorca vsebine semen so bile ugotovljene tudi v nekaterih arheoloških sta bila preiskana z optično mikroskopijo, rentgensko praškovno najdiščih v Prekmurju, od bronastodobnih do srednjeveških, de- difrakcijo, rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in ramansko nimo Gorice pri Turnišču (Culiberg 2010), Kotare – Baza pri Murski mikrospektroskopijo. Soboti (Kaligarič/Paušič 2011a) ali Grofovsko 2 pri Murski Soboti Žlindra predstavlja stranski produkt talilnih procesov in kovaških (Kaligarič/Paušič 2011b). Največ pozornosti so seveda zbudile peč- dejavnosti. Arheometalurške žlindre so bogate s kovinsko fazo, ke grozdnih jagod ( Vitis vinifera), ki so bile prav tako ugotovljene vendar je treba upoštevati omejene možnosti žganja v staro-na zgoraj naštetih in tudi na obravnavanem najdišču, a je bilo z davnih, največkrat enostavnih redukcijskih pečeh. Kot gorivo so radiokarbonsko analizo dveh grozdnih pečk z najdišča Grofovsko uporabljali lesno oglje (Lamut/Medved 2008). pri Murski Soboti, od katerih je ena izvirala iz bronastodobne, V Sloveniji so znane preiskave žlinder z nekaterih arheoloških druga pa srednjeveške naselbine, potrjeno, da niso starejše od najdišč. V zbirki Arheologija na avtocestah Slovenije so poda- 50 let (Culiberg 2015, v tisku). ni rezultati preiskav arheometalurških žlinder za Trnavo (Orengo/ Za najdišče so pomembnejša pooglenela semena, katera pa lah- Fluzin 2006), Sela pri Dobu (Lamut/Medved 2007) ter Gornje njive ko z večjo gotovostjo umestimo v čas, ko je živela naselbina. Od pri Dolgi vasi (Lamut/Medved 2008). žitaric je bilo to 106 zrn prosa ( Panicum milliaceum) in 16 zrn je- čmena ( Hordeum vulgare), od stročnic 9 in pol zrna leče ( Lens 21 Seznam vzorcev. culinaris), od plodov pa le en fragment lupine lešnika ( Corylus Arheološko najdišče Spodnji Gojaji, Hotinja vas avellana). Nekaj manjših fragmentov, morda plodov ali koščic Ozn. Vzorca Del. ozn. Vrsta vz. Mikrolokacija Stanje vz. plodov, pa je bilo nedoločljivih. VZ1 AHV 1 žlindra Plast/SE 161, makrovzorec kvadrant 136 VZ2 AHV 2 žlindra Plast/SE 094, makrovzorec Paleookolje in paleoekonomija kvadrant 185 Za okolje, v katerem je bila v starejši železni dobi postavljena na- selbina, si predstavljamo, da so ga poraščali pretežno hrasto- Priprava vzorcev in preiskovalne metode vi gozdiči, ki so tudi sicer značilni za ta ravninski svet. Tako je bilo za gradnjo objektov na voljo dovolj hrastovega lesa. Bukev Optična mikroskopija (OM) je verjetno uspevala že na nekoliko dvignjenih legah, vendar še Iz kosov žlindre je bil za potrebe preiskave narejen poliran obrus. vedno dovolj blizu, da je bilo mogoče izkoriščati tudi njen les. V Na ta način lahko vzorce pregledamo pod optičnim mikroskopom hrastovih gozdičih je verjetno uspeval tudi še gaber ter tu in tam v odsevni svetlobi. Uporabljen je bil mikroskop Olympus BX60 z javor, jesen ali brest, na bolj vlažnih tleh ali ob bregovih voda pa JVC3-CCD video kamero. so uspevali jelša, topol in vrbe. Pomemben del prehrane tedanjih naseljencev so bile prav goto- Rentgenska praškovna difrakcija (XRD) vo žitarice in stročnice. Najdbe semen kažejo, da so gojili proso, Mineralna sestava vzorcev je bila določena z rentgensko pra- ječmen in lečo. Med žitnim zrnjem ni bilo niti enega zrna pše- škovno difrakcijo. Uporabljena je bila aparatura Philips PW3710 nice, kar pa seveda ne pomeni, da je tudi niso pridelovali. V bli- z bakrovo rentgensko cevjo in sekundarnim grafitnim mono- žnjih arheoloških najdiščih Rogoza in Pobrežje, ki so sicer nekoli- kromatorjem. Valovna dolžina uporabljene rentgenske svetlo- ko starejša, iz pozne bronaste dobe, so bila namreč poleg prosa, be CuKα je 1,5418 Å. Podatki so bili pridobljeni pri 40 kV in toku 30 ječmena in leče najdena tudi semena pšenice in boba (Culiberg/ mA v območju od 2 do 70° 2θ s hitrostjo 0,24° 2θ/minuto. V ta na- Črešnar, neobjavljeno). Poleg poljskih površin so bili v bližini na- men je bilo okoli 5 g vzorca homogeniziranega in zdrobljenega selbine gotovo tudi pašniki, na katerih pa rado uspeva tudi le- na velikost manj kakor 50 μm. Meja detekcije mineralov v vzor- skovo grmičevje, s katerega so si lahko nabrali lešnikov. cu je 1–3 %. Rentgenska fluorescenčna spektroskopija (XRF) Kemična sestava žlinder je bila določena na podlagi rentgenske fluorescenčne spektroskopije (XRF). Uporabljena je bil XRF apa- ratura Thermo Scientific Niton analizator GOLDD XL3t (6–50 kV). V času merjenja smo dovajali He plin zaradi boljše detekcije lahkih elementov. Za lahke elemente (Mg, Si, Al, S in P) je bil čas merje- nja 90 s, za ostale pa 40 s. Vrednost Bal (balance) zajema vse ele- mente od H do Na, ki jih z ročnim analizatorjem zaradi premajh- nega toka ne moremo izmeriti. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 167 Mikroramanska spektroskopija (MIC RS) površini in znotraj vzorca je na nekaterih mestih vidna limoniti- Obrusi vzorcev so bili preiskani z ramanskim mikrospektrome- zacija. V vzorcu se pojavljajo zelo redka litična zrna svetle barve. trom LabRAM HR900 (Horiba Jobin-Yvon), povezanim z mikro- Po preizkusu z magnetom vzorec ne kaže znakov magnetnosti. skopom Olympus BXFM. Za analizo je bil uporabljen laser valovne Masa vzorca je 51,684 g. dolžine 785 nm. Spektri so bili posneti z uporabo CCD detektor- ja s spektralno resolucijo ca 1 cm-1. Kalibracija spektrometra je Optična mikroskopija bila izvedena s silicijevim kristalom. Čas snemanja spektra varii- Vzorec AHV 1 ra med 10 s in 20 s, uporabljeni filtri prepuščajo 10 do 25 % ener- Vzorec je heterogen, saj se polja wüstita neenakomerno poja- gije. Dokumentacija o lokacijah snemanja, uporabljenih fil- vljajo po vzorcu. Žlindro sestavlja 5 faz. Prisotne so redke ka- trih in času snemanja je shranjena na Naravoslovnem oddelku pljice železa. Pore so okrogle do nepravilnih oblik. V vzorcu so Restavratorskega centra, ZVKDS. Spektri so bili posneti v območju polja letvastega wüstita. Sledijo lamelaste oziroma sabljaste 100 cm-1 do 1700 cm-1. 24 Večje litično zrno, pore in žlindra (odsevna svetloba, navzkrižni nikoli). Rezultati Makroskopski opis Vzorec AHV 1 (sl. 22) Zgornja in spodnja površina vzorca žlindre sta nepravilni in hra- pavi. Oblika kosa žlindre je rahlo konkavno–konveksna. Tako na sami površini kakor v prerezu vzorca so vidne pore, ki so pone- kod limonitizirane. So okroglih do nepravilnih oblik, velike 0,05– 1 cm. Vzorec je mestoma limonitiziran. Znotraj žlindre so vidna posamezna litična zrna svetlejše barve. V prerezu je viden tudi svetlo siv del kovinskega sijaja. Po preizkusu z magnetom vzorec ne kaže znakov magnetnosti. Masa vzorca je 28,270 g. 22 Vzorec 1. um 0 1000 25 Dendritski wüstit v osnovi (odsevna svetloba, navzkrižni nikoli). Vzorec AHV 2 (sl. 23) Zgornja in spodnja površina sta nepravilni in hrapavi. Vzorec je um 0 200 prekrit s tankim slojem zemlje. Oblika kosa žlindre je rahlo kon- kavno–konveksna. Tako na površini kakor v prerezu vzorca so 26 Kapljice kovine v žlindri (odsevna svetloba, navzkrižni nikoli). pore, velike 0,05–0,9 mm. Pore so okrogle do podolgovate. Na 23 Vzorec 2. um 0 200 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 168 27 Lamelaste oblike svetlo sivega minerala v temnejši osnovi (odsevna 30 Temno siv mineral z višjim reliefom (odsevna svetloba, navzkrižni svetloba, navzkrižni nikoli). nikoli). um 0 200 um 0 100 oblike minerala fajalita. Medzrnsko fazo sestavlja temnejša siva. 31 Dendritski wüstit (odsevna svetloba, navzkrižni nikoli). Ponekod se pojavljajo posamezna temno siva zrna z višjim relie- fom (sl. 24–27). Vzorec AHV 2 Vzorec je nehomogen, saj se dendritski wüstit in letvasti mine- rali neenakomerno pojavljajo po vzorcu. Vzorec sestavlja 5 faz. Pogosta so letvasta zrna, ki jih obdaja medzrnska faza. Letvasti wüstit se pojavlja tudi v medzrnski fazi. Prisotna so temno siva zrna z višjim reliefom. Vidne so redke kapljice kovine. Pore so okrogle do podolgovatih oblik (sl. 28–31). 28 Žlindra in preostali del vzorca (odsevna svetloba, navzkrižni nikoli). um 0 200 Rentgenska praškovna difrakcija Mineralna sestava vzorcev žlindre, določena na podlagi rent- genske praškovne difrakcije, je podana v na sl. 32. Oba preiskana vzorca sestavlja mineral olivinove skupine fajalit (Mg2SiO4), ki ga je v vzorcu AHV 1 bistveno več kakor v vzorcu AHV 2. Olivin vsebu- je manganov dioksid. Kremena, ki se prav tako pojavlja v obeh vzorcih, je več v vzorcu AHV 2. V obeh vzorcih smo zasledili plagi- oklaze (kalcijevi plagioklazi v AHV 1, natrijevi plagioklazi v AHV 2), analkim (NaAlSi2O6·H2O) in levcit (K(AlSi2O6). Monoklinski piro- um 0 1000 ksen je prisoten samo v žlindri AHV 2. V vzorcu AHV 2 so v majhnih količinah prisotni še ostali minerali (birnessit, annit-biotit). 29 Različne faze žlindre (odsevna svetloba, navzkrižni nikoli). 32 Rezultati rentgenske praškovne analize vzorcev žlinder. Vzorec Mineral AHV 1 (%) AHV 2 (%) Olivin – Mn fajalit 37,7 17,4 Monoklinski piroksen / 27,2 Ca - Plagioklaz 23,3 / Na - Plagioklaz / 16,7 Levcit 18,6 10,1 Analkim 11,5 3,7 Kremen 8,1 24 K - glinenec 0,7 / Birnessit - NaMn / 0,7 Annit - Biotit / 0,2 um 0 500 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 169 Rentgenska fluorescenčna spektroskopija Vsebnost kalija je okoli 3,7 %. Kalij je vezan na mineral levcit. Oba vzorca vsebujeta približno enak odstotek Si, Al, K, Ca in Mg Izvor kalija lahko pripišemo oglju, ki so ga uporabljali v pečeh pri (sl. 33, 34). Silicij je vezan na kremen in alumosilikate. Aluminij je pridobivanju kovine. vezan na razne alumosilikate, ki sestavljajo osnovo žlindre, ozi- Nekoliko višja vsebnost Mn in Ba v vzorcih kaže, da je ruda vse- roma je del steklaste faze. Vzorca se nekoliko razlikujeta v vseb- bovala mangan. Nekoliko več Mn in Ba smo izmerili v vzorcu nosti železa. Vzorec AHV 2 vsebuje približno 3 % več Fe kakor AHV 2. Ostali elementi (V, Ni, Zr, Sr, Rb, Cr, Cu, Zn, As, Nb) so priso- AHV 1. Železo je vezano na minerale žlinder, denimo wüstit in mi- tni v sledovih. V vzorcih nismo zasledili žvepla. nerale olivinove skupine. Ramanska mikrospektroskopija Posamezne faze, ki se pojavljajo v vzorcih žlinder, so bile analizi- rane tudi z ramansko mikrospektroskopijo. 33 Rentgenska fluorescenčna spektroskopija, tabela 1. Ramanski spektri analiziranih letvastih kristalov (sl. 35, točka 1), Element Unit AHV 1 2σ ki sestavljajo žlindro vzorcev AHV 1 in AHV 2, kažejo strukturo, Bal % 39,611 0,307 značilno za mineral fajalit (Fe2SiO4), ki skupaj z mineralom for- Si % 23,521 0,102 steritom (Mg2SiO4) tvori olivin. Ramanski spektri olivina imajo Fe % 18,197 0,102 značilna dva intenzivna trakova blizu 858–837 cm-1 (Si-O asime- Al % 8,116 0,09 trično vzdolžno valenčno nihanje) in 825 – 808 cm-1 (Si-O sime- K % 3,694 0,066 trično vzdolžno valenčno nihanje) (Mouri/Enami 2008, 100–104), Ca % 3,35 0,046 kar je razvidno tudi v našem primeru (sl. 36). Mg % 1,116 0,072 P % 0,762 0,015 35 Mikroskopski posnetek s tremi različnimi fazami (številka 1, 2 in 3). Ti % 0,628 0,008 Vzorec AHV 1. Cl % 0,048 0,003 Mn ppm 1.147,18 105,94 Ba ppm 1.132,90 46,93 V ppm 319,962 44,17 Ni ppm 263,46 39,53 Zr ppm 210,3 4,39 Sr ppm 208,161 3,86 Rb ppm 180,02 2,61 Cr ppm 137,456 54,32 Cu ppm 128,22 19,82 Zn ppm 39,022 9,49 As ppm 30,442 8,34 um 0 200 34 Rentgenska fluorescenčna spektroskopija, tabela 2. 36 Spekter točke 1. Element Unit AHV 2 2σ 85 813.5 80 Bal % 35,757 0,358 75 Si % 24,233 0,143 70 839.0 Fe % 21,971 0,097 65 60 Al % 8,208 0,098 55 Evaluation Copy K % 3,838 0,073 50 171.2 153.4 45 Ca % 3,099 0,049 237.4 290.8 40 Mg % 1,089 0,076 Intensity (cnt/sec) 35 382.4 900.0 Ti % 0,604 0,009 30 25 P % 0,571 0,014 20 Cl % 0,072 0,003 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 Mn ppm 1.895,54 128,04 Raman Shift (cm-1) Ba ppm 1.694,94 54,45 V ppm 310,714 49,47 Sr ppm 292,23 5,17 V obeh vzorcih (AHV 1 in AHV 2) imajo ramanski spektri letvastih Zr ppm 249,075 5,41 kristalov oziroma fajalita trakove pri 153, 172, 237, 510, 814, 840 in Rb ppm 222,143 3,24 900 cm-1. Močan dvojni trak je pri 814 in 840 cm-1. Ni ppm 171,32 42,68 Za medzrnsko fazo, ki je na sl. 35 označena s točko 2, so značil- Cu ppm 106,29 21,57 ni trakovi pri 171, 284, 398, 473, 510, 814, 839, 953 in 967 cm-1. Zn ppm 24,856 10,21 Ugotavljamo, da gre za trdno raztopino med forsteritom in faja- As ppm 24,023 8,64 litom. Medzrnska masa je lepo kristaljena in predstavlja kseno- Nb ppm 16,43 2,19 morfen mineral s strukturo olivina (sl. 37). Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 170 37 Spekter točke 2. 40 Spekter točke 4. 58 90 56 171.2 85 54 494.3 52 80 510.8 50 75 48 284.4 70 46 44 Evaluation Copy 65 42 60 527.3 40 38 c) 55 145.8 36 473.9 50 34 Evaluation Copy 45 177.6 32 398.9 967.4 953.4 839.0 825.0 814.8 ty (cnt/se 30 40 Intensity (cnt/sec) 28 35 26 Intensi 302.2 24 30 22 25 20 20 18 16 15 14 10 12 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 Raman Shift (cm -1) Raman Shift (cm -1) Komentar Ramanski spekter najsvetlejše faze (točka 3 na sl. 35, sl. 38) po- Vzorca, ki smo ju prejeli v preiskavo, sta metalurškega porekla. kaže, da gre za mineral ilmenit (FeTiO3). Mineral smo zasledili v Makroskopski pregled žlinder, ki kaže rahlo konveksno–konkav- obeh vzorcih. no ali kupolasto obliko (Orengo/Fluzin 2006), nakazuje, da gre najverjetneje za ostanke talilnice (za prečiščevanje železa in iz- 38 Spekter točke 3. delavo predmetov). 120 115 Pri pridobivanju železa, kjer so kot gorivo in reducent uporablja- 110 105 100 li lesno oglje, niso dosegli tako visokih temperatur, da bi dosegli 95 90 popolno redukcijo železovih oksidov. Pomagali so si s takšno se- 85 80 stavo vsipa (npr. železova ruda, kremenčev pesek), da se je tvori- 75 70 la žlindra, ki je imela sestavo olivina. Glavna sestava olivina je bil 65 Evaluation Copy 60 678.7 fajalit (Lamut/Medved 2007). V primeru preiskanih žlinder AHV 1 55 50 45 in AHV 2 lahko potrdimo, da gre za fajalitne žlindre, ki vsebujejo 40 Intensity (cnt/sec) 35 še malo mangana. Tališče olivina takšne sestave je okrog 1200 °C. 30 25 V obeh vzorcih smo opazili malo kapljic železa. Fajalitna žlindra 20 15 je zaradi nizkega tališča tekoča pri temperaturi redukcije in na 10 5 kovaškem ognjišču. Pri dovolj visoki temperaturi je žlindra manj 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 Raman Shift (cm -1 ) viskozna (dobro tekoča), zato ne zadržuje kapljic železa. Rjava barva delov žlindre lahko predstavlja železov oksid, ki je nastal z oksidacijo železa ali nižjih železovih oksidov oziroma z Spekter najtemnejše faze se pojavlja v obliki zrn s trakom pri 303 limonitizacijo. in dvojnim trakom pri 495 in 525 cm -1. Omenjeni trakovi so zna- Prisotnost kalcija in kalcijevih mineralov lahko nakazuje, da je čilni za levcit (K(AlSi2O6) (sl. 39, točka 4, sl. 40). Mineral levcit je bilo taljenje rude izvedeno z dodajanjem CaO talila, lesa in oglja prisoten v obeh analiziranih vzorcih. kot goriva. To nakazuje tudi nastanek mineralov v žlindri, ki ima- Spektra za mineral wüstit nam ni uspelo dobiti. jo v svoji strukturi Ca (vzorec AHV 1). Poroznost vzorcev kaže, da so med strjevanjem iz žlindre izhaja- li plini, ki so rezultat reakcije, npr. zgorevanje reducenta z oksidi, ki se nahajajo v žlindri. 39 Mikroskopski posnetek z najtemnejšo fazo-levcit (številka 4). Ker žvepla v vzorcih nismo zasledili, lahko trdimo, da je žlindra Vzorec AHV 2. nastala pri postopku redukcije oksidne in ne sulfidne rude. Glede na morfologijo (kupolasti tip) bi lahko bila vzorca AHV 1 in AHV 2 kovaška žlindra oziroma » purification slag«. um 0 100 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 171 Radiocarbon dates using the delta 13C. On rare occasion, where the Conventional Radiocarbon Age was calculated using an assumed delta 13C, the ratio and the Conventional Radiocarbon Age will be followed by “*”. The Conventional Radiocarbon Age is not calendar calibrat- Beta Analytic Inc., Miami, Florida (USA) ed. When available, the Calendar Calibrated result is calculated Dates are reported as RCYBP (radiocarbon years before present, from the Conventional Radiocarbon Age and is listed as the “Two “present” = AD 1950). By international convention, the modern Sigma Calibrated Result” for each sample. reference standard was 95% of the 14C activity of the National Institute of Standards and Technology (NIST) Oxalic Acid (SRM 4990C) and calculated using the Libby 14C half-life (5568 years). Quoted errors represent 1 relative standard deviation statistics (68% probability) counting errors based on the combined mea- surements of the sample, background, and modern reference standards. Measured 13C/12C ratios (delta 13C) were calculated rela- tive to the PDB-1 standard. The Conventional Radiocarbon Age represents the Measured Radiocarbon Age corrected for isotopic fractionation, calculated 41 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 1 (Strat. Unit 44). 252 0±30 B P C h arre d m ate rial 2620 Conventional Radiocarbon Age (*): 2520 +/- 30 BP 2600 2 Sigma calibrated results (95 % probability): Cal BC 790 to 730 (Cal BP 2740 to 2680) and Cal BC 690 to 660 (Cal BP 2640 to 2610) and Cal BC 650 to 540 (Cal BP 2600 to 2490) 2580 Intercepts of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 760 (Cal BP 2710) and Cal BC 680 (Cal BP 2630) and 2560 Cal BC 670 (Cal BP 2620) 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 770 to 750 (Cal BP 2720 to 2700) and Cal BC 690 to 660 (Cal BP 2640 to 2620) and ) Cal BC 640 to 590 (Cal BP 2590 to 2540) and P 2540 Cal BC 580 to 570 (Cal BP 2530 to 2520) (Beg 2520 anorb 2500 caiod 2480 Ra 2460 2440 2420 2400 800 78 0 76 0 7 40 720 700 680 66 0 6 40 6 20 600 580 56 0 54 0 5 20 C al B C Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308851 2530 +/- 30 BP -25,6 ‰ 2520 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 790 to 730 (Cal BP 2740 to 2680) and Cal BC 690 to 660 (Cal BP 2640 to 2610) and Cal BC 650 to 540 (Cal BP 2600 to 2490) Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 172 42 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 7 (Strat. Unit 120). 250 0±30 B P C h arre d m ate rial 2600 Conventional radiocarbon age: 2500±30 BP 2580 2 Sigma calibrated result (95 % probability): Cal BC 780 to 520 (Cal BP 2730 to 2470) Intercepts of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 750 (Cal BP 2700) and Cal BC 680 (Cal BP 2630) and 2560 Cal BC 670 (Cal BP 2620) and Cal BC 610 (Cal BP 2560) and Cal BC 600 (Cal BP 2550) 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 760 to 730 (Cal BP 2720 to 2680) and 2540 Cal BC 690 to 680 (Cal BP 2640 to 2630) and Cal BC 670 to 660 (Cal BP 2620 to 2610) and ) Cal BC 650 to 540 (Cal BP 2600 to 2490) P 2520 (Bega 2500 norb 2480 caioda 2460 R 2440 2420 2400 2380 800 7 50 700 65 0 6 00 550 5 00 4 50 Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308852 2500 +/- 30 BP -24,9 ‰ 2500 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 780 to 520 (Cal BP 2730 to 2470) 43 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 9 (Strat. Unit 205). 247 0±30 B P C h arre d m ate rial 2580 Conventional radiocarbon age: 2470±30 BP 2 Sigma calibrated results (95 % probability): Cal BC 760 to 680 (Cal BP 2720 to 2630) and 2560 Cal BC 670 to 410 (Cal BP 2620 to 2360) 2540 Intercepts of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 730 (Cal BP 2680) and Cal BC 690 (Cal BP 2640) and Cal BC 660 (Cal BP 2610) and Cal BC 650 (Cal BP 2600) and Cal BC 540 (Cal BP 2490) 2520 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 750 to 680 (Cal BP 2700 to 2630) and Cal BC 670 to 610 (Cal BP 2620 to 2560) and Cal BC 600 to 520 (Cal BP 2550 to 2470) )P 2500 (Beg 2480 anorb 2460 caiod 2440 Ra 2420 2400 2380 2360 800 75 0 7 00 650 600 55 0 5 00 450 400 3 50 C al B C Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308853 2480 +/- 30 BP -25,5 ‰ 2470 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 760 to 680 (Cal BP 2720 to 2630) and Cal BC 670 to 410 (Cal BP 2620 to 2360) Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 173 44 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 5 (Strat. Unit 191). 250 0±30 B P C h arre d m ate rial 2600 Conventional radiocarbon age: 2500±30 BP 2 Sigma calibrated result (95 % probability): Cal BC 780 to 520 (Cal BP 2730 to 2470) 2580 Intercepts of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 750 (Cal BP 2700) and Cal BC 680 (Cal BP 2630) and 2560 Cal BC 670 (Cal BP 2620) and Cal BC 610 (Cal BP 2560) and Cal BC 600 (Cal BP 2550) 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 760 to 730 (Cal BP 2720 to 2680) and 2540 Cal BC 690 to 680 (Cal BP 2640 to 2630) and Cal BC 670 to 660 (Cal BP 2620 to 2610) and Cal BC 650 to 540 (Cal BP 2600 to 2490) )P 2520 (Bega 2500 norb 2480 caioda 2460 R 2440 2420 2400 2380 800 7 50 700 65 0 6 00 550 5 00 4 50 C al B C Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308854 2520 +/- 30 BP -26,2 ‰ 2500 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 780 to 520 (Cal BP 2730 to 2470) 45 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 12 (Strat. Unit 265). 248 0±30 B P C h arre d m ate rial 2580 Conventional radiocarbon age: 2500±30 BP 2560 2 Sigma calibrated results (95 % probability): Cal BC 770 to 480 (Cal BP 2720 to 2430) and Cal BC 460 to 410 (Cal BP 2420 to 2360) 2540 Intercepts of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 740 (Cal BP 2690) and Cal BC 690 (Cal BP 2640) and Cal BC 660 (Cal BP 2610) and Cal BC 650 (Cal BP 2600) and Cal BC 550 (Cal BP 2500) 2520 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 760 to 700 (Cal BP 2710 to 2650) and Cal BC 700 to 680 (Cal BP 2650 to 2630) and ) Cal BC 670 to 540 (Cal BP 2620 to 2490) and P 2500 Cal BC 530 to 520 (Cal BP 2480 to 2470) (Bega 2480 norb 2460 caioda 2440 R 2420 2400 2380 2360 800 75 0 7 00 650 600 55 0 5 00 450 400 3 50 Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308855 2480 +/- 30 BP -26,1 ‰ 2500 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 770 to 480 (Cal BP 2720 to 2430) and Cal BC 460 to 410 (Cal BP 2420 to 2360) Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 174 46 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 12 (Strat. Unit 265). 250 0±30 B P C h arre d m ate rial 2600 Conventional radiocarbon age: 2500±30 BP 2580 2 Sigma calibrated result (95 % probability): Cal BC 780 to 520 (Cal BP 2730 to 2470) Intercepts of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 750 (Cal BP 2700) and Cal BC 680 (Cal BP 2630) and 2560 Cal BC 670 (Cal BP 2620) and Cal BC 610 (Cal BP 2560) and Cal BC 600 (Cal BP 2550) 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 760 to 730 (Cal BP 2720 to 2680) and 2540 Cal BC 690 to 680 (Cal BP 2640 to 2630) and Cal BC 670 to 660 (Cal BP 2620 to 2610) and ) Cal BC 650 to 540 (Cal BP 2600 to 2490) P 2520 (Bega 2500 norb 2480 caioda 2460 R 2440 2420 2400 2380 800 7 50 700 65 0 6 00 550 5 00 4 50 C al B C Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308856 2520 +/- 30 BP -26,2 ‰ 2500 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 780 to 520 (Cal BP 2730 to 2470) 47 Calibration curve for the age of the charcoal sample from Building 13 (Strat. Unit 267). 243 0±30 B P C h arre d m ate rial 2540 2520 2500 2480 ) 2460 P (Beg 2440 anorb 2420 caiod Ra 2400 Conventional radiocarbon age: 2 430±30 BP 2 Sigma calibrated results (95 % probability): Cal BC 750 to 690 (Cal BP 2700 to 2640) and Cal BC 660 to 640 (Cal BP 2620 to 2590) and 2380 Cal BC 590 to 580 (Cal BP 2540 to 2530) and Cal BC 570 to 400 (Cal BP 2520 to 2350) 2360 Intercept of radiocarbon age with calibration curve: Cal BC 510 (Cal BP 2460) 1 Sigma calibrated results (68 % probability): Cal BC 730 to 690 (Cal BP 2680 to 2640) and Cal BC 660 to 650 (Cal BP 2610 to 2600) and 2340 Cal BC 540 to 410 (Cal BP 2490 to 2360) 2320 800 7 50 70 0 650 60 0 550 50 0 450 40 0 350 3 00 Laboratory number Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta-308857 2450 +/- 30 BP -26,4 ‰ 2430 +/- 30 BP ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal BC 750 to 690 (Cal BP 2700 to 2640) and Cal BC 660 to 640 (Cal BP 2620 to 2590) and Cal BC 590 to 580 (Cal BP 2540 to 2530) and Cal BC 570 to 400 (Cal BP 2520 to 2350) Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 175 Sklep Arheološko najdišče v Hotinji vasi na ledini Spodnji Gojaji se na- Na raziskanem območju se kažejo ostanki dveh približno 150 m haja jugovzhodno od vasi, na zahodnem robu Dravskega polja, oddaljenih gruč vkopanih naselbinskih elementov. V besedilu sta pod obronki Pohorja. Na južnem delu najdišča so novodobni rib- imenovana severni in južni del najdišča. Stavbne ostaline pred- niki, na severu ponikne Polanski (Slivniški) potok. stavljajo predvsem različne jame, med katerimi so bili prepozna- Med arheološkimi raziskavami je bilo odkrito naselje iz časa sta- ni tudi podzemni deli objektov, ob teh pa še kurišča, jarki in zgo- rejše železne dobe. Najdišče je enoperiodno, le redke posamezne stitve kamenja in keramike. Glede na obliko in odkrite najdbe najdbe pripadajo mlajši železni dobi in novemu veku. smo jame tipološko razdelili. Odkriti deli objektov sodijo med t. i. Dravsko polje je bilo poseljeno od zgodnje prazgodovine dalje, zemljanke oz. polzemljanke, ki so iz časa starejše železne dobe kar je s posameznimi najdbami izpričano tudi za okolico Hotinje na območju severovzhodne Slovenije že znane (Kovač 2004, 19; vasi (Pahič 1975b). Prav zaščitna arheološka izkopavanja v sklo- Magdič 2006, 18–20; Mele 2009, 76; Guštin/Tiefengraber 2001, 112; pu izgradnje avtocest so v zadnjih letih na Dravskem polju in v Tiefengraber 2001, 93; Kerman 2011, 30–31). Južni naselbinski sklop vzhodni Sloveniji odkrila več novih naselij in grobišč, ki so do- tvori 10 objektov, ob katerih so bile različne jame, dva jarka, na polnila poznavanje predvsem bronastodobne, pa tudi železno- vmesnem prostoru pa posamezne jame za stojke. Večje okrogle dobne poselitve (Guštin/Tiefengraber 2001; Tiefengraber 2001; jame so v večini vsebovale številne najdbe, manjše okrogle jame Strmčnik Gulič 2001; Lubšina Tušek 2005, 177; Žižek 2005a; 2005b; so razen nekaj izjem vsebovale le posamezne odlomke keramike, Lubšina Tušek 2008; Strmčnik Gulič/Kajzer Cafnik/Ravnik 2008; v podolgovatih ovalnih jamah pa praviloma ni bilo najdb. Pet od- Kerman 2011 idr.). kritih zgostitev keramike in kamenja je po vsej verjetnosti pripa- Kakor kažejo raziskave Podravja, so v pozni bronasti dobi obsta- dalo neki v novejšem času uničeni naselbinski enoti. jale naselbine v nižjih predelih vzdolž rek in njihovih pritokov, Južni kompleks se v tlorisu kaže kot zaključena celota, jasen je večinoma na visokih rečnih terasah, pogosto ob sotočju poto- njegov severni rob, verjetno tudi vzhodni. Na severu južnega ka z reko ali na vzpetinah ob rečicah ter v rečnih okljukih. V času kompleksa so bile zadnje jame razporejene skoraj v liniji, podobno kulture žarnih grobišč pa je v poselitvi in organiziranosti prosto- je bilo na vzhodu, od tega odstopa le objekt 10. Južni kompleks se ra opaziti tudi premike. V srednji in zgodnji pozni bronasti dobi gotovo nadaljuje še izven izkopnega polja, proti jugu in jugovzho- so obstajala naselja s posameznimi kmetijami iz gručasto raz- du. Njegovo raziskano območje meri približno 60 × 40 m oziroma porejenih stavb in morebitno varovalno ogrado in obrambnim 60 × 60 m, če štejemo še dobrih 10 m oddaljene večje in manjše jarkom (Oloris pri Dolnjem Lakošu, Rabelčja vas). Z opustitvijo okrogle jame v samem južnem vogalu izkopnega polja. teh naselbin se pojavi nova vrsta t. i. odprtih naselij raztresene- Večina objektov je enako usmerjena, vzporedni stranici jam sta ga tipa, verjetno prav tako izrazito vaškega značaja, čeprav so v bili v smeri severovzhod–jugozahod. Enako usmerjena je bila njih opravljali tudi druge dejavnosti, npr. metalurško (Rogoza). tudi večina jarkov in podolgovatih ovalnih jam. Na prehodu v mlajše obdobje kulture žarnih grobišč se poleg Na severu, približno 150 m od južnega kompleksa, je morda ob- ruralnih naselbin pojavijo nova protourbana središča (Ormož, stajal drug naselbinski sklop, vendar ta na raziskanem območju Ptuj). V Podravju so bile v času kulture žarnih grobišč tako so- ne kaže take zgoščenosti kakor južni, saj so bili naselbinski ele- razmerno intenzivno poseljene visoke rečne terase od Ruš preko menti na tem delu bolj razpršeni in oddaljeni drug od drugega. Maribora do Ptuja in Ormoža ter nižinski oziroma dolinski prede- Odkriti so bili trije objekti (objekti 12–14); objekt 12 in objekt 13 li ob vznožju Pohorja, zlasti od Radvanja preko Hoč in Slivnice do sta bila oddaljena skoraj 10 m, objekt 14 pa je bil od njiju odda- Rogoze. Redkeje se naselbine nahajajo na višjih vzpetinah, ka- ljen še 40 m. Na severu je bil še sklop štirih podolgovatih ovalnih kršen je npr. Ptujski grad oziroma še bolj izrazito višinsko naselje jam (ovalna jama 8–11), ob katerih je bila še manjša okrogla jama je Brinjeva gora pri Zrečah. S pričetkom halštatskega obdobja so 36 in ena nekoliko oddaljena podolgovata ovalna jama 12, kuri- bile številne nižinske naselbine opuščene, nastale so nove višin- šče 4 ter manjša okrogla jama 37. Objekt 14 in jamo 19 je presekal ske (Poštela, Vrhek pri Ptujski gori). Plana grobišča so zamenja- jarek 8. Več kakor 20 m od objekta 14 so bile manjše okrogle jame le gomile z novo elito. Konec tega obdobja nastopi v stopnji Ha 33–35. Vsebovale so delno ohranjene večje posode oziroma lon- D1 (Teržan 1990; 1998, 511–560; 1999, 97–143; 2001, 132–135; Dular ce, zato jih razumemo kot shrambne jame, ki so morda stale ob 2013, 101–110; Črešnar 2010, 74–80). robu naselja. Naselje v Hotinji vasi je nižinsko, morebitni obrambni elementi Primerjave za tovrstno poselitev in objekte poznamo tudi z bli- niso bili odkriti. Zaradi intenzivne kmetijske rabe prostora je bilo žnjih najdišč na prostoru severovzhodne Slovenije. V naselbi- poškodovano, prazgodovinska hodna površina ni bila ohranje- ni, odkriti na najdišču Kotare–Baza pri Murski Soboti, so bile ob na, ohranili so se le najgloblje vkopani naselbinski deli, ponekod drugih objektih in naselbinskih elementih odkrite tudi tri ze- tudi ti poškodovani zaradi oranja. Razteza se še izven meja izko- mljanke iz starejše železne dobe (Kerman 2011, 30–31). Za eno od pnega polja in z izkopavanji leta 2007 ni bilo zamejeno. Arheologija na avtocestah Slovenije  Hotinja vas pri Mariboru 176 zemljank so predvideli, da so jo glede na pravokotno obliko, glo- kazali kosi prežganega glinenega ometa. Naselbina je bila verje- bino jame in ravno dno lahko uporabljali kot bivališče, shram- tno na prehodu stopnje Ha C2 v D1 ali v začetku D1 opuščena. bo ali delovni prostor. Strešna konstrukcija ni bila prepoznana, Tovrstnim nižinskim naselbinam, ki so interpretirane kor ruralna, predvideli so šotorasto. Podobno bi lahko domnevali za objekte dokaj samooskrbna naselja na odprtem, najdemo v času teh sto- iz Hotinje vasi. penj primerjave na prostoru med zahodnim robom Panonske ni- Nekaj hotinjskih objektov je vsebovalo ognjišča, medtem ko so žine in Vzhodnimi Alpami oz. med Moravsko in Vojvodino (Gerbec bila kurišča praviloma oddaljena od vkopanih objektov. Poseben 2014a; 2014b) je objekt 6, kjer je ognjišče obsegalo večji del jame, zaradi tega gre verjetno za delovni prostor oz. morda prostor, namenjen neki skupni rabi. Nekatere večje pa tudi manjše okrogle jame bi lahko prepozna- li kot shrambne jame, v drugih pa bi lahko (vsaj v njihovi zadnji funkciji) videli tudi jame za odpad. Za nekatere jame, predvsem podolgovate ovalne, se zdi, da so bile od osrednjega dela juž- nega naselbinskega kompleksa nekoliko oddaljene, vkopane so bile ob njegovem zunanjem robu. Oddaljene so bile tudi tiste na severu. To in majhno število najdb jih loči od večjih in nekaterih manjših okroglih jam z bogatim inventarjem in s tem nakazu- je drugo namembnost. Nekatere jame so morda pripadale kateri od dejavnosti, ki so se vršile v naselbini. Težko opredeljivi so jar- ki, katerih usmeritev je primerljiva in ki so poškodovali nekate- re jame in en objekt. Morda so prav zato vsebovali prazgodovin- ske najdbe. Pomembne pri razumevanju poselitve so tudi opravljene na- ravoslovne analize. Analizirana žlindra je kovaška in nakazuje eno od dejavnosti, ki je potekala v naselbini. Petrografska ana- liza je pokazala, da je večina analiziranih kamnitih najdb iz ka- mnin, ki izvirajo z bližnjega Pohorja, razen dveh, ki sta iz tufa in sta bili prineseni od drugod. Med paleobotanično analizira- nimi semeni, odkritimi znotraj objektov in jam, so le nekatera prazgodovinska, slednja so pripadala žitom (proso, ječmen) in stročnicam (leča). Od plodov je bil prepoznan le en fragment lu- pine lešnika, nekaj manjših fragmentov, morda plodov ali ko- ščic plodov, pa ni bilo določljivih. Analiza oglja predvideva, da večji del odkritega oglja pripada lesu, iz katerega so bili zgra- jeni objekti. Najpogostejše je oglje, ki je pripadalo obstojnima in trdnima hrastovemu lesu in bukovini. Verjetno gre za ostan- ke konstrukcije objektov. Iz preostalih vrst lesa, ki so zastopa- ne z manjšim številom oglja, so bili morda izdelani drugi stavbni elementi, lahko stene ali pa stavbni inventar, morda pa izvirajo iz ognjišč. Pestrost vrst lesnega oglja na najdišču ni presenetila, bolj je presenetilo, da je bila na tem najdišču odkrita majhna ko- ličina oglja. Glede na odkrite najdbe smo naselje opredelili v čas stopnje Ha C in prehoda v stopnjo Ha D1. To potrjujejo tudi opravljene radio- karbonske analize vzorcev oglja. Tekom arheoloških izkopavanj morebitni znaki nasilnega propa- da ali naravnih poškodb niso bili zabeleženi, na požar bi morda Arheologija na avtocestah Slovenije  Hotinja vas pri Mariboru 177 Literatura BELEC, B. et al. 1998, Dravska ravan. DJURIĆ, B., G. TICA, A. PLESTENJAK in GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – –. 2001, Ormož – The Chronologi- – V: D. Perko, M. Oražen Adamič R. MASARYK 2006, SG 01/1 Sliv- AAS, Ljubljana (v tisku). cal Structure of the Late Bronze (ur.), Slovenija: pokrajine in lju- nica–Draženci. Poročilo o rezul- GRIEBL, M. 1996, Siedlungsobjek- and Early Iron Age Settlement. dje, Ljubljana, 592–605. tatih arheološkega pregleda na te der Hallstattkultur aus Horn, – V: A. Lippert (ur.), Die Drau- BERNHARD, A. in A. WEIHS 2003, Ne- potencialnem najdišču Hotinja N.Ö. – V: E. Jerem, A. Lippert , Mur- und Raab-Region im 1. uerforschte Gräber der frühen vas. – Ljubljana (neobjavljeno (ur.), Die Osthallstattkultur. Ak- vorchristlichen Jahrtausend. Eisenzeit in Kleinklein (Westste- poročilo). ten des Internationalen Sym- Akten des internationalen und iermark). – Universitätsforsc- DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeit- posiums, Sopron, 10.-14. Mai interdisciplinären Symposiums hungen zur Prähistorischen Ar- liche Gräberfeld von Kleinklein 1994, Archaeolingua 7, Buda- vom 26. bis 29. April 2000 in chäologie 93, Bonn. und seine Keramik. – Graz. pest, 95–114. Bad Radkersburg, Universitäts- BERTSCH, K. 1941, Früchte und Sa- DUDD, S. N. in R. P. EVERSHED 1998, GROSSER, D. 1977, Die Hölzer Mit- forschungen zur Prähistorischen men. – Handbücher der prakti- Direct demonstration of milk teleuropas. Ein mikrophoto- Archäologie 78, Bonn, 207–242. schen Vorgeschichtsforschung 1, as an element of archaeologi- graphischer Lehratlas. – Berlin. LAMUT, J. in J. MEDVED 2007, Analize Stuttgart. cal economies. – Science 282, GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2001, žlindre. – V: M. Horvat, Sela pri BOJŇANSKÝ, V. in A. FARGAŠOVÁ 2007, 1478–1481. Prazgodovinske najdbe z avto- Dobu, AAS 3, Ljubljana, 63–66. Atlas of seeds and fruits of Cen- DULAR, J. 2013, Severozahodna Slo- cestnega odseka Murska Sobo- –. 2008, Preiskave arheometa- tral and East-european flora. venija v pozni bronasti dobi. ta–Nova Tabla. – Arheološki ve- lurških vorcev. – V: I. Šavel in B. The Carpathian Mountains Regi- – Opera Instituti archaeologici stnik 52, 107–116. Kerman, Gornje njive pri Dolgi on. – Dordrecht. Sloveniae 18, Ljubljana. HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- vasi, AAS 6, Ljubljana, 127–132. CULIBERG, M. 2010, Paleobotanične DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV nologija keramike, tipologi- LUBŠINA TUŠEK, M. 1996, Nove razi- raziskave. – V: A. Plestenjak, Go- 2010, Ormož, utrjeno nasel- ja lončenine, keramični arhiv. skave podloških gomil pod Ptuj- rice pri Turnišču, AAS 12, Ljublja- je iz pozne bronaste in starej- – Ljubljana. sko goro. – Ptujski zbornik 6, na, 127–129. še železne dobe. – Opera Insti- KALIGARIČ, M. in I. PAUŠIČ 2011a, Ar- 85–129. –. 2015, Analiza paleobotaničnega tuti archaeologici Sloveniae 18, heobotanični pregled vzorcev. –. 2005, Lavše pri Šikolah. – V: D. materiala. – V: M. Novšak, E. La- Ljubljana. – V: B. Kerman, Kotare–Baza pri Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi zar in S. Sankovič, Grofovsko pri EIBNER, C. 1996, Das »Kaiserköpperl« Murski Soboti, AAS 17, Ljubljana, nogami. Arheologija na avtoce- Murski Soboti, AAS, Ljubljana (v in Bärndorf, Gem. Rottenmann, 110–111. stah Slovenije. Vodnik po najdi- tisku). Stmk., ein Ansitz der Späthall- –. 2011b, Arheobotanični pregled ščih, Ljubljana, 176–177. CULIBERG, M. in M. ČREŠNAR, Analiza statt-/Frühlatènezeit im Gren- vzorcev. – V: B. Kerman, Grofo- –. 2008, Zgornja Hajdina, Arheolo- rastlinskih ostankov in njena zbereich zwischen Ost- und We- vsko 2 pri Murski Soboti, AAS 22, ško najdišče Srednica. – Varstvo interpretacija. – V: M. Črešnar, sthallstattkreis. – V: E. Jerem in Ljubljana, 52–54. spomenikov 44, 316–319. Rogoza pri Mariboru, AAS, Ljubl- A. Lippert (ur.), Die Osthallstatt- KERMAN, B. 2011, Kotare–Baza MAGDIČ, A. 2006, Prazgodovinska jana (neobjavljeno). kultur. Akten des Internationa- pri Murski Soboti. – AAS 17, naselbina Hajndl pri Ormožu. ČREŠNAR, M. 2010, New research on len Symposiums, Sopron, 10.– Ljubljana. Izkopavanje 1999/2000–Ob- the Urnfield period of Eastern 14. Mai 1994, Archaeolingua 7, KOVAČ, O. 2004, Hajndl pri Ormožu – močje 2. – Diplomsko delo. Uni- Slovenia. A case study of Rogoza Budapest, 87–94. prazgodovinska naselbina, ob- verza v Ljubljani, Filozofska fa- near Maribor. – Arheološki vest- GERBEC, T. 2014a, Hotinja vas. – V: močje 1 (sektorji 1–6, 17, 18, 24 kulteta, Oddelek za arheologijo, nik 61, 7–119. B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Ab- in 25). – Diplomsko delo. Uni- Ljubljana. DJURIĆ, B. 2006, AC SG 01 Slivnica– solutno datiranje bronaste in verza v Ljubljani, Filozofska fa- MOURI, T. in M. ENAMI 2008, Raman Draženci. Poročilo o rezultatih železne dobe na Slovenskem, kulteta, Oddelek za arheologijo, spectroscopic study of olivine- ekstenzivnega arheološkega Katalogi in monografije 40, Ljubljana. -group minerals. – Journal of pregleda. – Ljubljana (neobjavl- Ljubljana, 275–287. LAMUT, B. 1988/89, Kronološka skica Mineralogical and Petrological jeno poročilo). –. 2014b, Nižinska poselitev seve- prazgodovinske naselbine v Or- science 103, 100–104. rovzhodne Slovenije v starejši možu. – Arheološki vestnik 39– MELE, M. 2009, Naselbini Hajndl in železni dobi, primer Hotinja vas. 40, 235–276. Ormož v pozni bronasti in zgo- – Doktorska disertacija. Uni- dnji železni dobi. – Doktorska verza v Ljubljani, Filozofska fa- disertacija. Univerza v Ljubljani, kulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za Ljubljana (neobjavljeno). arheologijo, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 178 OGRINC, N. et al. 2012, Pots and li- SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstallko- TIEFENGRABER, G. 2001, Vorbericht pids: molecular and isotope evi- gel bei Kleinklein II. Die Keramik über die Ausgrabungen 1999 dence of food processing at Ma- der vorgeschichtlichen Siedlung. und 2000 in Murska Sobota/ harski prekop. – Documenta – Veröffentlichung des Vorge- Nova Tabla unter besonderer Preahistorica 39, 339–347. schichtlichen Seminars Marburg Berücksichtigung der spätbron- OMAN, D. 1981, Brinjeva gora 1953. 9, Hamburg. ze- und eisenzeitlichen Fun- Obdelava prazgodovinske kera- STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova po- de. – V: E. Jerem in A. Lippert mike. – Arheološki vestnik 32, doba prazgodovinske poselitve (ur.), Die Osthallstattkultur, Ak- 144–216. na zahodnem obrobju Dravske- ten des Internationalen Sym- ORENGO, L. in P. FLUZIN 2006, Žele- ga polja. – Arheološki vestnik posiums, Sopron, 10.–14. Mai zne metalurške ostaline iz Tr- 52, 117–130. 1994, Archaeolingua 7, Buda- nave. Rezultati metalografskih STRMČNIK GULIČ, M., M. RAVNIK in pest, 77–101. raziskav. – V: M. Novšak, Trnava, M. KAJZER CAFNIK 2008, Hotin- –. 2005, Untersuchungen zur Ur- AAS 2, Ljubljana, 62–66. ja vas. – Varstvo spomenikov nenfelder- und Hallstattzeit im PAHIČ, S. 1968/69, Radizel. – Varstvo 44, 72–73. Grazer Becken. – Universität- spomenikov 13–14, 148. SVOLJŠAK, D. in A. POGAČNIK 2001, sforschungen zur prähisto- –. 1975a, Rače. – V: S. Gabrovec et Tolmin, prazgodovinsko grobišče rischen Archäologie 124, Bonn. al., Arheološka najdišča Slove- I: katalog. – Katalogi in mono- URBAN, O. H. 1996, Der Leopoldsberg nije, 309. grafije 34, Ljubljana. in Wien zur Hallstatt- und –. 1975b, Slivnica pri Mariboru. – TERŽAN, B. 1990, Starejša želez- Frühlatenèzeit. – V: E. Jerem in V: S. Gabrovec et al. (ur.), Arhe- na doba na Slovenskem Štajer- A. Lippert (ur.), Die Osthallstatt- ološka najdišča Slovenije, Lju- skem. – Katalogi in monografije kultur. Akten des Internationa- bljana, 301. 25, Ljubljana. len Symposiums, Sopron, 10.- PENZ, N. 2001, Späturnenferder- –. 1998, Auswirkungen des sky- 14. Mai 1994, Archaeolingua 7, und frühhallstattzeitliche Funde tisch geprägten Kulturkreises Budapest, 549–580. von der Höhensiedlung am Ka- auf die hallstattzeitlichen Kul- ŽIŽEK, I. 2005a, Hajndl pri Ormožu. – pfensteiner Kogel in der Ostste- turgruppen Pannoniens und des V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod iermark. – V: A. Lippert (ur.), Die Ostalpenraumes. – V: B. Hän- vašimi nogami. Arheologija na Drau-, Mur- und Raab-Region sel in J. Machnik (ur.), Das Kar- avtocestah Slovenije. Vodnik po im 1. vorchristlichen jahrtau- patenbecken und die Osteuro- najdiščih, Ljubljana, 153–155. send. Akten des internationalen päische Steppe, Südosteuropa –. 2005b, Hardek pri Ormožu. – V: interdisciplinären Symposiums Schriften 20, München-Rahden, D. Prešeren (ur.), Zemlja pod va- vom 26. bis 29. April 2000 in 511–560. šimi nogami. Arheologija na Bad Radkersburg, Universitäts- –. 1999, An Outline of the Urnfield avtocestah Slovenije. Vodnik po forschungen zur Prähistorishen Culture Period in Slovenia. – najdiščih, Ljubljana, 156–157. Archäologie 78, Bonn, 271–285. Arheološki vestnik 50, 97–143. ŽLEBNIK, L. 1982, Hidrogeološke RAVNIK, M. 2007, Poročilo o opra- –. 2001, Die spätbronze- und razmere na Dravskem. – Geolo- vljenih arheoloških izkopava- früheisenzetliche Besiedlung in gija. Poročila in razprave 25/1, njih na lokaciji Hotinja vas na nordöstlichen Slowenien. Ein 151–164. odseku trase AC Slivnica–Dra- Überblick. – V: A. Lippert (ur.), ženci (SG 01/1). – Kranj, Trebnje Die Drau-, Mur- und Raab-Re- (neobjavljeno poročilo). gion im 1. vorchristlichen ja- SCHWEINGRUBER, F. H. 1978, hrtausend. Akten des inter- Microscopic Wood Anatomy. nationalen interdisciplinären – Birmensdorf. Symposiums vom 26. bis 29. Ap- ril 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur Prähistorishen Archäologie 78, Bonn, 125–135. Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 179 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti Objekti Večje okrogle jame Manjše okrogle jame SE 1 24 Objekt 1 25 Jama 1 (SE 183/184) 32 Jama 20 (SE 179/180) 35 SE 2 24 Jama 5 (SE 47/48) 25 Jama 2 (SE 195/196) 32 Jama 21 (SE 29/30) 35 SE 3 24 Objekt 2 26 Jama 3 (SE 33/34) 32 Jama 22 (SE 13/14) 35 Jama 6 (SE 51/52) 26 Jama 4 (SE 35/36) 32 Jama 23 (SE 21/22) 36 Objekt 3 26 Jama 5 (SE 47/48) 32 Jama 24 (SE 25/26) 36 Objekt 4 27 Jama 6 (SE 51/52) 32 Jama 25 (SE 39/40) 36 Jama 31 (SE 176/177) 27 Jama 7 (SE 92/93) 32 Jama 26 (SE 41/42) 36 Objekt 5 27 Jama 8 (SE 53/54) 32 Jama 27 (SE 128/129) 36 Objekt 6 28 Jama 9 (SE 159/160) 33 Jama 28 (SE 130/131) 36 Objekt 7 28 Jama 10 (SE 145/146) 33 Jama 29 (SE 187/188) 37 Jama 42 (SE 153/154) 28 Jama 11 (SE 250/251) 33 Jama 30 (SE 189/190) 37 Objekt 8 29 Jama 12 (SE 238/239) 33 Jama 31 (SE 176/177) 37 Objekt 9 29 Jama 13 (SE 143/144) 34 Jama 32 (SE 228/229) 37 Objekt 10 29 Jama 14 (SE 141/142) 34 Jama 33 (SE 224/225) 37 Objekt 11 30 Jama 15 (SE 94/95) 34 Jama 34 (SE 219/220) 37 Jama 46 (SE 284/285) 30 Jama 16 (SE 149/150) 34 Jama 35 (SE 193/194) 37 Objekt 12 30 Jama 17 (SE 57/58) 34 Jama 36 (SE 147/148) 38 Objekt 13 31 Jama 18 (SE 90/91) 35 Jama 37 (SE 252/253) 38 Objekt 14 31 Jama 19 (SE 269/270) 35 Jama 38 (SE 126/127) 38 Jama 39 (SE 290/291) 38 Jama 40 (SE 286/287) 38 Jama 41 (SE 240/241) 38 Jama 42 (SE 153/154) 39 Jama 43 (SE 106/107) 38 Jama 44 (SE 134/135) 39 Jama 45 (SE 132/133) 39 Jama 46 (SE 258/259) 39 Jama 47 (SE 55/56) 39 Jama 48 (SE 78/79) 39 Jama 49 (SE 80/81) 39 Jama 50 (SE 82/83) 39 Jama 51 (SE 86/87) 39 Jama 52 (SE 60/61) 40 Jama 53 (SE 62/63) 40 Jama 54 (SE 64/65) 40 Jama 55 (SE 217/218) 40 Jama 56 (SE 261/262) 40 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 180 SE stran SE stran SE stran SE stran Podolgovate ovalne jame Kurišča Jarki Območja zgostitve keramike in Jama 57 (SE 168/169) 40 Kurišče 1 (SE 201/202) 42 Jarek 1 (SE 211/212) 43 kamenja Jama 58 (SE 172/173) 40 Kurišče 2 (SE 279/280) 42 Jarek 2 (SE 174/175) 43 Zgostitev 1 (SE 230) 44 Jama 59 (SE 222/223) 41 Kurišče 3 (SE 138/139) 43 Jarek 3 (SE 84/85) 43 Zgostitev 2 (SE 242) 44 Jama 60 (SE 207/208) 41 Kurišče 4 (SE 271/272) 43 Jarek 4 (SE 100/101) 43 Zgostitev 3 (SE 244) 44 Jama 61 (SE 281/282) 41 Jarek 5 (SE 98/99) 43 Zgostitev 4 (SE 246) 44 Jama 62 (SE 294/295) 41 Jarek 6 (SE 102/103) 43 Zgostitev 5 (SE 254) 44 Jama 63 (SE 74/75) 41 Jarek 7 (SE 104/105) 44 Jama 64 (SE 164, 260/165) 41 Jarek 8 (SE 263/264) 44 Jama 65 (SE 166/167) 42 Jama 66 (SE 215/216) 42 Jama 67 (SE 213/214) 42 Jama 68 (SE 275/276) 42 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 181 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 2, 2, 2, 2, 1,67 ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 0 0 0 0 50 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 50 50 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 2, 2, 2, 2, 2, 1,67 10 7, 2, 3,33 2, 2, 2, 1,67 2, 3,33 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe t.. š 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 4 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 0 0 1 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, 2, lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 lo 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, 2, 2, 2, 6,67 1,67 2, 2, 10 1,67 3,33 7, 2, 3,33 7, 1,67 2, 2, 3,33 3,33 1,67 stek t.. š 0 0 1 0 0 0 1 3 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 4 1 1 0 1 0 0 4 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 3 0 0 1 2 3 0 0 0 0 1 0 0 1 0 3 0 0 0 0 3 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 50 50 50 50 50 50 50 en 50 15 10 15 50 25 5 0 50 50 15 5 5 20 50 5 5 35 20 50 15 30 50 15 15 15 50 10 30 20 5 5 15 50 5 10 50 15 50 ,33 5 0 15 10 b i. š 12, 7, 3,33 7, 13,33 8,33 6,67 3,33 1,67 7, 7, 2, 6,67 12, 12, 6,67 32,50 12, 7, 3,33 22, 17, 7, 16,67 2, 12, 13,33 32,50 2, 11,67 21,67 2, 11,67 13,33 23,33 42, 2, 6,67 1,67 33 13,33 8,33 16,67 8,33 3,33 1,67 21,67 6,67 ateria t. grad m . š 5 3 9 6 2 6 3 8 5 4 10 2 0 2 1 3 3 6 3 3 8 1 2 3 4 14 5 8 5 4 13 5 3 6 2 12 9 7 3 6 10 6 6 1 4 18 8 5 2 2 9 8 13 1 2 7 6 13 1 6 7 8 14 17 1 4 1 20 8 2 5 0 10 9 5 2 1 6 13 4 t. d 50 50 50 50 50 50 10 10 0 50 5 5 0 50 10 0 50 0 20 10 50 5 5 0 20 50 0 20 10 0 10 50 15 5 50 5 50 15 20 50 0 50 10 0 0 15 10 0 0 10 10 20 0 0 15 10 10 vo i. š 12, 1,67 7, 8,33 1,67 2, 8,33 7, 12, 1,67 2, 1,67 3,33 37, 12, 8,33 7, 12, 3,33 2, 2, 7, 7, 2, 8,33 12, 8,33 18,33 8,33 3,33 8,33 1,67 6,67 6,67 6,67 1,67 6,67 1,67 1,67 no t.. š 4 5 6 1 0 3 2 5 3 1 0 1 5 6 0 3 0 5 12 1 4 1 2 1 2 15 2 0 5 5 8 3 5 0 2 8 4 0 4 1 9 2 1 2 3 9 8 3 0 1 6 5 5 0 0 9 6 5 0 0 11 6 6 8 0 5 2 5 1 0 9 4 6 4 6 4 1 4 1 1 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m kati i. š an t. 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 10 0 50 50 0 10 50 10 5 0 0 0 0 0 0 50 5 50 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 2, 2, 7, 3,33 2, 2, 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 a rap t.. š 0 0 1 1 0 0 0 2 2 0 0 0 1 2 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 1 4 0 1 1 0 4 3 4 2 0 2 0 0 0 0 0 1 2 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 d led r o t k Fa 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 reg 50 50 50 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S ega p 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število sk na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 retiran ršin sko število m v . l d i V terp k ov 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 2 3 3 2 2 2 3 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 3 2 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p ate št. t. ltati p a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E d. i. š od na l a r i Zb D ezuR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 182 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 2, 2, 2, 2, 1,67 ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 0 0 0 0 50 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 50 50 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 2, 2, 2, 2, 2, 1,67 10 7, 2, 3,33 2, 2, 2, 1,67 2, 3,33 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe t.. š 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 4 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 0 0 1 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, 2, lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 lo 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, 2, 2, 2, 6,67 1,67 2, 2, 10 1,67 3,33 7, 2, 3,33 7, 1,67 2, 2, 3,33 3,33 1,67 stek t.. š 0 0 1 0 0 0 1 3 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 4 1 1 0 1 0 0 4 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 3 0 0 1 2 3 0 0 0 0 1 0 0 1 0 3 0 0 0 0 3 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 50 50 50 50 50 50 50 en 50 15 10 15 50 25 5 0 50 50 15 5 5 20 50 5 5 35 20 50 15 30 50 15 15 15 50 10 30 20 5 5 15 50 5 10 50 15 50 ,33 5 0 15 10 b i. š 12, 7, 3,33 7, 13,33 8,33 6,67 3,33 1,67 7, 7, 2, 6,67 12, 12, 6,67 32,50 12, 7, 3,33 22, 17, 7, 16,67 2, 12, 13,33 32,50 2, 11,67 21,67 2, 11,67 13,33 23,33 42, 2, 6,67 1,67 33 13,33 8,33 16,67 8,33 3,33 1,67 21,67 6,67 ateria t. grad m . š 5 3 9 6 2 6 3 8 5 4 10 2 0 2 1 3 3 6 3 3 8 1 2 3 4 14 5 8 5 4 13 5 3 6 2 12 9 7 3 6 10 6 6 1 4 18 8 5 2 2 9 8 13 1 2 7 6 13 1 6 7 8 14 17 1 4 1 20 8 2 5 0 10 9 5 2 1 6 13 4 t. d 50 50 50 50 50 50 10 10 0 50 5 5 0 50 10 0 50 0 20 10 50 5 5 0 20 50 0 20 10 0 10 50 15 5 50 5 50 15 20 50 0 50 10 0 0 15 10 0 0 10 10 20 0 0 15 10 10 vo i. š 12, 1,67 7, 8,33 1,67 2, 8,33 7, 12, 1,67 2, 1,67 3,33 37, 12, 8,33 7, 12, 3,33 2, 2, 7, 7, 2, 8,33 12, 8,33 18,33 8,33 3,33 8,33 1,67 6,67 6,67 6,67 1,67 6,67 1,67 1,67 no t.. š 4 5 6 1 0 3 2 5 3 1 0 1 5 6 0 3 0 5 12 1 4 1 2 1 2 15 2 0 5 5 8 3 5 0 2 8 4 0 4 1 9 2 1 2 3 9 8 3 0 1 6 5 5 0 0 9 6 5 0 0 11 6 6 8 0 5 2 5 1 0 9 4 6 4 6 4 1 4 1 1 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m kati i. š an t. 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 10 0 50 50 0 10 50 10 5 0 0 0 0 0 0 50 5 50 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 2, 2, 7, 3,33 2, 2, 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 rap t.. š 0 0 1 1 0 0 0 2 2 0 0 0 1 2 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 1 4 0 1 1 0 4 3 4 2 0 2 0 0 0 0 0 1 2 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 d r o t k Fa 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 2 3 3 2 2 2 3 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 3 2 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E d. i. š na l a r i Zb 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 183 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe t.. š 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 1 1 2 0 0 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 5 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 stek t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 lep t.. š 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 50 50 50 en 10 15 5 5 5 5 5 15 5 5 5 5 0 5 50 10 5 5 5 10 5 5 10 5 5 10 50 5 15 35 10 5 15 10 10 0 50 15 5 5 0 30 15 5 10 0 b i. š 3,33 13,33 13,33 8,33 3,33 16,67 8,33 1,67 11,67 1,67 1,67 1,67 17, 12, 3,33 3,33 22, 1,67 6,67 2, 16,67 11,67 8,33 12, 13,33 6,67 1,67 8,33 3,33 1,67 11,67 3,33 3,33 8,33 8,33 1,67 6,67 6,67 8,33 1,67 8,33 6,67 6,67 8,33 6,67 6,67 6,67 2, 6,67 ateria t. grad m . š 6 2 8 9 8 5 3 3 2 10 3 5 1 3 7 1 3 1 1 9 3 3 2 7 10 3 2 2 0 9 1 3 4 1 4 10 3 7 5 5 8 4 3 1 2 6 3 3 5 2 6 1 7 2 3 2 5 5 1 4 4 3 5 1 5 4 6 4 10 1 5 4 3 7 2 4 3 3 2 2 4 0 1 3 1 3 0 6 3 1 4 2 0 t. d 5 5 5 5 10 5 5 5 10 50 5 5 10 10 5 0 50 5 5 5 5 0 0 10 0 0 0 0 0 0 5 0 5 5 10 5 0 50 5 0 10 5 25 20 5 25 15 vo i. š 11,67 3,33 3,33 3,33 1,67 3,33 6,67 3,33 3,33 8,33 3,33 3,33 1,67 3,33 2, 3,7 8,33 3,33 6,67 3,33 8,33 11,67 8,33 8,33 6,67 2, 6,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 7, 11,67 no t.. š 7 2 3 2 2 3 3 1 2 4 2 2 5 2 6 3 3 2 1 3 6 2 1 2 3 5 2 3 4 4 4 2 5 2 0 7 5 5 4 1 3 4 3 2 2 3 1 2 1 1 2 1 2 0 0 6 0 0 1 2 1 1 1 0 1 2 1 1 0 0 1 1 0 1 0 3 3 2 1 0 1 1 3 1 0 6 1 5 4 1 7 5 3 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m ka 1,67 ti i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 1,67 2, 3,33 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1 3,33 1,67 1,67 1,67 rap t.. š 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 1 2 1 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 50 50 50 50 50 50 50 50 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,25 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 4 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 3 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 3 3 1 1 1 3 3 1 1 1 3 3 2 1 1 3 1 1 1 1 3 1 1 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C d. i. š na l a r i Zb 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 184 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe t.. š 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 1 1 2 0 0 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 5 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 stek t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 lep t.. š 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 50 50 50 en 10 15 5 5 5 5 5 15 5 5 5 5 0 5 50 10 5 5 5 10 5 5 10 5 5 10 50 5 15 35 10 5 15 10 10 0 50 15 5 5 0 30 15 5 10 0 b i. š 3,33 13,33 13,33 8,33 3,33 16,67 8,33 1,67 11,67 1,67 1,67 1,67 17, 12, 3,33 3,33 22, 1,67 6,67 2, 16,67 11,67 8,33 12, 13,33 6,67 1,67 8,33 3,33 1,67 11,67 3,33 3,33 8,33 8,33 1,67 6,67 6,67 8,33 1,67 8,33 6,67 6,67 8,33 6,67 6,67 6,67 2, 6,67 ateria t. grad m . š 6 2 8 9 8 5 3 3 2 10 3 5 1 3 7 1 3 1 1 9 3 3 2 7 10 3 2 2 0 9 1 3 4 1 4 10 3 7 5 5 8 4 3 1 2 6 3 3 5 2 6 1 7 2 3 2 5 5 1 4 4 3 5 1 5 4 6 4 10 1 5 4 3 7 2 4 3 3 2 2 4 0 1 3 1 3 0 6 3 1 4 2 0 t. d 5 5 5 5 10 5 5 5 10 50 5 5 10 10 5 0 50 5 5 5 5 0 0 10 0 0 0 0 0 0 5 0 5 5 10 5 0 50 5 0 10 5 25 20 5 25 15 vo i. š 11,67 3,33 3,33 3,33 1,67 3,33 6,67 3,33 3,33 8,33 3,33 3,33 1,67 3,33 2, 3,7 8,33 3,33 6,67 3,33 8,33 11,67 8,33 8,33 6,67 2, 6,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 7, 11,67 no t.. š 7 2 3 2 2 3 3 1 2 4 2 2 5 2 6 3 3 2 1 3 6 2 1 2 3 5 2 3 4 4 4 2 5 2 0 7 5 5 4 1 3 4 3 2 2 3 1 2 1 1 2 1 2 0 0 6 0 0 1 2 1 1 1 0 1 2 1 1 0 0 1 1 0 1 0 3 3 2 1 0 1 1 3 1 0 6 1 5 4 1 7 5 3 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m ka 1,67 ti i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 1,67 2, 3,33 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1 3,33 1,67 1,67 1,67 rap t.. š 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 1 2 1 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 50 50 50 50 50 50 50 50 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,25 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 4 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 3 3 3 3 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 3 3 1 1 1 3 3 1 1 1 3 3 2 1 1 3 1 1 1 1 3 1 1 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C d. i. š na l a r i Zb 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 185 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 1,67 3,33 1,67 ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. š 1,67 1,67 t. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe t.. š 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 lasti t. p . š 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d lo 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 stek t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 1 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 0 5 5 5 en 5 4 5 10 15 20 20 10 10 5 0 10 5 0 0 10 5 5 5 0 0 5 50 5 0 0 10 50 5 0 0 5 0 0 0 10 10 20 5 5 b i. š 16,67 23,33 3,33 3,33 3,7 1,25 3,33 3,33 8,33 2, 3,33 6,67 3,7 1,25 3,33 1,67 1,25 1,67 3,33 3,33 2, 3,33 6,67 3,33 3,33 8,7 3,33 3,33 3,33 3,33 1,67 11,67 1,67 1,67 3,33 11,67 1,67 1,67 6,67 1,67 6,67 18,33 3,33 3,33 8,33 8,33 1,67 18,33 6,67 11,67 11,67 8,33 6,67 8,33 13,33 ateria t. grad m . š 1 8 10 3 2 3 4 14 2 4 2 2 2 0 2 1 0 0 2 2 1 1 3 0 3 1 0 2 2 5 4 2 3 2 4 3 1 2 0 1 0 1 6 1 2 2 2 2 4 2 2 7 2 2 3 0 0 2 2 3 0 0 0 6 1 7 1 1 2 7 1 1 6 4 1 4 12 11 2 2 5 5 1 11 3 4 7 7 5 3 4 5 8 t. d 5 5 15 0 10 25 0 0 0 5 5 10 0 10 15 0 0 0 0 5 0 10 0 0 0 5 50 0 0 50 0 0 5 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 vo i. š 3,33 6,67 13,33 1,25 1,67 8,33 2, 3,7 8,33 8,33 2, 3,33 3,33 6,67 3,33 3,7 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 8,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 6,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 3,33 6,67 no t.. š 3 0 6 2 5 0 0 4 0 1 1 2 0 2 3 0 0 8 0 0 1 0 6 0 1 0 0 3 1 5 2 3 5 0 5 0 2 2 2 4 2 3 2 0 0 2 4 1 1 0 1 0 1 0 0 1 0 1 3 3 0 0 0 1 3 3 2 0 1 2 1 0 5 0 1 1 1 2 1 0 4 1 2 0 0 3 1 2 2 2 0 0 4 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m ka 1,25 ti i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,25 1,67 rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 50 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 2, 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 1 1 3 3 1 1 1 3 3 1 1 1 2 1 1 1 1 3 3 1 1 1 3 4 4 4 2 3 3 3 4 4 3 3 3 4 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E C D E A C D E A D E A B D E A B C E A B C A B C D A B C D E A d. i. š na l a r i Zb 8 4 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 4 49 50 51 52 53 5 55 56 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 186 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 1,67 3,33 1,67 ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. š 1,67 1,67 t. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe t.. š 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 lasti t. p . š 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d lo 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 stek t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 1 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,25 lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 0 5 5 5 en 5 4 5 10 15 20 20 10 10 5 0 10 5 0 0 10 5 5 5 0 0 5 50 5 0 0 10 50 5 0 0 5 0 0 0 10 10 20 5 5 b i. š 16,67 23,33 3,33 3,33 3,7 1,25 3,33 3,33 8,33 2, 3,33 6,67 3,7 1,25 3,33 1,67 1,25 1,67 3,33 3,33 2, 3,33 6,67 3,33 3,33 8,7 3,33 3,33 3,33 3,33 1,67 11,67 1,67 1,67 3,33 11,67 1,67 1,67 6,67 1,67 6,67 18,33 3,33 3,33 8,33 8,33 1,67 18,33 6,67 11,67 11,67 8,33 6,67 8,33 13,33 ateria t. grad m . š 1 8 10 3 2 3 4 14 2 4 2 2 2 0 2 1 0 0 2 2 1 1 3 0 3 1 0 2 2 5 4 2 3 2 4 3 1 2 0 1 0 1 6 1 2 2 2 2 4 2 2 7 2 2 3 0 0 2 2 3 0 0 0 6 1 7 1 1 2 7 1 1 6 4 1 4 12 11 2 2 5 5 1 11 3 4 7 7 5 3 4 5 8 t. d 5 5 15 0 10 25 0 0 0 5 5 10 0 10 15 0 0 0 0 5 0 10 0 0 0 5 50 0 0 50 0 0 5 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 vo i. š 3,33 6,67 13,33 1,25 1,67 8,33 2, 3,7 8,33 8,33 2, 3,33 3,33 6,67 3,33 3,7 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 8,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 6,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 3,33 6,67 no t.. š 3 0 6 2 5 0 0 4 0 1 1 2 0 2 3 0 0 8 0 0 1 0 6 0 1 0 0 3 1 5 2 3 5 0 5 0 2 2 2 4 2 3 2 0 0 2 4 1 1 0 1 0 1 0 0 1 0 1 3 3 0 0 0 1 3 3 2 0 1 2 1 0 5 0 1 1 1 2 1 0 4 1 2 0 0 3 1 2 2 2 0 0 4 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m ka 1,25 ti i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,25 1,67 rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 50 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 2, 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 1 1 3 3 1 1 1 3 3 1 1 1 2 1 1 1 1 3 3 1 1 1 3 4 4 4 2 3 3 3 4 4 3 3 3 4 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E C D E A C D E A D E A B D E A B C E A B C A B C D A B C D E A d. i. š na l a r i Zb 8 4 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 4 49 50 51 52 53 5 55 56 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 187 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š 1,67 br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 Cu t.. š 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 i. š 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 Fe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 1 1 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 1 0 0 1 1 2 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 5 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 t. d 50 lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 8,33 1,67 1,67 3,33 1,67 7, 3,33 stek t.. š 1 0 2 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 0 2 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 1 0 2 2 0 1 2 2 1 0 1 0 3 0 0 3 1 0 0 1 1 1 0 3 1 1 5 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 2 1 1 0 0 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 3,33 lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 en 15 15 10 0 15 5 25 5 10 25 15 20 5 10 10 30 50 0 0 0 15 15 0 0 50 0 0 0 10 5 5 20 5 5 b i. š 3,33 11,67 11,67 6,67 13,33 11,67 3,33 8,33 8,33 11,67 13,33 6,67 13,33 11,67 18,33 1,67 18,33 11,67 11,67 6,67 13,33 6,67 6,67 3,33 18,33 23,33 3,33 11,67 6,67 11,67 3,33 8,33 11,67 11,67 11,67 6,67 8,33 18,33 6,67 18,33 11,67 13,33 28,33 6,67 31,67 28,33 41,67 16,67 8,33 23,33 16,67 16,67 2, 8,33 7, 18,33 11,67 21,67 17, 11,67 11,67 ateria t. grad m . š 2 7 7 4 8 7 2 5 9 9 5 6 7 8 4 0 8 9 7 11 1 11 3 7 15 7 4 3 6 8 4 15 4 2 11 9 14 12 2 7 4 7 2 5 7 3 7 7 6 4 5 11 4 11 7 8 17 6 4 19 17 25 10 5 14 18 10 10 1 0 0 0 6 5 3 0 0 3 11 7 0 0 0 13 6 7 1 1 7 12 7 1 1 t. d 0 5 5 0 0 0 5 0 0 5 10 5 0 0 5 5 0 5 0 0 5 0 0 5 0 15 0 0 50 5 5 5 0 35 50 0 5 ,33 0 0 vo i. š 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 6,67 1,67 6,67 6,67 3,33 8,33 3,33 6,67 3,33 1,67 1,67 1,67 8,33 6,67 1,67 6,67 3,33 6,67 6,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 6,67 3,33 8,33 1,67 3,33 1,67 16,67 3,33 3,33 8,33 8,33 6,67 3,33 3,33 2, 13,33 3,33 2, 33 6,67 11,67 no t.. š 0 2 1 2 3 2 3 0 1 2 0 2 1 2 4 0 1 4 3 4 0 2 0 5 3 2 4 2 1 1 1 5 4 1 4 2 4 4 1 6 3 1 1 2 1 0 2 1 0 4 2 3 3 0 5 1 2 3 1 10 2 2 5 0 5 4 0 2 2 0 0 1 0 2 3 0 0 1 8 3 1 1 0 21 2 1 0 1 20 4 7 0 0 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m ka 1,67 ti i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 1,67 rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 50 5 5 5 50 5 5 5 50 5 5 50 50 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 2, 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 1 1 1 2 3 1 1 1 2 3 3 1 1 2 3 3 2 1 1 3 3 3 1 1 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C A E B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E d. i. š na l a r i Zb 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 188 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š 1,67 br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 Cu t.. š 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 i. š 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 Fe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 1 1 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 1 0 0 1 1 2 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 5 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 2, lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 t. d 50 lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 8,33 1,67 1,67 3,33 1,67 7, 3,33 stek t.. š 1 0 2 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 0 2 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 1 0 2 2 0 1 2 2 1 0 1 0 3 0 0 3 1 0 0 1 1 1 0 3 1 1 5 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 2 1 1 0 0 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 3,33 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 3,33 lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 en 15 15 10 0 15 5 25 5 10 25 15 20 5 10 10 30 50 0 0 0 15 15 0 0 50 0 0 0 10 5 5 20 5 5 b i. š 3,33 11,67 11,67 6,67 13,33 11,67 3,33 8,33 8,33 11,67 13,33 6,67 13,33 11,67 18,33 1,67 18,33 11,67 11,67 6,67 13,33 6,67 6,67 3,33 18,33 23,33 3,33 11,67 6,67 11,67 3,33 8,33 11,67 11,67 11,67 6,67 8,33 18,33 6,67 18,33 11,67 13,33 28,33 6,67 31,67 28,33 41,67 16,67 8,33 23,33 16,67 16,67 2, 8,33 7, 18,33 11,67 21,67 17, 11,67 11,67 ateria t. grad m . š 2 7 7 4 8 7 2 5 9 9 5 6 7 8 4 0 8 9 7 11 1 11 3 7 15 7 4 3 6 8 4 15 4 2 11 9 14 12 2 7 4 7 2 5 7 3 7 7 6 4 5 11 4 11 7 8 17 6 4 19 17 25 10 5 14 18 10 10 1 0 0 0 6 5 3 0 0 3 11 7 0 0 0 13 6 7 1 1 7 12 7 1 1 t. d 0 5 5 0 0 0 5 0 0 5 10 5 0 0 5 5 0 5 0 0 5 0 0 5 0 15 0 0 50 5 5 5 0 35 50 0 5 ,33 0 0 vo i. š 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 6,67 1,67 6,67 6,67 3,33 8,33 3,33 6,67 3,33 1,67 1,67 1,67 8,33 6,67 1,67 6,67 3,33 6,67 6,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 6,67 3,33 8,33 1,67 3,33 1,67 16,67 3,33 3,33 8,33 8,33 6,67 3,33 3,33 2, 13,33 3,33 2, 33 6,67 11,67 no t.. š 0 2 1 2 3 2 3 0 1 2 0 2 1 2 4 0 1 4 3 4 0 2 0 5 3 2 4 2 1 1 1 5 4 1 4 2 4 4 1 6 3 1 1 2 1 0 2 1 0 4 2 3 3 0 5 1 2 3 1 10 2 2 5 0 5 4 0 2 2 0 0 1 0 2 3 0 0 1 8 3 1 1 0 21 2 1 0 1 20 4 7 0 0 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m ka 1,67 ti i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 1,67 rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 50 5 5 5 50 5 5 5 50 5 5 50 50 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 2, 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 1 1 1 2 3 1 1 1 2 3 3 1 1 2 3 3 2 1 1 3 3 3 1 1 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C A E B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E d. i. š na l a r i Zb 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 189 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, ko t.. š 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, t. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. š 1,67 2, 2, t. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 50 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 5 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 5 0 0 0 5 5 0 0 0 50 0 50 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 2, 3,33 2, 2, 1,67 3,33 Fe t.. š 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 1 2 2 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 10 lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 50 50 50 lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 2, 1,67 2, 2, stek t.. š 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 lep t.. š 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 50 50 50 50 50 50 en 10 20 0 15 20 10 5 15 25 10 50 15 15 15 10 5 10 50 50 5 20 0 5 5 5 50 15 50 50 50 10 15 5 0 0 40 5 50 5 0 20 5 5 25 50 0 0 20 10 0 5 0 30 15 10 0 5 5 0 0 0 5 20 0 0 10 b i. š 8,333 16,67 11,67 11,67 2, 12, 21,67 3,33 3,33 2, 7, 8,33 12, 8,33 11,67 6,67 2, 6,67 23,33 7, 3,33 13,33 11,67 6,67 2, 2, 7, 17, 7, 12, 3,33 2, 3,33 2, 2, 6,67 ateria t. grad m . š 23 6 10 8 0 9 7 12 6 1 6 7 15 6 1 5 6 9 9 13 4 2 6 2 2 1 3 3 5 12 0 2 5 5 7 4 1 2 4 3 14 3 6 2 8 7 4 1 1 3 2 9 2 0 7 0 8 3 3 2 0 4 5 2 1 1 1 5 2 1 0 0 4 6 1 0 1 0 6 4 3 2 0 1 2 0 0 0 1 4 0 0 2 t. d 50 50 50 50 50 30 5 15 5 10 5 50 0 5 20 50 10 0 5 0 25 5 5 10 5 10 50 10 5 15 50 50 15 5 15 5 5 10 5 50 15 0 0 10 0 50 0 5 10 50 0 0 5 5 0 0 0 10 0 0 0 5 5 50 0 0 0 5 10 0 0 0 vo i. š 8,33 3,33 13,33 6,67 7, 18,33 3,33 7, 6,67 8,33 17, 3,33 6,67 17, 17, 16,67 6,67 7, 17, 1,67 8,33 3,33 3,33 3,33 1,67 12, 2, 2, 8,33 7, 2, 3,33 2, 3,33 7, no t.. š 18 3 5 6 1 6 2 8 4 1 3 0 11 2 2 8 3 4 6 5 7 0 2 3 0 10 2 3 6 4 7 2 7 10 4 6 3 7 6 1 5 2 6 2 2 2 1 5 1 1 3 3 6 2 2 2 1 5 3 6 0 0 4 0 1 0 1 2 2 1 0 0 1 2 2 0 0 0 2 0 0 0 1 1 3 0 0 0 1 2 0 0 0 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m kati i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 2, rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 50 5 5 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 5 50 50 50 5 5 50 50 5 5 50 50 5 5 5 50 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 1,67 2, 1,67 2, 1,67 2, 1,67 2, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 3 3 3 2 1 3 3 3 3 1 2 3 3 3 2 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 2 2 1 3 2 2 2 1 1 3 2 2 1 1 2 3 2 1 1 1 3 2 1 1 1 3 2 1 1 1 1 3 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C d. i. š na l a r i Zb 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 190 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, ko t.. š 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, t. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. š 1,67 2, 2, t. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 50 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 5 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 5 0 0 0 5 5 0 0 0 50 0 50 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 2, 1,67 2, 2, 2, 2, 2, 3,33 2, 2, 1,67 3,33 Fe t.. š 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 1 2 2 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 10 lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 50 50 50 50 lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 2, 1,67 2, 2, stek t.. š 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 lep t.. š 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i l t. d 50 50 50 50 50 50 50 en 10 20 0 15 20 10 5 15 25 10 50 15 15 15 10 5 10 50 50 5 20 0 5 5 5 50 15 50 50 50 10 15 5 0 0 40 5 50 5 0 20 5 5 25 50 0 0 20 10 0 5 0 30 15 10 0 5 5 0 0 0 5 20 0 0 10 b i. š 8,333 16,67 11,67 11,67 2, 12, 21,67 3,33 3,33 2, 7, 8,33 12, 8,33 11,67 6,67 2, 6,67 23,33 7, 3,33 13,33 11,67 6,67 2, 2, 7, 17, 7, 12, 3,33 2, 3,33 2, 2, 6,67 ateria t. grad m . š 23 6 10 8 0 9 7 12 6 1 6 7 15 6 1 5 6 9 9 13 4 2 6 2 2 1 3 3 5 12 0 2 5 5 7 4 1 2 4 3 14 3 6 2 8 7 4 1 1 3 2 9 2 0 7 0 8 3 3 2 0 4 5 2 1 1 1 5 2 1 0 0 4 6 1 0 1 0 6 4 3 2 0 1 2 0 0 0 1 4 0 0 2 t. d 50 50 50 50 50 30 5 15 5 10 5 50 0 5 20 50 10 0 5 0 25 5 5 10 5 10 50 10 5 15 50 50 15 5 15 5 5 10 5 50 15 0 0 10 0 50 0 5 10 50 0 0 5 5 0 0 0 10 0 0 0 5 5 50 0 0 0 5 10 0 0 0 vo i. š 8,33 3,33 13,33 6,67 7, 18,33 3,33 7, 6,67 8,33 17, 3,33 6,67 17, 17, 16,67 6,67 7, 17, 1,67 8,33 3,33 3,33 3,33 1,67 12, 2, 2, 8,33 7, 2, 3,33 2, 3,33 7, no t.. š 18 3 5 6 1 6 2 8 4 1 3 0 11 2 2 8 3 4 6 5 7 0 2 3 0 10 2 3 6 4 7 2 7 10 4 6 3 7 6 1 5 2 6 2 2 2 1 5 1 1 3 3 6 2 2 2 1 5 3 6 0 0 4 0 1 0 1 2 2 1 0 0 1 2 2 0 0 0 2 0 0 0 1 1 3 0 0 0 1 2 0 0 0 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m kati i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š 1,67 1,67 2, rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d r o t k Fa 50 5 5 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 5 50 50 50 5 5 50 50 5 5 50 50 5 5 5 50 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 1,67 2, 2, 2, 1,67 2, 1,67 2, 1,67 2, 1,67 2, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 3 3 3 2 1 3 3 3 3 1 2 3 3 3 2 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 2 2 2 1 3 2 2 2 1 1 3 2 2 1 1 2 3 2 1 1 1 3 2 1 1 1 3 2 1 1 1 1 3 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p št. t. a t o en A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C d. i. š na l a r i Zb 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 191 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 34 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 t. d 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 50 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 i. š 2, 7, 7, 2, 2, 2, 2, 2, 2, Fe t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 0 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 137 t. d a 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 t. d 50 50 50 lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 7, 2, 2, stek t. 4 . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 15 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 i l t. d 50 50 50 50 50 50 en 0 30 0 0 0 0 10 0 0 0 0 5 50 0 5 5 0 0 0 5 0 50 0 5 10 10 10 0 0 0 0 5 50 50 0 5 10 30 50 5 0 5 0 0 0 50 5 5 5 50 0 5 0 15 15 15 15 5 15 5 25 5 0 25 50 0 50 50 50 50 0 b i. š 2, 12, 7, 2, 2, 7, 17, 12, 2, 7, 12, 7, 2, 7, 2, 2, 12, 12, ateria t. 34 grad m . š 0 6 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 1 1 0 5 0 0 1 0 3 0 1 2 2 4 0 0 0 0 2 1 1 0 1 2 6 3 2 0 2 0 7 0 0 5 1 2 2 2 3 0 1 0 3 5 3 3 3 1 6 2 5 2 0 10 3 0 1 3 1 1 5 0 5 22 t. d 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 5 0 50 0 0 0 0 0 50 0 5 5 0 0 0 0 0 50 0 5 0 0 50 0 5 0 0 5 0 0 5 5 50 0 0 5 0 50 50 5 50 0 50 50 5 50 50 15 5 10 0 50 vo i. š 2, 2, 2, 2, 2, 12, 12, 2, 2, 2, 12, 2, 2, 2, 7, no t. 5 . š 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 5 0 2 0 0 2 0 0 1 1 5 0 0 1 0 1 1 1 1 0 5 1 2 1 1 6 2 4 0 3 122 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m kati i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 81 d r o t k Fa 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 50 5 5 5 5 50 50 5 5 5 50 50 5 5 5 50 50 50 5 5 5 5 50 50 5 50 5 50 50 5 50 50 50 50 50 50 5 5 5 5 50 5 5 5 5 50 50 5 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 1 1 2 2 1 1 1 2 2 2 1 1 1 1 2 2 1 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p aj št. t. a t o en D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E Skup d. i. š na l a r i Zb 0 1 4 5 6 8 9 95 96 97 98 99 10 10 102 103 10 10 10 107 10 10 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 192 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š zob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 st i. š ko t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 34 t. d en 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. krem . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u i. š br t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dr i. št. žlin . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Cu t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 t. d 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 50 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 50 0 0 0 i. š 2, 7, 7, 2, 2, 2, 2, 2, 2, Fe t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 0 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 137 t. d a 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š gum t.. š 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 t. d ka 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š lasti t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 t. d 50 50 50 lo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 7, 2, 2, stek t. 4 . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 15 a t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 ečnic t. p . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š lep t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 i l t. d 50 50 50 50 50 50 en 0 30 0 0 0 0 10 0 0 0 0 5 50 0 5 5 0 0 0 5 0 50 0 5 10 10 10 0 0 0 0 5 50 50 0 5 10 30 50 5 0 5 0 0 0 50 5 5 5 50 0 5 0 15 15 15 15 5 15 5 25 5 0 25 50 0 50 50 50 50 0 b i. š 2, 12, 7, 2, 2, 7, 17, 12, 2, 7, 12, 7, 2, 7, 2, 2, 12, 12, ateria t. 34 grad m . š 0 6 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 1 1 0 5 0 0 1 0 3 0 1 2 2 4 0 0 0 0 2 1 1 0 1 2 6 3 2 0 2 0 7 0 0 5 1 2 2 2 3 0 1 0 3 5 3 3 3 1 6 2 5 2 0 10 3 0 1 3 1 1 5 0 5 22 t. d 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 50 0 0 5 0 50 0 0 0 0 0 50 0 5 5 0 0 0 0 0 50 0 5 0 0 50 0 5 0 0 5 0 0 5 5 50 0 0 5 0 50 50 5 50 0 50 50 5 50 50 15 5 10 0 50 vo i. š 2, 2, 2, 2, 2, 12, 12, 2, 2, 2, 12, 2, 2, 2, 7, no t. 5 . š 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 5 0 2 0 0 2 0 0 1 1 5 0 0 1 0 1 1 1 1 0 5 1 2 1 1 6 2 4 0 3 122 t. d ika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m kati i. š an t. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 kera . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 . t. d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zg i. š rap t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 81 d r o t k Fa 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 5 5 5 50 5 5 5 5 50 50 5 5 5 50 50 5 5 5 50 50 50 5 5 5 5 50 50 5 50 5 50 50 5 50 50 50 50 50 50 5 5 5 5 50 5 5 5 5 50 50 5 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran m v . l d i V terp 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 1 1 2 2 1 1 1 2 2 2 1 1 1 1 2 2 1 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 ejand in d e l eg r P p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p aj št. t. a t o en D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E Skup d. i. š na l a r i Zb 0 1 4 5 6 8 9 95 96 97 98 99 10 10 102 103 10 10 10 107 10 10 Arheologija na avtocestah Slovenije Hotinja vas pri Mariboru 193 . Document Outline Hotinja vas pri Mariboru Kazalo Uvod Intenzivni površinski pregled Terenske raziskave Metodološki pristop in potek dela Naselbinske ostaline Najdbe Keramika Kovina Kamen Katalog stratigrafskih enot Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo s površinskega pregleda Analize Petrografske analize Analize lipidov in stabilnih izotopov ogljika v maščobnih kislinah C16:0 in C18:0 Paleobotanicne analize Analiza žlindre Radiocarbon dates Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek