ROLET VREČ* JE ELAVSKI LIST ZA ILEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zreze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. IT. — NO. 161». SOI S. UwnJ»le Ave. « ... LETO—VOL. XXXIII. LONDON PRAGA NAJ SPREJME POGOJE KI JIH DIKTIRA HITLER Toda v Pragi niso videti pripravljeni, leči pod tiranovo peto jjflfV g mmmmm^mtmtmmmmmm Uspeh največjega in najnesramnejšega blufa v zgodovini povojne Evrope je odvisen samo še od Čehoslova-ske. — V Moskvi na vse se zmirom molčijo PARIZ IZDALA ČEHOSLOVAŠKO POZORličE NEMIROV V ČSR Odkar je Hitler začel s svojim nesramnim blufom, katerega cilj je bil dobiti pod na-cijsko kontrolo čehoslovaško, se je bilo bati, da bo čehoalo-vaika navsezadnje grdo izigrana In prodana. Ta bojazen je nastala, ko je angleška torij-ika vlada poslala v Prago svojega "posredovalca" Runcima-na, ki je imel nalogo, pritiakati na vlado republike, da ugodi zahtevam sudetskih nacijev, ki sahtevajo to, kar jim narekuje Hitler. Da mu olajša njegovo delo, je Hitler tiste dni odredil velikanske vojaške manevre, ki pa niso trajali tako dplgo, kakor je bilo prvotno rečeno, kajti take stvari so silno drage, nemško gospodarstvo pa ie brez tega na psu. K*- j J Votlo grmenje % . Dogodki zadnjih dni so potrdili, da je bila ta bojazen docela upravičena. Ko je začel HHler groziti, da bo svoje zahteve uveljavil z oboroženo silo, ako ne dobi čehoalovaikih sudetskih pokrajin izlepa, so sicer v Franciji odredili delno Imobilizacijo in tudi Angleži so zateli razkazovat svoje bojne ladje, bombna letala, topove itd. Na prvi pogled je bilo videti, da sta evropski "velede-mokraciji" pripravljeni v slučaju potrebe tudi z orožjem braniti samostojnost ogrožene Cehoslovaške, edinega otoka demokracije v morju srednjeevropskih diktatur. Toda že sredi minulega tedna je bila ta iluzija razblinjena v nič. Chamberlain s« klanja Hitlerju Evropski politični opazovalci se strinjajo, da bi se bil Hitlerjev bluf razkadil v nič, ako bi bila angleška vlada pokazala trdno odločenost, pomagati Franciji in s tem čehoslovaški za ilučaj, da bi Hitler izvrdil tvojo grožnjo in napadel Ce- "Obsojeni brez zaslišanja" Francoski in inozemski časnikarski poročevalci f Parizu to bili ▼ ponedeljek priče dramatičnemu dogodka* ki ne bo slepa pozabljen. I« palače francoskega su- aenjega ministrstva je prišel čehoslovsiki poslanik pri francoski vladi, ..dr. itefon Osudsky. V rokah je držal ■•kaj listin. Poročevalci, katerim je bilo ie znano, kak-feo kupčijo so sklenili v Londonu in Parizu na račun Ce-koslovaike, so prislunili. Bledega obraza je dr. Otudskv s drhtečim glasom ^Pregovoril i "Gospodje, ali želite vide-H človeka, ki je bil obsojen k**z zaslišanja ? Pred vami •tojir Listine, ki jih je držal v rtkeh, to bil« prepis angle-i*o^ranco»kega sporazuma, » katerim je bila izdana Če-kovaška... hoslovaško. Znano je namreč, da bi Nemčija ne mogla tvegati vojne, v kateri bi imela proti sebi tudi Veliko Britanijo. To je znano tudi Hitlerju, kateremu je bilo vsled tega mnogo do tega, da izve, kakšno stali&če zavzema Chamberlainova vlada. Pa mu ni bilo treba dolgo čakati. Chamberlain je bil v takih skrbeh za Hitlerja, da je osebno pohitel k njemu ter g* rotil, naj ne žene stvari predaleč. S tem je dal Hitlerju silno potuho in dobil od njega aroganten odgovor: "če se ne u-godi mojim zahtevam do 1. oktobra, bodo nemške armade vkorakale v čehoslovaško!" Kakšne zahteve? Hitlerjeve zahteve niso niti od daleč skromne. Praga naj dovoli sudetskim Nemcem plebiscit, ki naj odloči, ali bodo sudetski Nemci ostali del čeho-slovaške ali se priključili Nem-sijo ter se podvreči gospodar-čiji. Dalje se mora Praga odreči svoji zvezi s sovjetsko Rusijo ter se podvreči gospodarski kontroli Nemčije. Sprejem teh pogojev bi pomenil konec Čehoslovaške samostojnosti, čehoslovaška bi izgubila su-detske pokrajine in s tem glavno obrambno črto proti Nemčiji. Tako okrnjena bi še nekaj časa životarila kot nemška va-zalka, nazadnje pa bi jo Nemčija enostavno pogoltnila. Kapitulacija Londona in Pariza Nu, svet je mislil, da imajo angleški toriji še toliko ponosa v sebi, da ne bodo sramotno kapitulirali pred berchtesga-denskim megalomanom. Zmotil se je. Zmagala je clivenden-ska klika, ki se boji vojne zato, ker ve, da bi se končala s porazom Nemčije in revolucijo, ki bi končala nacijski režim. Revolucije se pa boje zato, ker mislijo, da bi prinesla Nemčiji komunistično diktaturo. Tega pa nočejo, milejši jim je Hitler. In tako je pod pritiskom te klike Chamberlainova vlada kapitulirala. Praga naj sprejme Hitlerjeve pogoje! Najbolj žalostno pri tem pa je bilo, da je potem na pritisk iz Londona (Nadaljevanje na 3. strani.) PogUd na mesto Eger w Mmai č«iki, ki J« bilo srediUm iufredo*. ki •• jih vprimorili sudotaki naciji, naačuvani pm HilUrjavan govor« v Nnren-borgu. S ud« laki naciji a« t« a oroajem napadli češko policijo im praika rim-da J« bila priailj«na progla.it i obsedno a tanj« «ad II. and««ekiMi okraji. V isgredik j« bilo nbitik v«č aacij«* i. i« *.č čeških ocoinikor Mesto loti bl.au nemške maj« in J« bilo glavni atan aacijak«ga roditelj* Konrada Ho*, loina, dokler a« ni nai a bal aretacije Ur jo pobriaal k svojem« berliaskem« varhu in snaČitaik*. DRORIZ OD VSEPOVSOD Hitler ogrel Arabce Hitlerjev Nurnberški govor je zelo navdušil palestinske arabske nacionaliste, ki bi se radi iznebili angleške nadvlade in tudi Židov. Zdaj pravijo, da so njihovi "pravi prijatelji" v Rimu in Berlinu. "Prijatelj" Mussolini že dolgo časa seje seme sovraštva do Zidov med Arabci v Palestini, da vprizar-jajo izgrede in delajo preglavice Angležem, za katere je Palestina važna zaradi olja, ki priteka po ogromnih ceveh iz Iraka. Zadnje čase je padlo v bojih z angleškimi četami več sto upornih Arabcev. O "tretji stranki" Senator Robert La Follette pravi, da se mu zdi dobro, da je Rooseveltova "čistka" fia-sko, ker je bila s tem dokazana potreba "tretje stranke", namreč liberalae stranke, kajti vsako upanje, da bi se dalo reformirati bilo demokratsko ali republikansko stranko, je šlo po vodi. LaFolletti imajo pri tem v mislih gotovo svojo Narodno progresivno stranko, ki jo je pred kratkim ustanovil wisconsinski governer Robert LaFollette. Bridges kaznovan Harry Bridges, direktor C. I. O. na zapadni obali, je bil obsojen v plačilo globe v vsoti $125, ker je v brzojavki delavski tajnici Perkins kritiziral odločitev nekega sodnika v ne- kem sporu med A. D. F. in O. I. O. Obsodil ga je vrh. spdnik Edward T. Brthop v Los Ange- lesu. F. D. R. nima sreče Predsednik Roosevelt ne more reči, da je imel srečo a svojo "čistko", katere namen j« bil, preprečiti izvolitev demokratičnih a^natorjev in kongresni-kov, ki so nasprotovali njegovim reformam. Večkrat kot ne so pogoreli njegovi kandidati, nominirani pa so bili njegovi zagrizeni nasprotniki. Znani a-meriaki časnikar William Al-len White iz Emporije, Kans., pravi, da to pomeni, da je Roosevelt izgubil kontrolo nad demokratsko stranko. Kdaj pa jo je še imel? Reakcija v njegovi stranki je bila samo nekaj časa potuhnjena, dokler je bila dežela na robu gospodarskega propada, potem je pa spet hitro pokazala roge ... Amerikancem se mudi domov Odkar so se začeli zbirati nad Evropo težki oblaki, ki prete s splošno vojno, se je Amerikancem, ki so tam na obisku, začelo muditi domov. Nikomur namreč ne diši, da bi ga tam zajela vojna ter mu o-težkočila povratek. Sicer so pa tudi ameriški konzuli v Evropi svetovali ameriškim državljanom, ki se mude tam, da bo najbolje, ako čim prej odkuri-jo domov. Večina ameriških (Nadaljevanje na 5. strani.) Norveški mornarji proti fašistom Pred nekaj tedni je imela odpluti iz baltimorškega pristanišča norveška tovorna ladja Titanian, naložena s tovorom za ipaneke faAiete. Preden je pa mogla odpluti, se je nekaj zgodilo: poaadka Titiniana je izjavila, da ne bo pomagala dobavljati faftiatu Francu mu-nicije, a katero bi pobijal španske delavce in kmete. Mornar^ ji so nato zapustili ladjo ter postavili na pomolu piketno stražo, ki nosi napise kot: "Norveški pomorščaki ne bodo vozili vojnih potrebščin Francu!" Obenem so izjavili: "čuli smo o amerttki relifni ladji, ki bo v kratkem odplula v lojalistično Španijo • tovorom 5,000 ton živil, oblačil in zdravil. Mi bi bili veseli, ako bi bili mi posadka te ladje, kajti mi se ne bojimo odpluti proti Španiji." Ladja Titanian bo najbrž s svojim tovorom prej ali alej odrinila proti svojemu cilju. Na-šii se bodo mornarji, ki ne bodo imeli nobenih pomislekov. Toda vzgled, ki so ga dali ti norveški mornarji, ostane. Njihovo možato dejanje pa nam daje misliti, koliko bi bilo španski republiki pomagano, da se je delavstvo vsepovsod u-prlo, pomagati pri transporjta-dji vojnih potrebščin za Franca, bilo direktno ali indirektno, preko Nemčije in Italije. Taka pomoč hi bila več vredna kot vsi "mirovni napori" evropskih "demokracij". Sicer je pa deiavatvo tista sila, ki je poklicana, da zlomi tilnik fašizmu. Kapitalistični državniki tega ne bodo atorili, vsaj prostovoljno ne. Združeno svetovno delavstvo bi to zlahka doseglo. Tudi Poljaki hočejo "kos potice" Eksekutiva i. S. Z. podpira gibanje za združitev socialističnih vrst Na združitvena odbora obeh frakcij, socialistične in social-demokratske, je naslovila apel, da se po-trudita in privedeta čimprej do sporazuma, brez katerega ne bo močnega socialističnega gibanja v Združenih državah Zdaj ko Hitler grozi razkosati čehoslovaško, so ee začeli oglašati tudi Poljaki. Neki list, ki pripada vladni kliki, je te dni naglasil, da tudi Poljska ne mara biti prezrta pri delitvi čehoalovaške, temveč hoče dobiti avoj "kos potice". . Ta kos je teiinski okraj, kjer prebiva mnogo Poljakov. Madžari bi tudi radi dobili "kos potice". Jastrebi se zbirajo, ko je žrtev še Živa in zdrava. .. Po stopinjah Hitlerja Pravijo, da bo tudi madžarska vlada posnemala Hitlerja v tem, da bo ustanovila — koncentracijske kempe. Slabi vzgledi še vedno vlečejo ... Zupan Hague ima zaslombo pri zvezni vladi Frank Hague je župan mesta Jersey Cit>\ kjer samovoljno zatira svobodo govora in zborovanja in deportira iz mesta slehernega človeka, ki mu ni po volji. Med slednjimi je bil tudi Norman Thomas, ki je bil nasilno izgnan iz mesta, ko je hotel govoriti na nekem zborovanju. Haguejevo fašistično postopanje s političnimi nasprotniki je dvignilo mnogo prahu v ameriški javnosti in obljubljena je bila zvezna preiskava. Ta preiskava je zaključena. In zvezni generalni pravnik Cummings je izjavil, da preiskava ni odkrila nobenih dokazov o kršenju civilnih svobod-ščin v Jersey Cityju, vsled Če- sar je njegov department preiskavo opustil. Cummingsova izjava je prišla ob času, ko so priče pred komisarjem drž. vrhovnega sodišča izpovedale, da so jih Ha-guejevi policaji nasilno tirali iz mesta oz. so videli, kako so bili drugi pognani iz Jersey Clty-ja. Cummingsu je takoj odgovoril socialist Norman Thomas, ki je dejal, da zvezni justični department sploh nikdar ni mislil resno nastopiti proti Ha-gueju, ker se je Cummings bal, da ga ne spravi v zadrego. Hague je namreč tudi podpredsednik demokratske stranke. Poleg tega je pa tudi demokratski politični boss v Jersey Cityju in ima pod seboj močno politično mašino. Thomas je izjavil, da je opustitev preiskave zadosten dokaz, da je demokratska narodna administracija sklenila "kravjo kupčijo" s Haguejom, da bo njegova politična mašina lažje prodrla s svojim kandidatom za senatorja, Elyjem. Cummings je tudi dejal, da je njegov department obvestil Thomasa, ki vodi tožbo proti Hagueju, da ni bil njegov slučaj vključen v tej% preiskavi. Tfiomas je odgovoril/ da takega obvestila ni nikdar prejel in da sploh ni bilo nobene preiskave, dokler je ni zahtevala veleporota v Newarku in potem še David L. Clendenin, blagajnik VVorkers Defense lige. Clendenin je naravnost izjavil, da justični department ne govori resnice, ko trdi, da se preiskava ni tikala Thomaso-vega slučaja. "Mnogo prič, ki jih je priskrbela liga", pravi Clendenin, "je bilo izpra&anih samo z ozirom na ta slučaj (izgon Thomasa iz Jersey City- ja).M Thomas je odgovoril pismeno direktno Cummingsu ter ga obdolžil sklepanja političnih kupčij s Haguejevo politično mašino. Obenem mu je povedal, da je poslal kopije svojega pisma tudi senatorju La Follettu, načelniku - senatnega odseka za civilne avobodščine, in predsedniku Rooseveltu. Bksekutivni odbor Jugoslovanske socialistične zveze je na svoji zadnji seji sklenil apelirati na združitvena odbora Soc. stranke in Socialdemokratske federacije, da »e po-žurita z iskrenim delom za združitev, ki je prepogoj za ponoven razmah socialističnega gibanja v Združenih državah. Apel, poslan obema odboroma, se glasi: Dragi sodrugi:— Eksekutivni odbor Jugoslovanske socialistične zveze v imenu zveze in njenih prijateljev iskreno pozdravlja sedanje gibanje za združitev vseh socialističnih sil v deželi, ki je nujna potreba, vsled česar ga pozdravljamo z velikim veseljem in pričakovanjem. Mi upamo, da se boste, kot zastopniki obeh socialističnih skupin, Soc. stranke in Soc.-dem .federacije, sešli in da vas bo pri razpravljanju o združitvi vodila iskrena želia, privesti do čimprejšnje združitve naših razcepljenih sil. S tem boste položil; temelje, na katerih se bo zgradilo novo močno socialistično gibanje v Ze-dinjenih državah, Zgodovinska nujnost zahteva, da bodi naše gibanje predstraža prihajajočega socialnega preobrata. Ni potrebno še posebej povdar-jati zgodovinske vloge socializma v teh Časih, ko s silno naglico razpada socialni sistem, ki z vedno večjo trmo odreka milijonom delavcev pravico, ustvariti si z delom svojih rok dostojno, človeka vredno eksistenco. Socialisti se strinjamo, da so potrebni ukrepi proti revščini, v podobi raznih socialnih reform; in da bo organizirano delavstvo gledalo, da jih čim več mogoče izvojuje od kapitalizma. O tem se ne pričkamo. Ampak za nas vse, ki se imenujemo socialiste — bilo demokratične, militantne, marksistične, revolucionarne ali samo socialiste z navadno pametjo — je največje važnosti, da se zopet združimo ter se po- novno skupno posvetimo delu za načela socializma, kakor so nas učili naši veliki učitelji, graditelji in voditelji Marks in Engels, Liebknecht in Luxem-burg, Jaures in Hardie, Debs in Hillquit in na tucate drugih. Če bomo storili to ter se ogibali strupa frakcijskih sporov, naj pride z desne ali leve, kajti razkraja v vsakem slučaju; in če bomo razpravljali o naših razlikah hladnokrvno in razsodno, predvsem pa kot dobri rodrugi in socialisti — potem bodemo zopet postali moč v delavskem gibanju in v boju proti kapitalizmu in njegovim izvržkom, med katerimi je najnevarnejši — fašizem, če bodemo dali dober vzgled mi sami, se nam bodo pridružili ročni in možganski delavci ter se zopet oklenili socializma in njegovih plemenitih idealov svobode, pravičnosti, blagostanja za vse, miru in demokracije. Na drugi strani pa, če bodemo še nadalje ostali razcepljeni na dvoje šibkih skupin, vaa-ka s svojim lastnim tolmačenjem socializma, tedaj bo bodočnost socializma v Združenih državah temna. V takem slučaju bo imela komunistična stranka s svojimi priveski še nadalje proste roke v zavajanju, mešanju, korumpiranju, zastrupljanju in izdajanju levega krila ameriškega delavskega razreda. Mi smo prisiljeni izreči to svarilo, kot sodrugi sodrugom, ker si želimo združenja socialističnih vrst in pa ker je izredno važno, da se že naposled nekaj naučimo od napak, ki so bile storjene v preteklosti. Da sta v tem pogledu grešili obe frakciji, lahko dokaže vsaka objektivna študija. Mi se dobro zavedamo, da obstojajo resne taktične in načelne razlike, katere bo treba izgladiti. Toda te zapreke niso nepremostljive. Prav za »prav jih bo čisto lahko premostiti, Če jih bomo obravnavali kot (Nadaljevanje na 4. strani.) PODZEMSKA MEJA ^ Na aliki J« madžarski vojak, ki atraii m«jo m««l Madžarsko in č«koel«-vtiko pri Af(t*l«k«. kj«r a« raaprostirajo pod scmljo prostrane jam«, ki vodij« B madiarska n« češko stran in obratno. Jeklena les« loči ob« deželi na tesn mestu. ........................ f PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. KDOR DVOMI 0 CEHOSLOVASKI PRIPRAVLJENO* TI, NAJ SI OGLEDA SPODNJE SLIKE IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Dolavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjeiuh drtavrh aa celo leto $3.00; za pol leta $1.75, za četrt leta $1.00. Inozerustvo: za cclo leto $3.50; za pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo b ti v n|A<*n uradu naj|»>m. j< .1.. • »mlHjk i popoldne za priobčitev_v_»tevilki tekočega Jed na. PROLETAREC Pubtished every Wedncaday by the Jugo*lav Workmen's Publi*hing ('o., loc. Established 1006. Editor.........................................................— Frank ZaiU. Businens Manager........................................Charlea Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business Manager........Joseph Drasler* SUBSCRIPTION RATRS. United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thr*e Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00. ^ _ PKO LETA REC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Tolophonet ROČKWELL 2864. Vprašanje ljudskega zdravja Narod, ki ni zdrav, temveč bo[ehen in kilav, narod, kateremu bolezni srkajo življenski sok ter uničujejo njegovo fizično in duševno odpornost, je vsega pomilovanja vreden narod. Pa ne samo to — tudi bodočnosti nima. O tem ne Do dvomil noben človek, ki hodi po svetu odprtih oči, užes in glave. Iz tega nujno sledi, da mora biti prva skrb vsakega naroda, ali vlade, ki ga predstavlja, zdravje slehernega poedinca v narodni občesti. Treba je gledati, da je slehernemu poedincu omogočena pravočasna zdravniška pomoč in zdravstvena oskrba. Kajti le tako se doseže, da ostane narod, kot celota, zdrav in čvrst. Ali pa imamo tako zdravstveno oskrbo? V mnogih evropskih državah, kjer so spoznaii u> resnico, so se bolj ali manj pobrigali, da so najširše ljudske plasti deležne vsaj najnujnejše zdravniške in zdravstvene oskrbe. Sprejeli so razne socialne zakone, katerih namen je, pomagati revnim ljudem, delavcem in kmetom, v slučaju bolezni. Večinoma so ti zakoni še daleč od popolnesti, toda prvi korak v pravo smer je bil z njimi storjen. Najdlje je šla v tem pogledu sovjetska Rusija, ki je zdravstvo socializirala ter ga s tem postavila na pravo podlago. Kaj pa Združene države ameriške, naša domovina? Po pravici povedano, smo v tem pogledu še precej daleč za Evropo. Ameriški človek je bil v tem pogledu od hekdaj prepuščen samemu sebi. Ce je zbolel in imel denar za zdravnike in bolnišnice — dobro; če je bil brez sredstev — just too bad! Moral se je zateči za pomoč h kaki privatni dobrodelni organizaciji, ki pa tudi niso vedno sprejemale prosilcev odprtih rok. Marsikateri Amerikanec je zato legel v grob, preden je napočil njegov čas. Se več jih pa vsako leto zanemari svoje bolezni, da naposled niso več ozdravljive, ker pač niso#imeli, nimajo de-majo denarja za zdravnike. Ameriški zdravniki so dragi. In mnogo jih je, ki niso le dragi, temveč tudi slabi zdravniki ali pa brezvestneži, katerim ni do tega* da bi bolniku pomagali, temveč se jim hoče le njegovega denarja. Prvi kot drugi so veliko zlo in gorje človeku, ki jim pride v roke. Ampak časih pa vam tudi najboljši zdravnik ne more takoj pomagati, ker je morda vaša bolezen potuhnjena in ji ni zlahka priti do živega, ali je pa po svojem značaju dolgotrajna in težko ozdravljiva, mogoče zaenkrat celo neozdravljiva. Za revnega delavca ali kmeta je tudi to tragedija, čeprav ve, da ima pred nosom poštenega in dobrega zdravnika. Kajti ta zdravnik zahteva, da se mu plača določeno vsoto za vsak pregled, za vsak obisk, za vsak recept. In če nimate denarja — '4You're just out of lučk!" pravi Amerikanec. Zdravniški posel v Ameriki je — business, trgovski posel, na trgovski podlagi. Ker je šolanje drago in ker potrebuje zdravnik za začetek precej velik začetni kapital, seveda gleda, da se mu ta kapftal Čim bolj obrestuje. Ce bi zdravil ljudi zastonj, bi bil kmalu na cesti. Ta podlaga našega zdravništva — in zdravstvene oskrbe, ki je večinoma tudi privatna in na enaki podlagi — je kriva, da imamo v Ameriki, najbogatejši deželi na svetu, na milijone ljudi, ki nosijo v sebi kali različnih bolezni, ne da bi se zatekli k zdravniku, katerega si ne morejo privoščiti. To so tisti ljudje, o katerih je predsednik Roosevelt že nekajkrat poudaril, da so podhranjeni, slabo nastanjeni in slabo oblečeni, in o katerih bi bil lahko pristavil, da so tudi brez vsake prave zdravstvene oskrbe. Pa ne samo ta tretjina ljudstva, ki jo omenja Roosevelt, tudi v drugi tretjini ameriškega ljudstva je brez števila takih slučajev. Zvezna vlada, ki je v prvi vrsti poklicana, da se pobriga za narodno zdravje, ni v tem pogledu zelo, zelo dolgo niti mignila z mezincem, šele pod sedanjo vlado predsednika Roosevelta so se odgovornim krogom začele odpirati oči, da so spoznali potrebo korenite reforme zdravstva. Pa Še zdaj bi ne bilo tega, da ni pred devetimi leti nastopila huda gospodarska kriza, ki še vedno traja. Tej krizi se je zahvaliti, da so v Washing-tonu spoznali, da je dolžnost vlade, skrbeti za ljudsko zdravje. Prvi večji korak v to smer je bil storjen, ko se je v Wash-ingtonu, D. C., v dneh od 18. do 20. junija letošnjega leta vršila narodna zdravstvena konferenca, katere so se udeležili zastopniki vlade, zdravniških organizacij, socialni delavci in zastopniki delavcev, kmetov in podjetnikov. Ta konferenca je sprejela obširen program javnega zdravstva, ki dolodk 8*0 milijonov dolarjev na leto tekom prvih deset let za zidavo bolnišnic, ustanovitev in vzdrževanje zdravstvenih postaj itd., s čemur bi se omogočilo potrebno in zadostno zdravstveno oskrbo vnem državljanom, ki si je sami ne'morejo privoščili. Konferenca se je pri tem delu poslužila zdravstvenega pregleda, ki ga je izvedel zvezni zdravstveni urad s sodelovanjem WPA, iz katere skladov se je pregled financiral. Preiskava je odkrila, da trpi več kot ena tretjina prebivalstva vsled neznosne zdravniške in zdravstvene oskrbe, ki si je vsled pomanjkanja sredstev ne more privoščiti. Ta korak zvezne vlade pa nič ne ugaja premnogim ameriškim zdravnikom, ki bi radi, da bi zdravniški posel Za vedno ostal privatni business. To so ljudje,1 ki menijo, Če potrebuješ zdravniško pomoč, jo tudi plačaj. In če nimaš denarja? Tvoja smola! Na srečo po se najde med ameriškimi zdravniki tudi Italijanske intrige na otoku Malta Malta je majhen otok v Sredozemskem morju, 62 miij južno zapadno od Sicilije in 197 milj severno od Afrike. Otok je dolg 17 milj, na najširšem mestu 9 milj širok in obsega 98 kvadratnih milj prostora. K Malti spadata tudi dva manjša otoka, Gozo in Comino, katerih skupni obseg znaša 24 kvadratnih milj. Prebivalstvo je večinoma arabskega porekla in šteje- okrog 200,000 duš. Glavni pridelki, « katerim! *e preživlja, so koruza, bombaž, krompir in detelja. Otoki so skalnati in plast zemlje je tenka Na mnogih krajih ni bilo nič prsti in so jo navozili iz Sicilije. Na teh otokih uspevajo tudi trta, olive, fige in pomaranče. Otoška industrija se peča z izdelovanjem bombažnih tkanin, raznih okraskov itd. Podnebje je zelo vroče po leti, po zimi pa imajo tam zelo milo in zdravo klimo. Otok Malta je na najvišjem mestu 750 čevljev visok. Rek nima, zato pa ima obilico potokov in studencev, tako, da ne primanjkuje vode. Poleg tega skrbe za namakanje polj in travnikov tudi umetne irigacij-ske naprave, zgrajene zadnja desetletja. Glavno mesto je Valetta, ki ima prostorno in globoko pristanišče, ki je kot ustvarjeno za pomorsko opori-rišče. Njegova lega sredi Sredozemskega morja mu daje izredno vojaško važnost. Prvi gospodarji Malte, ki so nam znani, so bili stari Feniča-ni, za njimi pa Grki in Karta-žani. Po drugi punski vojni (med Rimom in Kartago) je prišla Malta pod oblast Rima. Po razpadu rimskega imperija so bili njeni gospodarji zaporedoma Vandali, Gotl in Sara-ceni. Leta 1522. jo je cesar Kari V. izročil znanemu redu vitezov-menihov, ki so bili poslej poznani kot malteški vitezi. Malteški viteški red je 1. 1565. uspešno ubranil Malto pred turškim navalom. Leta 1798. so malteški vitezi brez boja izročili otok Napoleonu I. Leta 1800 so pa otok zasedli Angleži, ki so ga 14 let pozneje proglasili za svojo posest. Od tedaj je Malta angleška kolonija, kateri vlada angleški governer. Prebivalstvo govori jezik, o katerem nekateri trdijo, da je mešanica arabščine in italijanščine, drugi (Italijani), da je italijansko narečje, tretji pa, da je samostojen jezik. Zaradi tega je bilo že precej prerekanja, ki »o ga izzvali Italijani, zlasti izza nastopa Mussolinijeve diktature. Poleg tega se govori na Malti tudi angleško in italijansko. Malta je dobila 1921. leta u-stavo, ki ji je dala avtonomne pravice. Angleška vlada je pa to ustavo susperidirala 1933. zaradi trenja med governer-jem in malteško vlado, ki so jo sestavljali predstavniki malteške nacionalne stranke, ki j* prav za prav privesek italijanskih fašistov. Ta stranka, ki jo vodi dr. Mizzia, vodi italijano-filsko politiko in ščuva prebivalstvo malteškega otočja proti anglofilskim stnernicam angleškega governerja. Governer je na to reagiral z razpustom vseh privatnih italijanskih šol, učitelje in profesorje, ki so bili italijanski podanki, je pa spodil domov. Ker vzlic temu ni ponehala sovražna italijanofil-ska propaganda, je angleška vlada suspendirala ustavo in s tem je bilo zaenkrat konec malteške samouprave. To je bil udarec za italijanski jezik, ki je bil dotlej poleg angleškega priznan kot službeni jezik, kar je z ukinitvijo ustave prenehal biti in so Angleži proglasili za uradni jezik, na sodiščih in v šolah malteščino. Tudi je bila italijanščina poprej obvezna v malteških šolah, • kar zdaj ni več. Italijanom to seveda ni ugajalo. Nastala je ostra borba zaradi jezika med angleškim in Mussolinijevim tiskom. Pozneje je ta borba stopila v ozadje, kamor sta jo potisnila Etiopija in Španija. Pozneje je prišel angleško - italijanski ^sporazum" o Španiji, ki je pa ostal zgolj na papirju, kar je že znana stvar. "Prijateljstvo" med obema deželama se je medtem zopet ohladilo, kar se je zlasti pokazalo, ko je italijanski tisk sprožil boj zaradi italijanskega jezika na Malti, kateri namerava dati London novo ustavo. Osnutek nameravane nove ustave pa ne ugaja italijanskim fašistim. Ta osnutek zelo omejuje delokrog avtonomne vlade, zlasti ji pa ne daje pravice, pripustiti" v državne urade, na sodiščih in v šole kak drugi jezik razen angleškega in malteškega. Zakonodajni svet, ki bo jo novi ustavi dodeljen malteški avtonomni vladi, bo štel 20 članov, od katerih mnogo poštenjakov, ki vedo, da ne more iti tako naprej, ako hočemo ostati zdrav narod. Upati je, da bo prihodnji kongres slišal njihov alarm ter sprejel priporočila narodne zdravstvena konference. To bo pa šele začetek. Problem bo dokončno rešila šele popolna socializacija zdravstva. jih bo imenoval governer 2, vlada 8, ostalih li) bo pa izvolilo prebivalstvo.. Uradniki ne morejo postati člani zakonodajnega sveta. Governer Malte je obenem predsednik tega sveta. Jezikovna vprašanja in ( vsa vprašanja, ki se tičejo držav ne obrambe, ne spadajo v pcdroČje avtonomne vlade. O tem se niti ne bo moglo raz-! pravljati v novem zakonodajnem svetu ali parlamentu. To i pa seveda ni všeč malteškim nacionalistom, ki so pod fašističnim vplivom in ki so upali, da bodo v novi zakonodajni zbornici spet načeli vprašanje italijanskega jezika, upajoč j doseči, da bi bil spet priznan I kot tretji uradni jezik. Zato 'italijanski tisk ostro obsoja to namero angleške vlade. "Giornale d'Italia" piše, da ne more opravičiti tega izraza nezaupanja napram malteškemu prebivalstvu trditev Angležev, (ta je Malta važna pomorska baza Velike Britanije, vsled česar morajo paziti, da Italija nofilski elementi ne oškodujejo britanskih imperialnih interesov. Dejstvo, da je Malta angleška trdnjava in pomorsko oporišče, ne daje Angležem pravice, zatirati italijanščine i na Malti, piše ta list. "Tribuna" p gajajo s turško vlado za naselitev preganjanih Židov v ale-; ksandretskem Sandžaku. Turška vlada je baje že obljubila, i da bo sprejela 100,000 Zidov. iopoe—jonoi i locaocss—Boap JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: v DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji ■o»o»Lj ni i o ca o Frank Zaitz: S IL1=. S potovanja po Evropi »o nedvomno h svojega po- iodoi IOOOI OC3f (Nadaljevanje.) Bilo je, kakor bi Mongole požrla zemlja, lah ni vedel, kaj naj stori. Ostal je s svojo vojsko na bojišču. V tako dobrem razpoloženju pa ga je dohitela strašna vest. čisto tam na jugu, ob reki Amu-Darji, takorekoč za njegovim hrbtom, it je pojavila mongolska armada, druga mongolska armada in prodira v deželo Fergan-iko. Bil je to mongolski general Džebe s svojo urno, čudovito jezdeško divizijo. Komaj se je od te nepričakovane vesti šah ickoliko opomogel, so prihajala druga poročila. Armada Diučijs in Subotaija, ki jo je pred kratkim "premagal", se je zopet pojavila. In to na severu, ob srednji reki Syr-Dar-jl, kjer je oblegala trdnjave. Mohamedu je zmanjkalo sape. Vražja reč. V pravcatih kleščah je zdaj. In če se te mongolske armade stisnejo, ga odreže jo od zaledja. Gre samo še za dneve in ure. šah Mohamed je videl, s kakšno nenavadno naglico prodirajo armade Džingis khanove. Vojskovodja je svoj drugi vojni pohod postavil na veliko šahovnico. Prvorojencu Džu-iiju, ki je bil v prvi bitki premagan, ni rekel nobene ostre besede. Nasprotno, pohvalil ga je pred zbrano armado za neustrašenost in junaštvo. Dal mu je pet tisoč mož, da okrepi tvojo armado in mu dal nova povelja. General Džebe je prodrl pred islamsko trdnjavo, ki je Ščitila državo z juga. Majhnemu, (isušenemu, rumenemu generalu Džebeju je v tej deželi zelo ugajalo. Njegove poševne oči niso nikdar prej videle kaj tako lepega. Vsa dežela je bila en sam vrt. Belo zidane vasi, obdelana polja, cvetje ... kakor v stari pravljici, se mu je zdelo. Z dreves je viselo dozdaj nepoznano sladko sadje. Iznad zelenih vrb, oo bile kakor preproge, so se dvigali vitki fclnareti. Sonce pa je sijalo z večno modrega neba. >. Ali kaj, v tej pravljični deželi stoji trdnjava. In to trdnjavo mora zavzeti. Ni to kar tako. Trdnjava se bo branila in njen branilec je Timur Melik, šahov najboljši častnik. Ni \n\ samo junak med junaki, bil je tudi moder fai razumen. Sprevidel je, da ne bo mogel vzdržati mesta. Vedel pa je tudi, da je od zavzetja tega mesta odvisno vse. Zato mora Mongole zadržati čim dalje in za vsako ceno. Tfcko bo imel šah dovolj časa, da se iz precepa izmota. Timur je takoj izpraznil mesto Kodjent. S poyumno četo, tisoč najboljših vojakov se je odpeljal na majhen otok na reki Tam. Tam pO je utaboril. Reka je bila na tem mestu zelo Ihroka. Mostov ni bilo. Tudi čolnov ne. Vse M odpeljal Timur na otok. Priti na otok ni bilo mogoče. /General Džebe se ni vznemiril. Začel je z obleganjem na svoj način. S svojimi metalci fcamenja ni dosegel cilja. To je kmalu spo-i Ali otok mora na vsak način zavzeti, j ne gre od tod. Železni zakon Džingis nov je bil, da se ne sme nikdar nekaj pu-ititi. kar še živi in kar bi utegnilo škodovati ta biti nevarno. Zato mora otok zavzeti. In to čim preje. 1 Iz mesta in okolice je nagnal prebivalce, jb so morali prinašati kamenje. Iz tega kamenja je delal cesto po reki do otoka. Petdeset tisoč mož, Žen in otrok je moralo vlačiti kamenje dan in noč. Džebe je imel na-fcrt, da na to cesto postavi svojo artilerijo— metalce kamenja Toda tudi Timur se ni dal splašiti. Videl je, kaj bo in je dal takoj opremiti nekaj čolnov t lesenimi varovalnimi stenami. Oborožil je iolne z ostrostrelci. Piti le so te ladje tam milno, kjer se je delala cesta. Streljal je iz čolnov na Mongole, ki so delali. Ognjene pšice Džebejevih niso čolnom škodovale, ker so bile ♦tone obložene z zemljo in travo, in bile tako-rtkoč ognja varne. Obe vojski sta se bojevali spretno in urno kakor dve mački. Ali cesta je jdjub temu rastla. Veliko Število mirnega prebivalstva je moralo pri tem delu dati svoje tivljanje. ' Nekega dne je bila cesta dograjena tako daleč, da je general Džebe že lahko postavil «*oje topove — metalce kpmenja. Spretnost k junaštvo Timurja je bilo pri kraju. Po noči U v megli pobegnil v velikem čolnu. Celo pobilo se mu je, da je uničil pri tej priliki trik Džebenov. Bila je namreč potegnjena zapor- na veriga preko reke, da prepreči betg. Verigo je Timur pretrgal. Džebe je pognal svoje jezdece za Timur-jem. AH niso ga več mogle nikjer najti. Slabe volje je bil mogočni general. Niso ga mogle več spraviti v dobro voljo vse lepote pokrajine. Ni mogel točno izvršiti svoje naloge. Tudi se je s to zvijačo predolgo zadrževal. šah je svojo armado že nekoliko za-okrenil in se mu je posrečilo, da se je umaknil v območju mogočnih trdnjav Buhare in Sa— markanda. Bil je rešen. Bil je na varnem. Ali Džingis khan se ni dal motiti. Trdnjavo za trdnjavo, ki mu je stala nasproti, je zavzemal. Posluževal se je strašnega recepta: Ko je padla trdnjava, so bili prebivalci krma topov. Ko je naskočil drugo trdnjavo, je pred seboj poganjal vjetnike, da so s svojimi telesi ščitili njegove napadalne oddelke. Strašne reči so se poročale. Džingis khan ubija s takšno bestijalnostjo, ki je še nepoznana v ztgodovini. Nezaslišana je bila usoda zajetih mest. Podrobnosti, ki so se zvedele, so povsod vzbujale strašen strah, trepet in grozo. V Signacu je bilo vse prebivalstvo, čez dve-stotisoč ljudi, zaklano. (Prebivalstvo Djende je bilo pognano na polja. Tam je moralo sedem dni lačno in žejno ter zmrzujoč gledati ropanje svojega mesta. Srednji tok reke Syr-Darje je bila ena sama nepretrgana veriga gorečih mest in od obupa kričečih množic. Ukazom Džingis khanovim poslušni, niso Mongoli nikjer in nikomur prizanašali. Nobenega živega nasprotnika niso pustili. Niti izdajalcem, ki so pribežali k njim z važnimi poročili, niso prizanašali. Železni ukaz Džingis khanov je zdrobil tudi nje. Za izdajalce je bila parola: "Tistemu, ki izda svojega gospoda, ne more nikdo in nikdar zaupati in verjeti, človek brez vere je, zato »e ga uniči." Tako sta armadi, ki ju je poslal "Gospodar sveta", delali po državi kakor zbesneli hudiči. Ali kje je glavna armada? Kje je Džingis khan sam? šah Mohamed je med tem sprevidel, da vse to, kar je videl dozdaj, ni glavna armada. Kje je glavna armada? O, še prezgodaj jo bo videl. (Ker se je izgubilo nekaj strani rokopisa •^Džingis khana", vsled česar je nastala majhna vrzel v nadaljevanju, prinašamo na tem mestu kratek opis dogodkov, ki so bili opisani na izgubljenih straneh rokopisa: Medtem ko je šah Mohamed čakal v Sa-markandu, kdaj se bo približal Džingis khan s svojo glavno armado, je le-ta po drugi poti že vdrl v Mohamedovo državo ter se nameril proti utrjenemu bogatemu mestu Buhari. Spotoma so njegovi divji vojščaki pomorili vse, kar so dosegli živega in zapuščali za seboj grozo in razdejanje. Prebivalci Buhare so se tako prestrašili divjega mongolskega navala, da so prostovoljno odprli mestna vrata, upajoč, da bodo s tem našli milost v očeh osvajalca ter si rešili življenje in domove. Džingis khan jih je grdo ogoljufal. Svojim vojščakom je dovolil, da so mesto popolnoma izropali, onečaščali buharske žene in mladenke, pomorili večino prebivalstva, ostale pa vzeli s seboj kot vjetnike, da bi jih porabili za živ ščit pri napadu na Samarkand. Potem so Buharo zažgali in začeli svoj pohod proti Samarkandu, izredno utrjenemu mestu, kjer jih je čakal šah Mohamed z glavnim delom svoje armade. Ko je šah izvedel o grozovitem razdejanju, ki ga je puščal za seboj mongolski napadalec, ga je popadel tak strah, da je izgubil glavo in pustil mesto in svojo armado na cedilu ter zbežal. Toda Džingis khana je precej skrbelo, kako bo zavzel Samarkand. Mesto je bilo dobro utrjeno in bi se lahko dolgo uspešno branilo. In kdo ve, koliko ljudi bi bil moral žrtvovati, preden bi mesto zavzel. In velikega števila svojih Mongolov ne bi rad izgubil.) Njegove skrbi so se izkazale odveč. Samarkandska posadka je sicer naredila izpad, ali bila je pobita. In ko je naskočil prvi mongolski val mestna vrata, so se ista odprla. Ključi so bili izročeni. Samarkand se je predal. (Dalje prihodnjič. Naši čitatelji mislili, da bom tovanja po Jugoslaviji in v drugih deželah v Evropi poročila redno pošiljal. Moj namen je bil ta. Okolščine pa niso dopustile, da bi ga mogel izvršiti. Kajti za odmerjeni čas sem si določil toliko obiskov, da za pisanje poročil ni bilo časa. Zato izvršim to delo iz zbranih beležk in podatkov na morju in pa ko se vrnem, kar bo v kratkem. Z Angelo sva se vozila s so-drugom in sodružico 2agarje-vo (North Chicago, IU.) z njunim avtom po bivši Avstriji, čehoslovaški in Madžarski. Najbolj smo se kajpada zanimali za položaj na češkem, ki je bil baš one dni — v času čehoslovaške mobilizacije, izredno kritičen. Na avstrijski meji so utrjevali pota za mehanizirano nemško armado politični jetniki. Bili so to mrki obrazi, polni gnjeva. Na naše pozdrave niso odzdravljali. Oči-vidno, da nas niso smatrali njim enake po simpatijah. A povedati jim nismo mogli, kdo smo. Nacijski stražniki ne dremljajo ... Na češkoavstrijski meji je bilo tudi vse živo. In Čudno: dasi je visela vojna nevarnost na niti, so češki vojaki peli in delavci pri utrjevanju cest pa nam veselo odzdravljali. Žagarjev tenorski "na zdar" jim je širil obraze v razposajen smeh. O drugih naših vtisih na če-hoslovaškem, o obisku pri Josipu Martineku, o prizorih, ki smo jih videli v židovski četrti na Dunaju, o današnji Buda-pešti in drugih krajih v tem delu Evrope več pozneje. V Sloveniji sva z Žagarjevi-ma in Furlanovima iz VVauke-gana napravili posete v kmetijsko Šolo na Grmu, gospodinjsko šolo v Mali loki, pose-tili smo par graščin in v eni so nas povabili v veliko vinsko klet. V Novem mestu smo poselili bivšega Clevelandčana Ludvika Medveška in njegovo družino, par dni pa smo se zadržali v šmarjetskih toplicah. Dalje sva Angela in jaz obiskala naše ljudi v Mariboru, Celju, premogarje in tovarni- Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v 66 PROLETAR€lT ške delavce v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, bila v delavskih ustanovah v vseh omenjenih krajih, dalje v Ljubljani, v nekaterih na Hrvatskem, v Srbiji, Dalmaciji itd. Zanimala sva se tudi za razne zdravstvene zavode, izmed katerih so nama ugajali posebno novejši, najbolj pa par socialnih zavodov na Češkem. V enake namene sva se mudila nekaj dni v Franciji in za ogled krajev ter palače narodov v Švici. Obiski pri primorskih Slovencih so posebno poglavje najinega potovanja. V kolikor je nama dopuščal čas, in v kolikor so nama ravnateljstva dovolila, sva si ogledala tudi obrate v raznih tovarnah. V delavskih zbornicah in v uredništvih delavskih listov sem skušal dognati, kaj in kolikšno je danes delavsko gibanje v Jugoslaviji in drugje v Evropi. Mnogi naši sodrugi so vredni vsega priznanja. Delajo neumorno in vztrajajo vzlic silnemu pritisku nasprotnih tokov. Se veliko težji položaj pa imajo naši ljudje v Nemčiji. Način tega najinega potovanja nama ni dopuščal kaj prida Časa za uživanje prirodnih krasot, ker sva se oglašala največ v delavskih centrih in skoro zdržema potovala. Vendar pa sva izrabila vsako priliko tudi za ogled zanimivosti v mestih in na deželi. Kontakta z "navadnimi" ljudmi sva veliko imela, ker sva potovala v vlakih ves čas v III. razredu, z izjemo Bosne, kjer sva se vozila po ozkotirni v drugem. In rečem, da sva se z njimi prav dobro razumela. Smili se mi ta masa, ki gara od zgodnje jutranje ure do poznega večera za borno odmerjeni kruhek, kakor zmerom, od kar pomnimo. Ker ji je težko, si išče tolažbe na božjih potih in raznih taborih verskega značaja ter pošilja na predloge svojih voditeljev udanostne izjave vse križem. Mnogo utež tare tega našega malega človeka. In pa ta neprestani strah— ali bo vojna? Ozračje je že dolgo težko — nič dobrega obetajoče. Vidrich 2. Slednji tudi poroča, da se v kratkem poda na agitacijo za koledarske oglase, dočim jih je Frank Podboy iz bližnjega Parkhilla poslal že devet. Arme, Kans. — Anton Shular je zadnji teden poslal 9 naročnin na list in oglas zadružnega pogrebnega zavoda za koledar. Poroča, da se v kratkem spet oglasi, in tudi da rojaki že težko čakujo vrnitve s. Zaitza, da začne objavljati svoje potopise v listu. Da bodo njegovi potopisi zanimivi, in najboljši kar smo jih dozdaj še čital od onh, ki so obiskali staro domovino v povojnem času, je gotova stvar, kajti obiskal je vse važne kraje v Jugoslaviji, na Primorskem, češkem, v katerih krajih se je zlasti zanimal za delavsko gibanje in u-stanove. Bil je tudi v bivši Avstriji, deloma v Nemčiji in v Švici. Torej si je nabral dovolj^ materijala, da bo lahko napisal serijo člankov o vsem kar je videl tam in je vredno, da se zabeleži. S. Zaitza pričakujemo nazaj koncem septembra. Da bo pa več rojakov deležnih opisa razmer in vsega, kar si je tam delavstvo zgradilo, v mnogih krajih v najtežjih okolščinah, priporočamo vsem zastopnikom Proletarca, da gredo na delo in pridobe listu čim več novin naročnikov, kajti opisi sami bodo več vredni kot pa stane celoletna naročnina na Proletarca. Detroit, Mehi. — John Zornik je poslal 10 naročnin in en oglas za koledar. Z delom za oglase, pravi, se bo potrudil kolikor največ mogoče. Verjamemo, kajti to vrši že mnogo let. Ely, Minn. — Pa naš John Teran, kdo se more ponašati s takim rekordom: v par dneh je dobil 25 oglasov za Koledar. Le malo jih je, ki bi se mogli kosati z njim, on to delo opravlja že mnogo let in vedno z uspehom. Wiuk«vtn-No. Chicago, III. Martin Judnich je poslal na-daljnih 6 naročnin, sodružica Mary Spacapan pa 4 oglase za koledar. Pravi, da je to šele začetek, ker bo skušala prekositi število oglasov v koledarju za 1. 1938. Milw*ukee, Wii. — Leonard Alpner je poslal 6 naročnin in vabilo upravniku, naj pride tja na agitacijo. Ako bo čas dopuščal, bomo skušali vabilu u-streči. Pueblo, Colo. — Frank Bol-tezar je spet poslal dve naročnini in pravi, da se v kratkem zopet oglasi. * Bridgeport, O. — Tudi Jože Snoy je še zmerom na agitaciji, čeprav so v njegovem kraju skrajno mizerne delavske razmere, kot poroča. Poslal je 4 naročnine. London in Pariz izdala Čehoslovaško (Nadaljevanje s 1. strani.) kapitulirala vlada. Naj tudi francoska pogoltne nacijski volk čehoslovaško, samo da ne bo vojne! In tako je bila čehoslovaška izdana in prodana. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Chicago, lil.—Na Labor Day se je upravnik s soprogo nahajal na obisku in na agitaciji v La Salle in okolici. Rezultat je bil 18 novih naročnin. Pri agitaciji sta mu pomagala Frank Martinjak in Leo Zevnik, deloma pa tudi Frank Koren in John Streli. Vsem tem iskrena hvala, posebno pa še Martinja-kovim, kjer sva prenočila in ki so nam nudili vso mogočo postrežbo. — V Chicagu je Pogorelec dobil potem še 4 naročnine, Frank Bizjak 2, Donald J. Lotrich pa je dobil en oglas za koledar. Kaj je neki z našim Jožetom Oblakom, da se nič ne oglasi? — Glede oglasov za naš koledar moram pripomniti, da je na delu tudi naš stari znanec France Udovich. On je že veteran pri tem delu, ki včasih rad malo pojamra, toda svoje delo izvrši vse eno. Razume se, da bo pri oglasih pomagal tudi upravnik, in če je še kateri drugi sodrug, ki želi pomagati pri tem delu, naj %e oglasi v Proletarčevem uradu, kjer bo dobil vse potrebne informacije. Cleveland, O. — Jennie Da-garin je poslala štiri in pol naročnine, Anton Jankovich, naš "večni popotnik", ki pa zdaj ne potuje več toliko, pa 2; on je tudi pridno na delu za koledarske oglase v st. clairskem okrožju; France Barbič in drugi bodo to delo opravili v naši napredni collinwoodski naselbini; Jože Lever pa v Newtour-gu. Kadar se taki trije muške tirji spravijo na delo, mora biti tudi uspeh. Klub št. 49 JSZ je poslal $20 tiskovnemu fondu Proletarca. Dr. 53 SNPJ pa je dalo oglas v Koledar. Star City, W. Ve.-^Pred nekaj tedni je bila na obisku tukaj mlada Virginia Selak, hčer ka našega agilnega s. Lovrenca Selaka. Ko se je poslavljala, nas je zagotovila, da bo tudi ona poskušala z agitacijo zal Proletarca, ko se vrne domov. In res, poslala je dve novi naročnini in pravi, da je to šele začetek. Good luck to you, Virginia! Girard, O. — John Bogatay je poslal novce za 8 naročnin, zraven pa še $3.56 tiskovnemu fondu, ki jih je zbral v veseli družbi na Pišlerjevi farmi. — Klub št. 222 ima prihodnjo soboto plesno zabavo v Nagode-tovih prostorih v Avon Parku. Sodrugom in somišljenikom iz Girarda in okolice priporočamo, da se udeleže te zabave v obilnem številu. Prebitek je namenjen v propagandne svr-he. Piney Fork, O. — Od našega pijor.irja Načeta Žlemberger-ja nismo že dolgo slišali. Zadnji teden se je pa oglasil z eno naročnino. Stre bane, Pe.—Klub št. 118 JSZ je nameraval imeti 1. oktobra veselico z vinsko trgatvijo, ker pa bo imelo na ta dan podobno veselico društvo Št. 245 SNPJ na Lawrencu, so sodrugi svojo veselico opustili, namesto tega pa bodo imeli navadno plesno veselico v soboto 12. nov., na katero pričakujejo obilne udeležbe. — Jacob Pav-čič je poslal 2 naročnini. Blaine, O. — John Vitez je posla! eno naročnino. Johnstown, Pa. — Od tu »o poslali naročnin: John Rak 5, John Langerholc 2 in Andrew Kaj p« sovjetska Rusije? Toda sovjetska Rusija še ni pristala na to kupčijo, poreče čitatelj. Res, to se še ni zgodilo. Moskva sploh ni še nič rekla k temu. Odkar se je začela sedanja kriza zaradi Hitlerjevega poseganja po čehoslovaški, se je Moskva zavila v pravcati grobni molk. Nobene besede iz Moskve! Stalin molči, Litvinov molči... Kakšne namene ima sovj. Rusija? Ali bo vzlic vsemu priskočila na pomoč čehoslovaški, če jo Hitler res napade? Nihče ne ve. To pot je Moskva pustila svet v popolni negotovosti. V Pragi pravijo, de se ne podajo Toda čehoslovaška vlada, kateri načelu je Slovak dr. Milan Hodža, je takoj povedala, da ne more kloniti tilnika pred Hitlerjem. Angleško-francoski sporazum gori ali doli, Praga izključuje sploh vsako misel na plebiscit. V nedeljo sta govorila po radiju predsednik republike Beneš in premijer Hodža, ki v tem pogledu nista pustila nikogar v nejasnosti. Beneš je poudaril, da ima Čehoslovaška dovolj poguma, da pogleda situaciji naravnost v oči. Hodža pa je izjavil, da ne bo nobenega plebiscita ter a-peliral na ljudstvo, naj ohrani hladno kri in s tem pokaže, da stoji strnjeno za vlado. Kaj pe zdaj? Londonska in pariška vlada sta očividno ponovili igro, ki jo je igral nekoč Poncij Pilat, ko je izročil Kristusa Judom ter izjavil: "Jaz si umijem roke..." Vprašanje je zdaj, ali se bo Čehoslovaška dala brez odpora križati? V tem slučaju bi bila vojna odgodena — mogoče za nekaj let. Kaj pa, če se čeho-slovaki upro in če Hitler izvrši svojo grožnjo ter napade čehoslovaško? Ali bosta Francija in Anglija mimo gledali in pustili Hitlerju prosto pot? To je skoraj neverjetno, ker nasprotuje vitalnim interesom obeh dežel. Poleg tega je pa javno mnenje v obeh deželah proti temu in nazadnje bo tudi ono imelo besedo. Chamberlain in Daladier nista — Anglija in Francija. In če Hitler napade čehoslovaško, bo imel proti sebi kmalu tudi Francijo in Anglijo, brez ozira na izdajstvo, izvršeno nad čehoslovaško od strani Chamberlainove in Da-ladierjeve vlade. Tudi Rusija bo zraven. V Berlinu morajo to vedeti. In tako se bo Hitlerjev bluf nemara vseeno razkadil, Če bodo v Pragi odločno vztrajali na svojih pravicah. če hoče kdo sam biti hlapec, mu ni zameriti, druge tlačiti v hlapčevstvo je pe podlost, katere ni nikomur treba prenašati. 0000000000000000000« < ► PLESNA ZABAVA KLUBA ŠT. 222 J. S. Z. v soboto večer, 24. septembra 1938 v Nogodetovih prostorih v AVON PARKU GIRARD, OHIO e e FINA GODBA Vljudno vabimo somišljenike iz bližnjih in daljnih naselbin na obilno udeležbo . Zabava in postrežba prvovrstna. KOMENTARJI lepa! Se tega se manjka, da bi se človek sramoval, ker o neki stvari več *ve hi jo bolje razume kakor na primer naši "an- tifašisti", ki visijo na mDskov-ski vrvici... Evropska "antifašistična fronta" se je doslej zelo slab" izkazala. V odločilnem trenutku je zmirom popustila in dala fašističnim diktatorjem največjo potuho. Vzemimo Mus-solinijev vpad v Etiopiji. Velik naivnež je, kdor misli, di fta se tedaj Anglija in Franci- Nekaj cvetk iz vrta jugoslo-;so iznajdljivi, kacjar gre za vanske cenzure v Sloveniji: lumoarije! "Del. Politika" je zapisala:! * "'Nedeljski Slovenec' poroča Na p0|jMkem podirajo pra-svojim vernim bravcem: Voslavne cerkve. To se dela z krog in okrog države nimamo odobravanjem poljske napol več nooenega nasprotnika.',4in|fasistiene vlade. poročila po-komentirala: "Potemtakem ae|vedo da je bilo doglej podrtih bo v najkrajšem času zmanj- že nad 8to praVoslavnih sve-šal državni proračun, ker bodo! Uie Nikjer pa še nismo opazi-postali nepotrebni izdatki | u da bi katoliški krogi protč- (cenzurirano: za oboroieva-1 hirali proti temu, čeprav so tu- j a res zbali Mu^solinijevih gr> nje)." di pravoslavne cerkve — kr- ženj z orožjem. V resnici sta se Vest v Istem listu: "Koroški ščanske. Ce bi jih podirali zbali samo tega, da bi bila Ita-župnik Vinko Poljanec, znani "rdečkarji", bi dvignili krik dp liia tepena in da bi to privedlo voditelj katoliških koroških nebes, kakor pred leti, ko so do padca Mussolinija, česar si Slovencev,, je umrl. — Kolikor | ruski boljševiki podirali ruske pa nista želeli, ker sta se bali. je znano, je nastopila smrt kot pravoslavne cerkve. Ampak je da ne bi prišla potem v Italiji posledica bolezni, ki si jo je bil fce tako, da je vse odvisno od na površje rdeča diktatura, nakopal, ko je bil dalj časa tega, kdo podira krščanske Enaka igra se je ponovila v slu-(cenzurirano; očividno: ne-1 cerkve ... če na primer Fran- Čaju Španije in pozneje Avstri-prostovoljnc) odsoten iz svoje covi fašisti razstrelijo kako je, da niti ne omenjamo japon-fare." špansko katoliško cerkev, ni to ske zasedbe Mandžurije, ki je ("Neprostovoljna odsotnost"| nič hudega, ker je Franco! bila Drvi korak v sedanjo sojno najbrže pomeni zapor ali kon- j "ljubljeni sin katoliške ver- na Kitajskem. Ce bi bile evrop- kve" .. . Ampak bog varuj, da|ske "demokratične" velesile bi lojalisti streljali na cerkev, stopile Mussoliniju na prste za v kateri so se vgnezdili fašisti časa etijopijskega vpada, bi ne — to bi bilo bogoskrunstvo bilo španske kontrarevolucije najhujše vrste! ... Krasen primer dvojne morale katoliške cerkve. centracijsko taborišče, pa je pisec najbrž rabil milejši izraz iz prjevidnosti. Ampak za go-spcda cenzorja je bil še premalo previden.) Druga vest: "Ministrski predsednik dr. Stojadinov:č se je po (cenzurirano: dolgem času) bivanja na Bledu zopet vrnil v Beograd." in Hitler bi si bil trikrat premislil. preden bi remilitariziral Porenje ter začel gledati na A vf tri jo.. Toda vlade evropskih "veledemokracij" so cincale in popuščale — iz strahu, da ne Ko se je nahajal francoski general Vuillemin na obisku v . Berlinu, ga je vprašal Hitler- l>i fasntične diktature izgubile Znana «tvar fr da ne n»- J™ Pomočnik, maršal Go-!**' P/kJ nogami — tako dolgo, znana stvar J*, aa r.e na h Francija v da 81 zdaJ oba diktatorja do- stavljajo za cenzorje posebno ^^ mišljata, da se vesoljni svet za napad na Čehoslovaško. trese od strahu pred njima. Pa Vuillemin je. pravijo, odgovo-1 Cehoslovaška? Tri besede iz ril: "V tem slučaju bo Francija i I>°ndona: ' Preveč je preveč! korakala." — Mož je govoril i bi bile ustavile Hitlerja. Name-kot francoski general, ki ve. sto **** P« ^ I*ndon ves čas kaj je dobro za Francijo. Ali bistrih ljudi. Ampak jugoslovanska cenzura v Sloveniji ima Še posebno smolo. Z budalost-mi, kakršne uganja, pač ne dela nobene časti sebi in še manj vladi, ki nastavlja take reve za cenzorje. Sicer je pa navsezad nje čisto prav. da je tako: bolj Pa tudi ko se cenzura smeši, prej bodo Daladier in njegovi ministri, ljudje spoznali, koliko je vre- kadar naP°^i usodna ura? dno vse skupaj! ... * 9 ^ švicarski listi poročajo, da se "Del. Politika" poroča o ne- nahaia v znanem nacijskem kem Reschlu, ki je prodal za koncentracijskem taborišču Da 80 Kč (čeških kron) vodstvu ! chau 26 t'»<>Č mož in 1,800 zen, sudetskih nacijev načrt "za ko- Pole* tega so pa odprli v no-munistično mobilizacijo v Ce-1 tranjo*ti Nemčije novo kon-hoslovaški." Stvar se je zvede- centracijsko taborišče kjer je la in čehoslovaške oblasti so ™ed dnigimi zaprt tudi znani moža prijele, nakar je priznal, j komunistom poslanec da je načrt izmislil sam, da bi Še ena povojna liga na poti navzdol XIV. manjšinski kongres v Stockholmu na Švedskem Dne 10. sept. sem obiskali treba bati. Nazadnje bomo tu- df mi nekoč na tisti strani, ki bo zmagovita. Joseph Snoy. naselbine Werwood, ' Triadel-' phia in Elm Grove, W. Va., kjer sem bil na k agitaciji za ' Proletarca". V prvi naselbini je nekaj naših rojakov, ki so že dolgo časa brez dela. V rovu, v katerem so delali, so postavili nove stroje. In kjer je ne- Uspesna konferenca ca Poroda FRANK ZAITZ Moon Run. Pa. — Konferan« __klubov JlfiZ in Prosvetne koč bilo dela za 250 ljudi, d^jmatice y Prestdf Pa je bila uv la zdaj samo 75 delavcev; val pe4na jn smo zadovoljni z njo. ^ i drugi .K) na cesti. Kes je žalost- zborovanju je predsedoval s. Gesla medvojnega amariške-, v. e kakega drugega naroda, no, ozirati se po tistih hrioin,! j()jln Terčelj, zapisnikar pa jo ga predsednika VVilsona so do- nečejo o njih ničesar vedeti še koder stanujejo ti premogarji. i ^ H Marko Tekavec. Udele- 1 očal a med drugim tak mir, v manj pa se boriti zanje. |ln pred nekaj tedpi je odšlo-! žba je bi|a zadovoljfva Raz- katerem bi bila Vprašanja na- 1) pogodbah za varovanje vila velika družba \Vindsor pravljalo se je največ o našem rodnostnih manjširf kolikor narodnih manjšin, čijih pokro- Power Co. tudi 250 premogar- Hstu proietarcu in o razmerah največ mogoče kratkomalo od- viteljica je liga narodov, je de- jev, ker tudi tam postavljajo pravljena z odstranitvijo vzro- jal, da jo zdaj radi padca ligi- nove stroje, ki bodo nadome- kov, radi katerih nastajajo, nega vpliva brez praktične ve- stili žuljave rudarske roke ter___ Tragično dejstvo je, da se to ni ijave, imajo pa po njegovem odJedli zaslužek. Tudi tam j g^Vugi Tz Strabana'so zgodilo, pač pa je imperialisti- mnenju še zmerom moralno živi nekaj naših rojakov, veči-1 p3ro^aii( da so povabili s. Fr. čni mir spore in probleme 13 j vrednost, "kajti s silo in orož- noma naprednega mišljenja. vrste celo povečal. Res, da so v jem se vprašanja manjšin ne| V Elm Grove/ delajo vsak v katerih živimo. Listu v podporo se je nabralo na seji $7.-15, po seji pa $1.75, skupaj ustavi lige narodov določbe, ki jamčijo narodnostnim manjšinam gotove pravice, toda uveljavljene so bile le v šibkih deželah. Italija na pr. jih je pod fašizmom kruto pogazila. Tako se je baš pod vodstvom primorskih *tavnikov vojni gibanje, katero si je nadelo ime "Kongres evropskih Zaitza k otvoritvi preurejenega Doma v Strabanu. Konferenca je nato sprejela predlog, da se skiiša stvar taso aranžirati, da bo s. Zaitz lahko predaval o razmerah v Jugoslavi- bo rešilo." ! dan, ali kaj, ko je toliko ljudi, Dr. Besednjak je na korrgre- da delaš en dan. drugi dan m> s u referiral o manjšinski poli- raš pa ostati doma. da pride tiki po vojni. Dejal je, da smo kdo dru«» na tv°Je me»to. Tak- v tem oziru tam kakor pred *ne H0 razmere v teh krajih, j jj jn drugod, koder je potoval, vojno, ker je Liga narodov, kot Ali bo kdaj bolje? Slabo ka- če bo s. Zaitz utegnil, se bo tojutiuurfuni ivrbovni varuh manjšinskega ie, kajti zmerom več je novih skušalo urediti stvar tako, da narodnostnih pred- praVa, doživela polom. Izjavil strojev, ki spodrivajo ljudi od bo lahko predaval tudi dru-ustanovilo kmalu po je da nobena tjfttih držav, ki dela in zaslužka. Ali bi se dalo Kod, na primer v Pittsburghu so se obvezale, da narodno- kaj drugače preurediti? Jaz in VVestmorelandu, seve, če bo p.., manjšinsko pravo uresničijo, «e jn »e mnogo drugih, ki veruje- yulf" Knnfprpn/,° narodnih manjšin . ni držala ,vojih obvez. Tiste mo v socializem, mislimo, da tega kongresa je bivši a!o- držJ| ki po pogodbah niso u iz te mizerije izhod. Ampak rt1 ifčvž™ bn*vezane'pa za 8voje narod- ^«»1? ^ ^ toV t\ ^ ne manj*ine sp,0h niHO ničesar sem se pomenkoval z ne- val meseca avgusta svojo 60-, stori|e Med glednje je treba kjm b|vWm p;emoRarjerT1| s ka. n,C<>* šteti posebno Italijo. Poudaril terim sva časih skupaj delala in dobro služila; pa mož nima potegnil za nos henleinovce in pri tem še nekaj zaslužil. Naciji so se dali potegniti in so porabili ta falsificirani načrt za besno napadanje in hujskanje proti Cehoslovaški. — Nu, če bi Reschl ne bil prodal naci-jem te svoje izmišljotine, bi si bili naciji najbrže priskrbeli nekaj podobnega kar sami. Saj Stocher. — Kaže, da bo Dolfe-tov "tretji rajh" kmalu eno samo koncentracijsko taborišče. ★ Pittsburšk; slovenski "anti-fašisti" so mnenja, da bi se moral "Proletarec" sramovati, ker je zapisal, da je Evropa sama vzgojila fašističnega gada, ki ji zdaj povzroča nespečnost in hud glavobol. Ta je pa letnico. Letošnji zbor zastopnikov je, da je bilo Ligi narodov v le narodnih manjšin se je vršil tih 1929-36 izročenih od na-koncem avgusta v Stockholmu rodnih manjšin 852 pritožb in na Švedskem. Bil je to štirinaj- izmed teh jih je rešila samo sti letni zbor po postanku te pet. Liga se je v vseh petih slu-organizacije. Švedsko so si iz- čajih postavila na stran narod-brali za svoj letošnji kongres ne manjšine, toda obtožene dr-zato, ker v tej državi in v škan- žave se za njene odloke niso dinavskih deželah sploh nima- zmenile in začele v odgovor jo problema narodnih manjšin, narodne manjšine še bolj tla-kakor obstoji na pr. na Ceho- čiti. slovaškem, na Poljskem, v Ru muniji itd. V tem mirnem oz Zaitz utegnil. Konferenca je ponovno izvolila ves stari odbor. Prihodnja konferenca se bo vršila v Moon Runu zadnjo nedeljo v marcu 1939. Jacob A m br o žic. Novi SUPER-SAVING' PLINSKI ŠTEDILNIK IZBOLJŠAN zo 1. Stednjo jestvir. 2. Stednjo kunva 3. Stednjo čosa več|o ••••• tri —« • Paiite n« "CP" (Certified perfor-msnee) znamko—to je vaš« garancija, da je vseh 22 podrobnosti ixvr-Aenih tako, da vam da ta plinuki Štedilnik udobnejšo kuho z manjšim trudom kot ste ga Imeli kdaj prej. / 7 $119.00 s ▼••im starim štedilnikom The MARLBORO UNIVERSAL A CP Ga t Ran*« Avtomatični viigalec na vrhu in znotraj. NotranjMina in-»ulirana za obrano vročine, s čemer prihranite na atroAkih za plin... V»i gorilniki gore močnejAe, kar pomeni hitrejAo kuho. Pridite in seznanite se t vsemi prednostmi CP plinskih štedilnikov. LAHEK NAKUP! I. Malo n*plačilo. 2. lS-mesečni odplačilni termin. Malenkostni prenosni stroški pri plačevanju na obroke. Public Service Company OF NORTHERN 1LUNCHS moledoval okrog Hitlerja, naj za božjo voljo ne znori ter izkoplje groba samemu sebi... Hitlerja je treba na vsak način potolažiti! je bilo geslo angleške torijske vlade. Tn v Prago je bil poslan lord Runciman, da pritisne na praško vlado, da čimbolj popusti napram naci-jem; in francoska Daladierova vlada je pri tem pomagala ... Posledice? Vsi jih vidimo. In Če ne bo Cehoslovaška temeljito izigrana, ogoljufana in izdana, se ne bo imela zahvaliti zvestobi in poštenju angleških in francoskih kapitalističnih državnikov, temveč skupnemu strahu obojih pred preveliko in premočno nacijsko Nemčijo, ki bi bila zmožna zasenčiti Francijo in Anglijo ter ju potisniti na mesto držav drugega ali tretjega razreda. Koliko se vladi teh dežel ozirata na domače javno mnenje, se je pa že prevečkrat pokazalo v zadnjih letih: nič. Taka je ta stvar, če jo premotrite s treznim očesom. Po krivdi "demo-, ... kracij" je danes Evropa v ka- ohranijo svobodo, si, iz katere se bo težko izmo- 9d*°tni so bili letos tudi Po-tala brez vojne. ! ,jakl» Danci» Vendi in Litvanci. Predstavniki teh narodov, iz-* vzemši Litvancev, so iz kongre- nobenega pojma o delavski zavednosti. In on ni sam. Na milijone jih je, njemu podobnih. Zi\to moramo tudi mi drugi trpeti. Masa še ne verjame v po- Seja kluba št. 1 JSZ V petek zvečer, dne 23. t. m., se bo vršila redna mesečna seja kluba št. 1 JSZ. Po seji bo diskuzija o evropskem politič- fctene nauke, zato nas čaka še(liem p0i0žaju. Članstvo je pro- veliko dela, preden jo bomo zbudili, da se bo zavedla, da je v skupnosti moč in v socialističnem in kooperativnem gibanju Zastopnik Szillio je v svojem rešitev iz mizerije, v kateri se poročilu poudarjal, da je po- nahajamo. To delo je težko, račjn so skušali zainteresirati ložaj narodnih manjšin danes nevedni ljudje nam često me- se;a se bc vršila kot navadno nndaKnn a\'a air i o i'r> (tat r\ a __1__i___• t ■,___i > __i_____,______i________* ' šeno, da se seje polnoštevilno udeleži. Dalje želim, da pridejo tudi oni, ki niso še poravnali vstopnic od zadnjega piknika, in pa oni, ki so že več mesecev zadaj s članskimi prispevki. PHIHEDBE KLUBOV J* S. Z« Pa Amerika? Ali ni že enkrat "reševala demokracijo" v Evropi? In kaj je imela od tega? Eno samo ogromno izgubo, človeško in materialno. In "za povrh" je dobila še vojno diktaturo, vojno histerijo in masno strahovlado. Ali naj zdaj še enkrat tvegamo vse to, «amo zato, ker angleški in francoski imperializem nista hotela stopiti na prste fašističnim imperializmom, iz strahu, da jima ne bi škodovala? Stališče ameriške socialistične stranke je: NE! Osel gre enkrat na led, zakaj bi šli mi dvakrat? — In strankino stališče je tudi stališče "Proletarca". V pogledu bivše Avstro-Ogr-ske se maščuje nad Evropo ne le versajski "mir", ki je bivšo monarhijo razkosal na kopico samostojnih državic, temveč tudi predvojna notranja politika habsburškega Dunaja, ki ni hotel dati avstrijskim narodom nobenih pravic pri samo-odločanju, temveč izvajal nad njimi absolutizem. To je bilo vzrok, da so si želeli ti narodi proč od Dunaja. Zavezniški državniki so pa potem napravili drugo usodno napako, ko so dvojno monarhijo razkosali, ne da bi bili poskrbeli za ekonomsko kooperacijo med nasled-stvenimi državami, ki gospodarsko težijo skupaj. Poštena podunavska ekonomska fede-racija, ki bi polagoma prele- posebno švedsko javnost, da veliko slabši kakor je bil pred čejo polena pod noge, na kar pridobe njene simpatije za svetovno vojno. 2al, da si pred- se pa mi ne smemo ozirati, svoje križe in težave. ; stavniki na tem kongresu spet temveč krepko stopati po za- Zbor v Stockholmu je bilja- niso upali navesti temu stanju črtani poti. Ako si za pošteno ko okrnjen. Udeležili so se ga j pravega vzroka. Najbolj oholo delavsko gibanje in pošten boj zastopniki narodnih manjšin j se obnašajo Nemci, dasi se z za delavske pravice, se ti ni sicer iz mnogih evropskih dr- njimi povsod veliko boijše rav- _ žav, kot Hrvati in Slovenci iz na kot z drugimi narodnimi Italije, Slovptvci iz Koroška, manjšinami. "V«a mednarodne Švedi iz Estonske, Ukrajinci iz pogodbe in varščine niso niti Poljske in Rumunije, Ogri iz najmanj pripomogle za izbolj-Rumunije in Čehoslovaške, Ru- šanje stanja posameznih skusi iz Estonske, Latvije, Poljske pin", je dejal Szilllft, in prLsta-in Rumunije ter Nemci iz raz- vil, da tvori ta položaj nevarnih držav Evrope. nost vojne, ki se jo more od- Dr. Wilfan je poročal, da na.straniti !« z odpravo krivic, ta kongres ni Kataloncev, Ba- Narodnim manjšinam v Ev-skov in Galičanov iz Španije, ropi pripada okrog 40 milijo-ker niso mogli priti. Resnica nov ljudi, je, da so Baski zdaj podjar- mljeni od fašistov, Katalonci na, ki jih je imel na tem kon- br« * Anton N«cod«tovi!r prostorih pa so v španski republiki svo- gresu, je razvidno, da vzroke n« A*on P.rku. bodni in se pod njeno zastavo i zatiranja, raznarodovanja in bore, da si v njenem zavetju drugih socialnih krivic dobro pozna. izhoda, kajti rešitev vidi on v prisilnem mednarodnem razsodišču, torej v mednarodni policijski sili, ki naj bi ustrahovala neubogljivce. Njegov nasvet ni vreden nič več kakor sedanje pogodbe za ščitenje narodnih manjšin, ki bi jih morala uveljaviti liga na- v Slov. del. centru. — Tajnik. V sledečem icintmn »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih društev: SEPTEMBER . , ...... . GIRARD, O. — Veselica kluba st. iz raznin govorov dr. Wilfa- \222 JSZ w ,oboto večer 24. septem- Eksekutiva JSZ podpira gibanje za združitev socialističnih vrst (Nadaljevanje a 1. strani.) sodrugi, v duhu naukov našega nesmrtnega Eugena V. Debsa, Morrisa Hillquita in drugih. Prežeti tega duha ponovno pozdravljamo gibanje za združitev socialističnega gibanja, upajoč, da se boste tudi vi resno in iskreno lotili te naloge, od uspeha katere je odvisno socialistično gibanje v tej deželi. ?a sploh izstopili, češ, da ta organizacija ni pokazala zmožnosti, vršiti svoje naloge, Židje pa so izstopili že leta 1933, ker je kongres pod pritiskom Nemcev po burnih razpravah zavrgel njihov predlog, da naj obsodi države, ki preganjajo Žide. Kongres se je temu delikat-nemu problemu na ljubo nemških zastopnikov takrat ognil z izjavo, da ne predstavlja emigrantov, ki se bore zoper države, ki so jih izgnale, ali iz katerih so se prostovoljno izselili, pač pa si le prizadeva varovati pravice in izboljšati položaj manjšin v posameznih državah. S to diplomatično izognitvijo je kongres ustregel nemški šovinistični netoleran-ci in nacijem, sebi pa je nadel krinko breznačelnosti in neis-prenosti — bržkone proti volji .svojega predsednika dr. Wil-fana, kar bi bilo razvidno tudi iz njegove izjave na stock-holmskem kongresu o "dvojni morali". Dejal je namreč, da vlada na polju manjšinskega prava še vedno dvojna morala, ker hoče vsakdo podpirati in zahtevati pravice le za svoj narod, kadar pa se gre za pra- OKTOBER CHICAGO. — Dramska predstava Ne pozna pa pravega I kluba it. 1 e nedeljo 30. oktobra ▼ dvorani dr. it. 138 SNPJ. BURGETTSTOWN, PA. — Vese-lica kluba it. 19 JSZ ▼ soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem domu. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice sa severni Illinois in Wisconsln v nedeljo 31. oktobra v Slov. nar. domu. NOVEMBER STRABANE, PA. — Veselica klu- rodov, pa so ostale le na papir-1 ba it. us JSZ v soboto 12. novem- bra v dvorani dr. it. 138 SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. CHICAGO.. — Koncert "Save" v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPj. DECEMBER CHICAGO, ILL. — V soboto 31. decembra Silveatrova sabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. COLLIN WOOD, O. — Veselica kluba it. 49 JSZ n. božični večer 25. dec. v Slov. del. domu. Kadar želite kaj oglašati, spomnite »e "Proletarca". ju. Iz poročil o tem kongresu v časopisju in iz pomenkov z ljudmi v Jugoslaviji, ki se in-teresirajo za problem narodnih manjšin, razvidim, da to resnico priznavajo, nočejo pa priznati, da bi bila za rešitev vprašanja narodnih manjšin in za odstranitev vzrokov za vojne potrebna taka uredba, kakor jo propagira socialistično gibanje v Evropi in drugje po svetu. Razno iz Bridgeporta Bridgeport, O.—Dne 7. septembra smo zopet izgubili zvesto naročrtftpo "Proletarca", ko vila tudi v politično federacijo, bi bila prihranila Evropi marsikateri glavobol. Hitler pa vidi, kar v Versaillesu niso videli in zdaj je na delu, da s silo privede do take federacije pod nmiškim vodstvom. Avstrijo že ima v malhi! 1939. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 28. febru-•rja v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert "SaveM v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnilr« klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konfereMc pro- je preminula Mary Primožič, j »i««1®, da nam sporoče vse svoje pri. ki je sicer že dalj Časa boleha- «• uvrstitev v to kolono in da la, a nas je njena smrt vzlic te- Poi|i«io popravke, ako so po-mu presenetila, ker smo jo še ^ ° videli dne 4. sept., ko se je vršil pri njih piknik V. Lisjaka. Seveda je bila videti slabotna, vendar ne toliko, da bi kaj takega pričakovali. Pokojnica je bila napredna žena in poznana daleč naokrog. Ko je ležala na mrtvaškem odru, so jo prihajali gledat ljudje od blizu in daleč. Tako pada list za listom v naših naprednih vrstah, ki se pa le počasi nadomeščajo iz vrst mlade generacije . . . Bodi ji ohranjen lep spomin. n»M»M>MtMMMS»tMSS» FENC1/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. ^iihhhhmhiiihhh; PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI j NAROČITE SI DNEVNIK ] f "PROSVETA" J Stane *a celo leto $8.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druitv«. Deset Članov(ic) je treba *a novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Are. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO; ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS OTO BAUER Dr, Avg. Reismon FRANCOSKI KABINET Dne 6. julija 1938. je bil + ikem krematoriju upepe-dolgoletni duševni voditelj 'ijskega socializma, sodrug j. Oto Bauer. ki je živel zadnje mesece v Parizu kot avstrijski emigrant. Z dr. Oto Bauerjem je umri gotovo eden največjih .sedanjih prijateljev in borbenih duhov ia svobodo in pravice delavskega razreda in za demokracijo v Evropi. ^ T. G. Masaryk je ob nekem predavanju o J. A. Komensky-ju rekel študentom, da se moramo ob spominu velikih mož predvsem vprašati, koliko njihovih prednosti, dobrih lastnosti in njihovega vzglednega delovanja in življenja smo se navzeli sami. Življenje takih velikih duhov naj nam bo predvsem za vzgled, da se tudi sami dvignemo in spopolnimo ter se jim vsaj približamo. Oto Bauer nam je lahko v tej smeri neizčrpen vir. Bil je sicer sin tovarnarja s severne češke, toda že v mladih letih je naše) pot med delovno ljudstvo in se posvetil študiju,' ne samo socialnih vprašanj, ampak študiju življenja, študiju vsega, v čemur živi in se razvija družba, te « 25. leti je izdal veliko delo "Nacionalno vprašanje in socialna demokracija." S 26. leti Je že postal tajnik socialdemo-kratičnega poslanskega kluba, ko so po izbojevanju enake volilne pravice leta 1907. prišli socialni demokrati prvič v večjem številu v Avstrijski parlament. Od takrat naprej je začel Oto Bauer rasti v duševnega velikana, kakršnih je dala Evropa malo v zadnjih desetletjih. On ni zvodenel v dnevni politiki, ampak mu je nasprotno delo v političnem življenju poglabljajo njegov znanstveni študij na vseh mogočih poljih, ga utrjevalo in ostrilo v njegovi nekompromisni doslednosti. O-gromno je liarastlo njegovo znanje zgodovine in gospodarstva. Kljub temu si je ustvaril v stranki ravno s svojo »krom-nostjo spoštovanje in zaupanje, zlasti pa ljubezen sodrugov, ki so delali z njim. V delo se je zagrizel. Dan na dan je zalagal z globokimi članki takratni dnevnik avstrijskih socialnih-demokratov "Ar-beiter Zeitung", ki je bil že davno pred vojno eden najuglednejših in najstvarnejših dunajskih časopisov, po katerem je prav rada segala tudi vsa slpvanska politična inteligenca. V mesečniku "Kampf" je od številke do številke razglabljal strankin program in z znanstveno preciznostjo razčiščeval vsa vprašanja, ki jih je rodilo gibanje stranke ter domače ter svetovnopolitično življenje. Poleg svojega študija dievnega dela in stika s stranko je našel čas za knjige, za velike govore na shodih, za pisanje brošur. Delo in življenje Oto Bauerja je nezdružljivo zvezano z zgodovino zadnjih 20 let Avstrije in držav, od katerih je bila Avstrija odvisna. V svetovni vojni je prišel v rusko ujetništvo, kjer se je v par mesecih v občevanju z ruskimi pazniki naučil ruščine, da je mogel takoj na licu mesta študirati takratno rusko socialistično literaturo. V septembru teta 1917. je bil izmenjan kot ujetnik in moral je nazaj v vojaško službo na Dunaj. Kljub temu je bil v sredi vrenja, ki je takrat začelo v Avstriji proti Habsburškemu vojnemu absolutizmu in terorju. Ob zlomu je vodil nekaj časa zunanje ministrstvo Avstrije. Ves čas do trajne februarske revolucije 1934. pa je bil med prvimi ln neumornimi delavci v stranki, kateri je dajal smernice in je Pripisati baš njegovemu neu-kloiljivemu duhu ravno linijo, katero je vedno držala avstrijska socialna demokracija ter u-rtv»rjajo£e socialno delo na Dunaju in v drugih postojankah stranke, preko katerega ne toogla nobena zgodovina.' Z besedo, s peresom in februarja 1934. tudi z orožjem v *ki, j« ostal Oto Bauer do zad-JU« minute v bojnih vrstah pro-letariata, dokler se ni moral u-■J^knlti premoči topov in je nato tivel štiri leta v izgnanstvu, ^•JPrej v Brnu in končno v Pa-[ kjer je ta gigantska na- rava po deset in desuletnem izčrpnem in ljutem boju le podlegla ravno v trenutku, ko bi ga borci za svobodo in demokracijo Evrope najbolj potrebovali med seboj. Toda tudi za močnega Oto Bauerja je bilo preveč neprespanih noči, prevei trpljenja in razočaranja, tudi on je bil človek, ki je moral končno čutiti, da ima vsaka energija svoje meje. Tudi mi bomo Oto Bauerja enako težko pogrešali, kakor stotisoči zasužnjenih njegovih soborcev, kakor cela interna-cionnla in vsa današnja resnična svetovna demokracija. V Jugoslaviji smo imeli zlasti od februarskih dni 1934. često ožje stike z Oto Bauerjem, ko smo takoj po udušenem uporu na Dunaju in v Gradcu sprejeli avstrijske emigrante v svojo sredo. Neštetokrat smo potem čitali njegove iskrene in prijateljske besede o Jugoslovanih v "Kampfu", ki nam je bil obenem do zadnjih dni baš radi Bauerjevih člankov najbolj že-Ijena duševna hrana in neštetokrat, v temnih dneh malodui-ja, sveža in stvarna uteha. Tako globoko in obenem taks preprosto, vsakomur razumljivo ie znal pisati pač le Oto Bauer in zlasti vezati zgodovino z današnjim dnem. Leta in leta bomo še črpali iz njegovih misli in se opajali ob njegovem čudovitem stilu, jeziku, spominu in jasnemu pogledu na vse odkrite in tajne sile, ki so do Bauer-jeve smrti gibale današnjo družbo. Pepel Oto Bauerja so začasno shranili na francoskih tleh v bližini okrvavljenega zidu, kjer so padli zadnji bojevniki pariške komune iz 1. 1871. Njemu, ki se je do svojega 57. leta tako nadčloveško boril za boljšo in pravičnejšo družbo, za svobodno človeško kulturo, so zapeli na grobu, njemu, zgodovinarju in filozofu — "Pesem dela". Pretrese nas že pogled na imena onih, ki so Bauerju ob upepeljitvi spregovoril v slovo: Niso mogli jasneje, lepše in častnejše demonstrirati pred svetom, kakšnega velikana je zopet strla krivična usoda in oni, ki ne puste ljudstvu svobode in sonca. Kakor težko kladivo na nakovalo so padale besede mož, ki ne poznajo fraz in ne sentimentalnosti. Leon Blum je govoril za francosko sekcijo In-ternacionale: "Mi bomo čuvali pepel Oto Bauerja v imenu države, ki se je znala bojevati, da si pribori svobodo, ki se je znala in se bo znala bojevati, da svobodo tudi obdrži." Friderik Adler je rekel: "Zgubili smo prijatelja, za katerim vsi žalujemo. Toda za nas Avstrijce je to ganotje mnogo globokeje, kot ga moremo izraziti. Navidezno je bil Oto Bauer trd človek za onega, ki ga ni poznal. Mi pa vemo, da je bilo v tej trdi lupini mehko jedro. Bauer je bil v resnici najnežnejši človek, eden najljubkejših in najusluž-nejših. Za mene, kot tajnika in-ternacionale pomeni nenadomestljivo izgubo." Gust. Richter se je v imenu mladih avstrijskih socialistov poslovil tako-le: "Ko so bili drugi definitivno premagani, je imel Bauer moč, da je načel novo zgodovinsko vlogo. Nekoč bodo avstrijski delavci, ki so ga ljubili, okrasili delavnice in hiše, da počastijo moža, ki je posvetil V3e svoje življenje njihovemu osvobojenjir." Louis de Brouckere v imenu Internacionale in vseh zastopanih socialističnih strank: "Govorim o izgubi, ki je ravnotako grozna za vso internacionalo, kot za vso demokracijo. Bauer je delal noč in dan, da približa trenutek, ko bo zopet utrjena Evropa, rešena vojske in v utrjeni svobodi zopet načela s krepkim korakom pot k socializmu. Mi moramo misliti, da ta boj nadaljujemo do zmage z nevdušljivo svojo voljo, čutim, da pride čas, ko se bomo zopet sešli in ponesli Bauerjev pepel v osvobojeni Dunaj." držiš z njimi!" me je ostro zavrnil. "Kadar ti bodo začeli repe pripenjati k tvojim dopisom, boš pa tudi drugače govoril!" Privatne konference je bilo konec, in domov grede sem premišljeval, kdo so prav za prav res zaslužni možje. Naši je izobraževati čitatelje ali pa njih kritiki, ki so tudi potrebni in večkrat v svojem kritiziranju pravo pogodijo? Pa dajmo — s posebnim ozi-rom na to ker nas nič ne kašta — pekoliko zaslug vsem skupaj ... čitateljem pa iskrene simpatije, ker so pri vsem tem uredniki, katerih cilj in naloga popolnoma nedolžne žrtve. IVAN VUK: V deželi zorečih breskev.,, in slovenske govorice (Bežne slike skozi okno vlaka) (Nadaljevanje.) Promet b robovih na križiščih, z verigami povezane — kakor v Ljubljani na Marijinem trgu. "Mar je Trst posnel Ljubljano, ali Ljubljana Trst", je rekel nek glas. Konji vpreženi v tovorne vozove imajo nataknjene preko glave bele vreče. "Radi sonca", je pojasnil spremljevalec. Na ulicah ob Corsu, kjer je bogastvo, pa so prehodi na križiščih zaznamovani z žeblji. Kakor v Beogradu in katerim beograjčani pravijo "klinci". "Ošišani Jež" je pred kratkim poročal in svaril ljudi, naj hodijo oprezno po teh "klincih". Spolzki so in lahko spodrsne. ★ Nekam večji mir in tišina je v Trstu, kakor pri nas v Ljubljani", jc omenil nekdo. "Ali se mi morda tako samo zdi?" 4 Bo že res", je pojasnjeval drugi. "Trst se mi zdi, kakor velika, stara zadruga, v kateri je mnogo članov, in mnogo bogastva. Zgodilo pa se je, da je dobila komisarja. Saj to je namreč lahko hitro, če je zadruga dobra. Zagospodaril je komisar in njegovo osobje. člani so se morali udati. Tiho prenašajo to krivica, verujeČ, da ne bo dolgo. Zato je tišina. Ne slišiš razgovorov. Samo uradni jezik se sliši, člani se pogovar-jejo le šepetaje. Res, komisarji so zelo uljudni, prijazni, a kaj, komisarji so. Vidiš, tak se mi zdi Trst." Črno oblečena, stara gospa je pristopila. Veselje je bilo v njenih očeh. "O, to ste naši, to ste naši' Pozdravljeni! Kaj delate tu?" "Tri sto nas je. Na Doberdob in Sveto goro gremo. Bivši bojevniki!" "Oh, oh . .. Slovenka sem tudi jaz. A moram po sili biti Italijanka. " . Tam dalje je stal nekdo. Mračno je pogledal in nekaj zapisal. Voznika, ki je peljal nekakšne sode, sem vprašal: "Koliko pa vas še govori v Trstu slovenski?' (Pogledal me je. Začudenje je bilo v njegovih očeh in ne-volja. * Slovenski", je rekel. "Nad dve tretjini govorimo slovenski, kakor ko smo bili še pod Avstrijo." ★ "Glejte", je opozoril spremljevalec, "tisto hišo tam. Kakor ladja." Gledamo. Res, kakor ladja. "To je sadni trg", je rekel. "Breskve, marelice, slive ... vse to dobite zdaj tam. Vstopimo. Oči se ne morejo nagledati. Breskve, sočne, drobne in debele vseh vrst kar vabijo, 1 lira tam, 2 liri tu, 2 liri 50 centisimi tam. Stopim k prodajalki- Mikavno dekle z velikimi očmi. "Nimam lir", sem rekel glasno po slovenski. "Nisem še uspel zamenjati. Dam vam 2 dinarja ln 50 par za breskve, — te le." In pokazal sem na prostor, kjer je bilo zapisano 1 lira. Da sc ji prikupim, sem, kakor je to lepa elovenska navada, poskušal po italijanski. "Due lira", sem govoril, "petdeset centisimi jugoslovanski, eto una lira italiana." S smehom je vzela zavoj in mi nasula breskve, vzela 2 di * narja 50 para in poskušala s 'lovenščjno, češ, da ji bodo "jugoslovenske lire" v spomin. ★ Ko smo kosili pri svetem Ivanu v neki slovenski gostilni, nam je bilo kakor poje Župančič: Moja dufta je iidane volje, moja duia vriska in poj«, ker bila je pila kraAki teran. Pevski zbor je pel. Prepeval je slovenske narodne, da se nam je zdelo, da smo v Ljubljani na veselici. "Buči, buči morje Adrijansko", je zvenelo v pozdrav morju, da nam je vri«kalo srce. Ali zbog samega narodnega navdušenja, ali ker je bil teran navdušujoč? Po najlepšem delu slovenske riviere drvi električni vlak. Od Trsta, mimo Miramara, mimo Devina, gradu, ki je kakor Dubrovnik, skozi okno vlaka gledan. Grmičevje obrašča kraje ob železnici in vse kamor pogleda oko. Vinska trta na brajdah, listje z galico poškropljeno je kakor bi gledal zelenkasto verižico na rokah dekleta. Kraški borovec zeleni. Višnja, z najdrobnejšimi plodovi, znamenita zaradi pip, raste tu. Črni hor — primus nigra, kakor mi razlaga botanik. Tam je panius australis, tam cvete campanella piramidalis—zvo-čnica, tam zopet cetimus sko-parius — temno zeleno grmičevje. črni gaber—ostrya car-pinifolia, beli gaber-—cartimus betulus. "Kako pridejo ta eksotična drevesa-grmičevje sem", sem vprašal. 'tU ledene dobe so", je odvrnil botanik. "Ledena doba teh pokrajin ni dosegla, pač pa je pritisnila to drevje na jug, ♦eveda, kakor vidite, v okrnjeni obliki." ★ Tuneli nas požirajo, izblju-jejo, zopet požirajo, zopet iz-bljujejo . . . Monfalcone... Tržič. "Soča vo cooperated vvith the oil companies in a boycott on Mexican oil the Cardenas Government makes a barter arrangement to send its oil to Hitler's Germany! And stili our Communiat friends look to cspitalist nstions to act intelligently snd dis-interestedly to save democrscy! Mussolini Ludvvig Lore is right thst in cer-tsin of their aspects Mussolini's de-crees against the Jevvs are worse thsn Hitler's. It is possible thst Mussolini wants is to dri ve the Jevirs to help colonize Ethiopis. Aside from their cruelty, these decreees ilus-trate the essential vveskness of thst CZECHS DEMONSTRATE LOYALTY TO BENES SEND OUT CALLS FOR AFL CONVENTION The call to the fifty-eight annual convention of the American Federation of Labor has been sent out by the exeeutive council under date of Aug. 20. The convention will open on Monday, Oct. S, In Expoaition snd Convention Hali, Houston, Tex. lt vrill continue In session* until the business is completed, vvhich takes sbout turo vreeks. VVhether the dangerous erisis in Europe this vveek becomes vvar is not knovvn ss this is vvritten. If the peace is not broken by the Nszis it mesns thst the showdown has only been postponed. VVith the British fleet mobilized for any emergency, France mobilia-ing her entire military forces, and Czechoslovskis ready to fight her Nasi tormentor if Hitler invadea the Sudeten area, Hitler's provocative speech at Nuremberg avoided a di-rect reference to war. One thing is sure. So long as Hitler hss his clsmmy hands in the in-ternal affaira of other nations there can be no peace. His insolence is the most amazing in the history of inter-national relations. First it vvas Austris vvhich wss rsided snd chsined to the Nszi car. Then Csechoslovakia vvas bulldozed. Next it may be Lithuania (Memel), or Svvitzerland vvith its nearly 3.000,- 000 Germans, or Hungary with her 5 per cent of Germans, then Alsace-Lorraine, once vrithin the German empire. Obaessed vvith the doctrine that aH Germans are "racial brothers" ouring allegiance to Hitler; organizing these Germans through intimidation and by boycott of dissenters; radioing at-tackh on the governments of nations vvhere these Germans live; secretly undermining the sovereignty of these governments over such citizens; pro-voking "incidents" snd often plan-ning them in these German areas; dressing their stooges in Nszi uni-forms snd encouraging them to ter-rorize opponents; charging that these German minorities are "oppressed" althouirh there are more Germans oppressed in Germany than in any other country, and even direeting Nszi organizations in Canada and the United States, it ia evident that there can be no urorld peace so long as this bully's despotism survives. How to dcsl vvith this madman is the problem thst confronts the democratic nstions. Through the enfor-I ced labor of millions of vvorkers Hit-i ler has built s desdly military machine urith vvhich he threatens the 1 peace of the urorld. This leaves normal human beings ' apprehensive and it has compelled ; enormous expenditure of funds by ; the British and French for rearma-ment to meet the expected Nazi at-taek. The masses in Germany, Great Britain and France, and to a lesser extend in other nations, including the United States, are thus compelled *o incur staggering debts in piling up instruments of human and phy-sical destruetion. This cannot continue vvithout a catastrophe, the bloodiest and most deHructive in ali history. Unless thi* terrible calaniity can be averted it is feared by many that much of modem civilrzation vrill perish in the holocaust. e e e The anti-fascist povvers have greater resources in finances, raur materiala, and industrial _ equipment than Germany, Italy and Japan com-bined. Should Hitler hazard vvar, Japan is too busy "civilizing" China to hep him. Hovvever, the čast in lives and treasure to erush Nazis is so terrific that it is sppaling and for thst reason the anti-fascist pourers hsve hesitsted snd compromised. Civilizstion may have a short re-spite if the msteh ia not touched to the explosives vvhich the Berlin ter-rorist has accumulated by his policies. -^New Leader. Srrapegoats Oui people are beurildered by the economic difficultiea of the timss in vvhich they live. They sre looking for the csuses. Pretty soon thei'll find them, and wsnt them remedied. Libersls want the people to dis-cover the resi csuses of bsd economic conditions, so that they can sp-ply the proper remedies snd thus liberste themselves from such conditions. Many conservstives, how-ever, fear that such remedies urili "upset the applecsrt"; so they try to stsll the people off by getting them to use a sea pe gost instead. What's a scapegoat? In the days of the Old Testament, there vvhere certain religious cere-monies by vvhich, suppo«edly, the sins of a commun:ty could be transferred to the head of a goat; then the people got together and drove the poor goat out of tourn and into the urilder-ness. Supposedly, he took urith him ali the sins of the people and left them henceforth free. That's vvhere we get our word scapegoat. This neat c u stom is stili in vogue smong those smsrt moderns urho ! guard thc saered fires of Big Business in the temple of modern indus-try. Suppose "labor trouble" bresks out. Cure the trouble by curing the csu«es? Certainly not — that urould be too gensible. Instead, just rouse the poople up to looking for a "Com-munist,"or a "alien," or an "outside agitator." Then they'll forget to look for the cause of the labor trouble. Upon the head of this poor "alien/ let u» say, vvill be transferred the blame for the labor trouble. Drive him into thc vvilderness, and then the I people wil be free of the consequenc-es of social and economic sin — so they hope. Of course it won't vvork out thst way. The only way to put a stop to sin is to go snd sin no more. Thst's not only good moraLs. It's also good i economics. —Minnesota Leader. _ SILENCE A judicious reticence is hard to learn, but it is one of the great les-sons of life.—Chesterfield. Povver to get wealth does not in-sure vvisdom or desire to use it vviselv. saw-dust Cessar, Mussolini, vvho originally thought straighter on this question than the fanatic Hitler whom he nour copies. Perhaps Mussolini is trying to feed the racial pride of Italian peasants and urorkers since he is failing to feed their stomachs adequately. Perhaps his campaign against the Jews is part of his pro-grsm of strengthening himself urith the Arsb urorld. In any čase .it is snother illustra-tion of the retrogression of human-ity. Incidentally, I hope that some of the Jeurish bourgeosie in America will learn a lesson. I have never for-gotten hour a leading Jeurish lawyer, when I asked him for help in the Ter-zani čase, toki me that he uras not anti-fascist but only anti-Nazi. That he understood that Mussolini had eight Jeurs in his Csbinet! And he msde the trsins run on time l $30 On Thursda? It is quitr possible thst the issusn-ce of stsmp money to meet relief needs is no crszier thsn some other characteristics of the present mone-tsry system, provided thst is thst it csn be kept urithin bounds. But I don't think that csn be done. If s state csn ssfely issue stsmp money every Thursdsy to people over fifty snd get sway with it the unemployed and others urili demand the same trestment. s. The urhole business of issuing tvvo kinds of money, one regulsr snd one stsmp, is likely to lesd to lots of trouble, especislly urhen only one stste is seting. Stili it might do some good for Cslifornia to serve as guinea pig for the rest of us. If sil you hsve to do to serve society is to psss out money, stili lesving the profit system in po ure r, then we Socisl-ists from Msrx on hsve been sadly mistaken in our analysis of capitalism. And vve haven't been mistaken, ss the citizens of Cslifornis sre like-ly to find out. The follouring activities sre scheduled for the summer season by JStF Branches, Fraternsl snd Cultural Groups affiliated urith the Education-al Bureau, JSF: SEPTEMBER Girard, O. — Picnic of Branch No. 222, JSF, Saturday, Sept. 24th at Dezman's plače, Avon Park. OCTOBER Burgettstown, Pa. — "Veselics" sponsored by Brsnch 19, JSF, Sstur-day, October 29, at the SNPJ Hsll. VV.ukegan, Hi. — Conference of JSF Branches snd sil orgsnrzstions sffilisted vvith the Educstionsl Bureau, JSF, in the Illinois-VVisconsin distriet, Sundsy, October 31 st the Slovene Home. Chicago, III. — Dramatric Present-ation of Branch No. 1, JSF, Sunday, October 30th at the SNPJ Hali. NOVEMBER Strabane, Pa. — Dance of Brsnch No. 118, JISF, Saturady, Nov. 12th at Lodge 138 SNPJ Hali. Cleveland, O. —- "Zarja s" Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thankagiving Dav, November 24th. Ckteago, III. — "Savs's" Concert, Sunday, November 27th at the SiNPJ Hali. DECEMBER Chicago, III. — Neur Year's Eve Celebration of Branch No. 1, JSF. Saturday, December 31, st the SNPJ Hali, 2657 So. Lavvndale Avenue. Collinurood, O. — Veselica sponsored by Branch 49, JSf, December 25, at the Slovene Home. Brsnch secretaries and secretaries of ali organizations affiliated er.tk the Edncational Bureau of th« Federation are requested to keep n§ in-formed of the dates of their affsirs thereby ena«bling us to keep this ealender up to date.