leto vil / Stev. 50
Kranj.   11.  decembra 1964
GORENJSKE
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, KOROŠKA C. 6; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN
Dan človeških pravic
PO vsem svetu praznujejo 10. december Da« človeških pravic. Narodi so spoznali, kako zelo »o bile v zadnji svetovni ▼ojni te pravice poteptane. Zaradi tega so na tretjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sprejeli Splošno deklaracijo o človeških pravicah. Delo komisij pri sestavljanju Deklaracije je trajalo nekaj let; ob tej u-gotovitvi pa ne morema milno prispevka, ki ga je pri tem  dala Jugoslavija.
V družbenem in mednarodnem življenju še vedno obstojajo nasprotja in pot do mednarodne skupnosti preko Združenih narodov ne bo lahka. Vendar si napredne družbene sile čedalje močneje utirajo pot k taki skupnosti. Dokler bomo imeli na svetu nesvobodne narode, toliko časa bo človeštvo imelo opravka s teptanjem človeških pravic. To najbolje občutijo mali, šibki in zaostali narodi. Njihovo življenje je borba za narodno neodvisnost in svobodo. Te kolonijalne narode Pač najbolje razumemo mi, ki smo se stoletja borili za svoj narodni obstanek, ko fitno bili izpoflavjlenl imperialističnemu nasilju z raznih strani, ki ni teptal samo naših narodnostnih pravic, temveč je zlasti v času nor pregazil tudi vse MoveSke pravice.
10. december proslavljajo v preprlčanbi. da pomeni Snlošna deklaracija o človeških pravicah ve'ik korak nanrej pri uresničevanju Človeške enakosti in utrditvi zakonitosti v svetu
34. seja Ljudvkega odbora mestne občine Kranj V IV
rečna na osnova za oonie
Davčne olajšave %a obrtnike in druge samostojne poklice -Razpis volitev članov Sveta stanovanjske skupnosti -Ustanovitev podjetja   Gorenjski tish"
Na zadnji seji LOMO Kranj je bilo na dnevnem redu več let starosti pa so presegli pro-
točk, o katerih so morali odborniki razpravljati in sklepati.
Odborniki so na predlog Go- službeni     položaj (železniške
sjpodarskega
met 800.000 dinarjev.
Ob zaključku seje so odborniki sprejeli odlok o konstituiranju novega časopisnega, založniškega in tiskarskega podjetja »Gorenjski tisk«, v katerem sta se združili dosedanji podjetji »Glas Gorenjske« in »Gorenjska tiskarna«.
Od 12. do 19. decembra bodo Skofjeločani praznovali svoj drugi občinski praznik.
Obsežen dnevni red
Na zadnji seji ljudskega od-
sveta   spremenili zgradbe, cestne  hiše   ipd.) ter
oziroma razširili odlok o usta- samski domovi in internati iz-
novitvi stanovanjske skupnosti, vzete iz stanovanjske skupnosti. V drugi odstavek prvega člena     Ljudski odbor mestne občine
tega odloka, ki pravi, da sta- je tudi sprejel sklep o volitvah
novanjska   skupnost   vključuje članov Sveta stanovanjske skup-
najemniške   stanovanjske   hiše nosti. Sestanki in volitve bodo
zasebnih lastnikov s tremi ali 14. in 15. decembra, več stanovanji, so zaradi jasno-     v  nadaljevanju seje  so od-
sti   in   boljšega    razumevanja borniki razpravljali o povpreč-
vnesli popravek, ki določa, da ni davčni osnovi za obrtnike in
se    v    stanovanjsko    skupnost svobodne   poklice.   Sprejeli so
vključijo   tudi:   ... najemniške odiok 0 stopnjah doplnilne do-
stanovanjske     hiše     zasebnih hodnine. Iz odloka povzemamo bora mestne občine so odbor-
lastnikov s tremi ali več stano- naslednje:  Na območju LOMO niki razpravljali o raznih zani-
vanji. Pri določanju števila sta- Kranj ne plačajo dopolnilne do- mivih problemih Tržiča,
novanj se štejejo tudi poslovni hodnine vsi tisti obrtniki, ki so    Poslopje »Mestnega doma« je
prostori,   razen   tistih,   ki   jih izpolnili  60 let starosti in ne prevzel LOMO v svojo upravo
lastnik hiše uporablja za lastno zaposlujejo tuje   delovne   sile. in bo v doglednem času upora-
obrtno dejavnost«. Prav tako je Vajenci in pomočniki v prvem bil večino prostorov za urade To nevšečnost bodo skušali re-bil popravljen tretji člen odlo- \eiu pomočniške dobe pa se ne bodoče tržiške komune, ker se siti tako, da bo avto v prihodka o stanovanjski skupnosti ter štejejo za tujo delovno silo. sedaj uslužbenci skiskajo v tes- nje vozil čez Peračico, ker je ima popravek naslednje elemen- obrtniki in drugi samostojni nih prostorih. Zato bo treba ve- po stari cesti vožnja v vas tve-te: v stanovanjsko skupnost se poklici, ki pa so izpolnili sta- čino    stanovalcev  . izseliti    iz gana.
ne vključijo najemniške stano- rostna leta in zaposlujejo tujo Mestnega doma. Tudi dvorišče    Vaščani Kovorja in okoliških
vanjske hiše zasebnikov s tre- delovno silo pa plačajo temelj- je vse prej kot zgledno. vasi zahtevajo, naj   bi   uvedli se je že konstituiral, za nje-
mi ali več stanovanji, če skup- no dohodnino od celotnega do-    Ljudski odbor je izvolil tudi vsaj enkratno avtobusno zvezo govega  predsednika  pa  je bil
hodka, dopolnilno dohodnino pa šolske odbore gimnazije, vaje- do Kovorja. LOMO bi   njihovi izvoljen Alojz Jež,  izvolili pa je   bil niške in glasbene šole ter osta- želji  nad  ustregel,   čeprav  je so še poravnalni svet te skupnosti.
Lešani se pritožujejo, da re- brili kredit iz fonda za kredi-
šilni avto ne vozi v vas in da tiranje  investicij  do  zneska 1
morajo zaradi tega bolnike vo- miljon 50.000 din,   150.000 din
žiti   daleč   navzgor   do   ceste, kredita pa   bodo dali drugim
Prizadetim se je pojasnilo, da planinskim društvom na mest-
reševalni avto nima prostora v nem področju.
tej gorski vasi, da bi se obrnil.
Tržiški muzej so proglasili za proračunsko ustanovo.
Sprejeli so še sklep, da bodo hudournik v vasi Gojzd uredili s sredstvi vodnega sklada.
Svet  stanovanj sike skupnosti
na  površina  stanovanj  in poslovnih  prostorov   ne   presega samo dohodka, ki
240 kvadratnih metrov. Pri do- ostvarjen z delom tuje delovne lih    šestih    osnovnih    šol.    V to skrb podjetja SAP, toda ce-
ločanju površine se ne upošte- sije   Dopolnilne   dohodnine pa upravni odbor so izvolili ljudi, sta nikakor ni primerna za av-
va površina stanovanj, ki niso njso oproščeni obrtniki in samo- katere so predlagali zbori vo- tobusni promet,
dobila  pri  točkovanju  ved  kot stojni poklici, ki so izpolnili 60 livce-v. Planinskemu društvu so odo-
55 točk. Tudi ne pridejo v stanovanjsko skupnosti hiše gospodarskih organizacij, ki so industrijskega pomena, čeprav so v njih stanovanja, če so v ograjenem prostoru tovarne. Prav tako so tudi hiše, v katerih so stanovanja,   ki   so   vezana na
Hov plačni sistem naj spodbuja delavca
Sin dihu i Železarne dololil svoje stališče do tarifnega pravilnika
„0K0VJE" v Kamni gorici na poti napredka
Izpolnili so letni plan - V novih prostorih še večji uspehi
prav bo proizvedla enako količino jekla, če bo dosegala isti učinek z manjšim številom delavcev. Zato bo borba za večjo delovno storilnost šla v Zele-
Ob koncu je odbor sprejel tudi Pravilnik o upravljanju sklada za varstvo otrok. Razen teh važnejših vprašanj jo ljudski odbor sprejel še nekaj manj važnih odlokov in sklepov.
_ v. J.
Obisk v Železarni
Člani kolektiva Železarne Jesenice so  že  večkrat obiskali »Prvomajsko« v Zagrebu. Minulo soboto in nedeljo pa so že-lezarjl  z  Jesenic  sprejeli zase za po- grebške   goste,   člane uprave stavitev realnih norm že v sa- podjetja, sindikalne organizacl-Razprava je bila namenjena norme  niso popolnoma realne, mem  začetku,  da  ne bi  bilo je m kolektiva. Na Jesenicah so predvsem razbistritvi nekaterih zato jih lahko le  ponekod Še potrebno posredovanje oblastnih Bj poleg obratov Železarne na nejasnosti o nagrajevanju v go- presegajo. V tem oziru se sko- organov. i Jesenicah in Javorniku ogleda-
spodarstvu v prihodn jem letu. raj  ne da več  mnogo storiti.       V nadaljevanju razprave pa H tudi skupni grobišči talcev v
., . „    .   •     iiJ, ,   L.- •__. „   Čeprav o teh stvareh še ni no- Pač pa so še številne možnosti so še razpravljali o nočnem in Dragi pri Begunjah in v Begu-
«^f«n0,nirVeI;        r     ff    £&£ SJ^VSSSS'lJE benih dol°čne^h ^ racionalizacijo   proizvodnje nedeljskem delu ter o hlgien- njah. Bili pa so tudi nI Btedu
podjetje »Okovje« v Kamni go- danje raztresene delavnice bodo dikalna   podružnica   že]ela  na m dekyvnIh mJ  žlezama bo sko-tehnični službi in o zaščiti in v Bohinju, kjer se bili nar-
Hcl na Gorenjskem, je za le- združili na enem mestu. torr> coctQTVi,,, ^o.,j~i~x___ x i   j i * *.  *     j , .T_T.
«.  '      . .     . J  .       i, . terfi sestanku osvojiti določeno povečala delovno storilnost, če- delavcev v podjetju,
tošnje   leto   ze  izpolnilo  svoje     Ker je za njihove proizvode stališče, še prav posebno pred
Ce upravičeno trdimo, da so nekateri     sindikalni sestanki dolgovezni in dolgočasni, tega nikakor ne bi mogli reči za današnji sestanek tovarniškega odbora sindikalne podružnice Ze- za     v    3 smerl-lezarne na Jesenicah. To je tudi popolnoma razumljivo, saj so       °b  koncu   razprave  o tej na sestanku razpravljali o življenjsko pomembnih problemih tocki dnevnega reda so člani od-delavcev — o tarifni politiki podjetja v prihodnjem letu. bora sklenili boriti
MM
le- združili na enem mestu
leto že
delovne obveznosti. V Podjetju, vel-ko 'povpraševanje,'bodo v republiškim   plenumom    kl bo kjer je zaposlenih 18 ljudi, so prvem polietiu prihodnjega le- prihodnjo nedeljo v Ljubljani.
ta spričo boljših pogojev pove-     Vsi navzoči so se v osnovi ze-50, v na- dinili, da je treba bodoči pla-slednji polovici leta pa še za čilni sinstem vskladiti s proiz-50  odstotkov.    Tako vodnim planom. Da so se v Ze-bodo lahko zaposlili še več lju- lezarni kar naj resneje lotili redi, ki v tem kraju iščejo zapo- sevanja teh problemov, nam do-slitev, gradbeništvu pa bodo za- kazuje tudi dejstvo, da posebna Podjetje   izdeluje  pomembne gotovili  potrebno  stavbeno  o- komisija že delj  časa opravlja izdelke za široko potrošnjo, kot kovje.
nasadila za okna in vrata, o- ^ ovira kj v kovje za sobno in kuhinjsko po- ihodnjem letu, so Surovine, hištvo. brez katerega si ne mo- £elezarna Jesenice jim .je od_ remo misliti novih stanovanj in        dala dobavo 25 ton hladno.
poslovnih ter industrijskih pro- val1anih trak kar je sicer za tem pojavlja velik problem, ker roCja okraja atorov.    Izdelujejo    vse    vrste 1esenižko  železarno malenkost- socialna zakonodaja pri pokoj-
Iscdelali  in  prodali  za  nad 14 milijonov  dinarjev  pohištvene- ^ proJa£0(££ ga  in  stavbenega okovja.    Do s]ednj{ p konca leta pa bodo $*h ««Hr nadaljnih eacije prekoračili za milijon dinarjev. Poravnali so prav tako tudi že obveznosti do skupnosti.
Niko" v Železnikih -industrijsko podjetje
dušeni nad lepoto Gorenjske.
Železarna Jesenice je izkoristila obisk še za skupen sestanek, na katerem so se pogovorili o delavskem samoupravljanju, o tarifni politiki in drugih vprašanjih.
ske zbornice. v odloku je predvsem določen najmanjši in naj-
Kranj, 9.. decembra. Danes se je v prostorih Okr popis delovnih mest v vseh ljudskega odbora sestal svet za ^l^^S^iJt^ 11 obratih, na osnovi katerega bo gospodarstvo OLO na svoji 35. možno postaviti tudi določnej- redni seji, na kateri so člani še oblike nagrajevanja po akor- sveta razpravljali o raznih godnem sistemu.    Vendar se pri spodarskih vprašanjih   s pod-
r
okovja in se pri proizvodnji poslužujejo domačih surovin — polivinila in železa. Letos so izdelali že okoli 300.000 komadov vseh vrst okovja, od tega 80.000 kosov pohištvenega. Toda kljub razmeroma precejšnji proizvodnji ne morejo zadostiti vsem naročilom še prav posebno, ker so odjemalci zadovollni z njihovimi izdelki. Največji odjemalec je podjetje »Les« v Ljubljani, redni odjemalci pa so po-
Svet je pooblastil tajništvo za
i  ixi ninah ne upošteva težine dela ,     .       , ,   . ,
na količina, podjetju v Kamni n& eznih delovnih mestih, gospodarstvo, da  pred tednom
gorici pa osnovna surovina. To da kljub vsem težavam so v podjetju prepričani, da si bodo uspeli zagotoviti surovine in s
posameznih marveč samo strokovnost. Zato so sklenili predlagati pristojnim organom dopolnitve zakona o socialnem zavarovanju,
dni blokirana sredstva gospodarskih organizacij deblokira in to vsa razen sklada za samostojno  razpolago  ter sredstev
tem omogočili obstoj in razvoj £ona ° jocia'n*mx "varovanju stojno razpolago ter sredst podjetja J P na^      v ood°ce    upošteval vodnega in gozdnega sklada.
tudi težino dela, kar je posebno važno ravno za metalurško panogo.
Kot  je  iz  sedanje splošne razprave  o  nagrajevanju raz-bo podjetje samostojno
Ijal za vsa področja okraja, razen za samostojne mestno občine.
Obrtna zadruga kovinarjev »Niko« v Železnikih ne moro nadalje obratovati v sedanji obliki in se mora prilagoditi obstoječim gospodarskim predpisom. Zato bo svet za gospodarstvo izdal odlok o prenehanju tega obrata in o ustanovitvi  novega  industrijskega pod-
Ob združitvi
Odbor Zveze kulturno - prosvetnih društev v Radovljici je vidno, »tala tudi nekatera podjetja iz že razpravljal o delu po zdru- razpolagalo s tistim delom pla-Srbije in Makedonije. žitvi sedanjih Zvez v Radovlji- čilnega sklada, ki mu bo ostal Podjetje »Okovje« v Kamni ci in Kranju v enotno Zvezo za po izpolnitvi vseh družbenih gorici pa premaguje tudi vrsto vso Gorenjsko. Izrazilo se je obveznosti. Norme pa bodo me-težav. Iz dosedanjih starih de- mnenje, da bo združitev uspeš- rilo    za    določitev plačilnega
jetja — Tovarne kovinskih in Gospodarske organizacije bo-       .       ,        .z". \ Tj ...
j~ i_____ ____ elektromehaničnih izdelkov »Ni-
ket v 2eleznikih. Novo podjetje bo prav tako prevzelo vso imovino sedanje zadruge v vrednosti 119,385.000 dinarjev.
Na seji so sprejeli tudi sklep o preimenovanju občinskega podjetja v Cerkljah v »Obrtne delavnice« Cerklje.
Tudi o tem, da se bo sedanje gostinsko podjetje v Zireh razdelilo na tri samostojna gostišča: »Pri Berti«, »Pri Zupanu«
do imele do konca leta na raz polago sredstva po prvotnem družbenem planu, ki je bil sprejet v prvi polovici letošnjega leta, razen 150 milijonov dinarjev, ki bodo razdc'jeni občinskim ljudskim odborom in mestnim občinam. Razpravljali so tudi o odloku,
lavnic - nekdanjih kovačij, ki na le- če bodo tudi na sede- sklada. Ker pa je v državi več kl določa Poslovni čas trgovin
ne ustrezajo več delovnim,  še *ih komun prosvetni organi, ki lemakih  podletij,  kjer je  de- in gostinskih obratov. O spre-
taanj pa higienskim pogojem, — bodo skrbeli za delovanje kul- lovna    storilnost   različna,   bo ^et^u te«a odloka sta že več-
se bo kolektiv kmalu preselil v turnih društev svojega področ- Zvezni izvršni svet, kot pred- krat razpravljala tako svet za
novo udobnejše poslopje. Zgra- ja.  Zvezo naj  bi  začasno se- videvajo, pregledal norme pod- gospodarstvo kot Okrajni ljud-       »Pri Lipetu« so razpravljali,
dilt so si lepo majhno tovarno, stavljala oba   sedanja  odbora, jetij in jih popravil, če so pre- sk* odbor, vendar so šele sedej    v nadaljevanju   seji   so *e
v kateri že montirajo stroje in njene seje pa naj bi bile v raz- ni7ke. sestavili najprimernejši osnutek: sprejeli nekaj manj pomembnih
•pravljajo zadnja  dela.  Obrat nih večjih krajih Gorenjske in     v 2elezarni na Jesenicah Je tega odloka, ki   upošteva   vse sklepov in odlokov,
ko godobno urejen,   zračen   in ne vedno v Kranju. še zelo malo delovnih mest, kjer predloge  trgovinske  in gostin- A.
7« use6iue
Naša anketa o nagrajevanju po podjetjih
OB OBČINSKEM PRAZNIKU v Skofji Loki
*
Razstava koroške grafike
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
Nekaj o vremenu
ZABAVNA STRAN
Sport
Sport — Sport
ŽENSKI KOTIČEK
J
TEDEN DM PO SVETU
POSREDOVANJE OZN
Predsednik Eisenhower je poslal v New York zunanjega ministra Dullesa, da bi zahteval intervencijo OZN za osvoboditev ameriških letalcev, ki so jih kot vohune v Pekingu aretirali in zaprli. Med tem so Kitajci že obsodili 13 letalcev, enega na dosmrtno ječo, ostale pa na daljše zaporne kazni. Vsi ti letalci so izginili med korejsko vojno.
DOKONČNI PRELOM
Po zadnjih vesteh iz Amerike, je predsednik Eisenho-«er dokončno prelomil s senatorjem Mc Carthyjem. Senat je sprejel novo resolucijo s katero obsoja Mc Car-thvjeve napade na Watkinsov senatni odbor, ki je priporočil, naj bi proslulemu senatorju izrekli ukor, predsednik ZDA pa je v nekem govoru pozdravil člane senata, ki so bili proti histerični politiki senatorja iz Visconsi-na, kar smatrajo za znak preloma.
SESTANEK CHURCHILL - MALENKOV
Po vesteh angleških Časopisov se Winston Churchill ■a vsak način želi sestati s predsednikom sovjetske vlade Malenkovom. Tudi angleška vlada si močno prizadeva, da bi do tega sestanka prišlo.
ARETACIJE
Po nalogu vojaškega preiskovalnega sodnika v Parizu, sta bila aretirana učitelj Lius Bermet, član KP Fran-eije in njegov sin Guy, ki sta bila obdolžena da sta KP Francije obveščala o vojaških tajnostih.
PREPOVED MANIFESTACIJ
Francoske oblasti so prepovedale manifestacije, ki jih je pripravljala splošna zveza tuniških delavcev ob obletnici umora voditelja zveze Hašeda. Splošna zveza tuni-žkih delavcev je najmočnejša sindikalna organizacija ▼ Tuniziji.
ZMAGA SOCIALISTOV
Socialno - demokratska stranka Zahodne Nemčije je preteklo nedeljo na volitvah v mestni senat Zah. Berlina dosegla lepo zmago. Dosegla Je relativno večino glasov in absolutno večino mandatov v mestnem svetu. V novem senatu bodo imeli socialni demokrati 64 mest, krščanski demokrati 44 in svobodni demokrati 19 mest
JOSIDA JE ODSTOPIL
Predsednik japonske vlade Sigeru Jošida je na pritisk socialistov in liberalcev, ki mu očitajo pretesno sodelovanje z ZDA in so za stike s Kitajsko in SZ — moral odstopiti .
II. Občinski praznik
18. XII. 1941
Škofje Loke
18. XII. 1954
je prvi pogoj za dvig storilnosti
Sodelovali bodo vsi občani
Nekaj mnenj o teh problemih
Ze delj časa opažamo živahno razpravo o oblikah nagrajevanja v gospodarstvu v prihodnjem letu, tako v našem časopisju kot v posameznih gospodarskih organizacijah in podjetjih.
Ni vseeno, kakšno plačilo dobi delavec za opravljeno 8-urno delo. Ravno tako tudi ni vseeno, kako je nagrajen za svoj trud marljiv in priden delavec in kako lenuh. Prav o teh dveh razmerjih se je v glavnem sukala dosedanja razprava. Od njene rešitve bo v veliki meri odvisna delovna storilnost in obseg industrijske proizvodnje v prihodnjem letu, ki bo v tem oziru, s tem ukrepom zasledujemo ta cilj, pomenila prelomnico v nagrajevanju.
Odločili smo se v današnji anketi vprašati za mnenje o teh vprašanjih nekatere odgovorne predstavnike tako sindikalnih kot gospodarskih organizacij. Njih mnenja posredujemo našim bralcem: ,
»V podjetjih opažamo še vse premajhno zanimanje za ta problem, o katerem ste ml zastavili vprašanje,« nam je dejal v razgovoru tajnik Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju Ivo Ma.idič. »Nekateri pravijo, ČeS, saj imamo norme in po njih delavcu tudi plačujemo. Res je, da v nekaterih podjetjih že delajo po sistemu norm (tekstilna ln deloma usnjarska industrija), vendar se ml Bdi, da je razpon nagrad, ki jih dobe tisti delavci, ki norme dosežejo in v mnogih primerih presežejo in tistimi, ki jih me dosegajo odločno premajhen.
Izredno karakterističen prl-m«r je »Planika«. Pred nekaj meseci ta tovarna nI dosegala svojega proizvodnega plana. Ko pa so prlSli na sistem norm, presegajo plan za 18%. In to le zato, ker so delavce ekonomsko zainteresirali. Zanimivo je tudi, da od 300 delavcev, le neznaten odstotek norm ne dosega.
Na vsak način pa bo treba Izredno prončltl vrednost d«'a in še povečati razliko v plačah med kvallfVrtmnlmi ln nekvaMfM-ranimi delavci«, je rekel tovariš Majdlč in zaključili smo naš kratki intervju.
V gradbeništvu je problem nagrajevanja in akordnega dela vsekakor najbolj pereč. Dostikrat so morali gradbeniki, ta to največkrat opravičeno, pogoltniti marsikatero pikro na račun delovne storilnosti. Zato smo se odločili za razgovor z direktorjem podjetja »Projekt« v Kranju, tov. Koprivcem. Skupno z odgovornimi strokovnjaki nam je povedal tole:
»Pozitivno— pravni predpisi nam zaenkrat še ne dovolju-.fe*o prehoda na ponolni akord, čeprav je naše podfetle ta sistem deloma že uvedlo s 1. oktobrom in ga še nadalje postopoma uvala. Popolnoma pa akordneara dela pri nas ni možno izvesti že zaradi posebnosti na.5e stroke. Vsekakor pa se strinjamo, da je treba uvesti nagrajevanja po enoti dela, vsaj v odnosu nođiet'a do delavca.
Zelo velik problem naše panoge pa .te SuSmarstvo. Dostikrat se doeafa, da *o nekateri delavci zaposleni v n©diet*u le zato, da so socialno zavarovani
ln se sknšajo v rednem delovnem času le pripraviti za popoldansko delo pri zasebnikih. Le-ti jim lahko plačujejo znatno več kot pa podjetje, ki je obremenjeno z raznimi družbenimi obveznostmi ln dajatvami. To pomeni stalen problem gradbeništva, katerega pa več ali manj uspešno rešuje vsako podjetje na svoj način.«
Tajnika tovarniškega sindikalnega odbora in upravnika Metalurške industrijske šole ter republiškega poslanca Zvoneta Laburo, sem dobil ravno, ko je s svojimi gojenci preizkušal prototip nekega novega parnega stroja. Čeprav sem ga zmotil sredi dela, mi je prav rad odgovoril na postavljena vprašanja:
— Ali menite, da je sprememba nagrajevanja v gospodarstvu utemeljen ukrep?
»V načinu delitve prejemkov bo vsekakor moralo priti do sprememb, ker nam to narekuje gospodarska nujnost. Ni prav nobenih razlogov, da ne bi čimprej vpeljali novi plačilni sistem. Držati se starega načina delitve plačilnega sklada nam lahko kaj kmalu povzroči občutno škodo, ker ogroža nadaljnji gospodarski razvoj in to ravno tam, kjer je bil novi gospodarski sistem do danes razmeroma površen.«
— Kako se zrcali ta problem v vašem podjetju, v Železarni?
»Vsekakor je nujno potrebno osamosvojiti posamezne obrate in sicer v taki meri, da bodo imeli pravico odločati o vsem, kar se nanaša na njihovo delo, od proizvodnega plana do bl-lanve in razdeljevanja plačilnega sklada.
Oblikovanje upravnih svetov po posameznih obratih bo pomenilo nadaljnjo razširitev in izpopolnitev delavskega samoupravljanja. Odpraviti pa bo treba popolnoma tehnično .spremljanje in ocenjevanje dela ter prizadevanja posameznikov«, je zaključil najin razgovor tovariš Labura.
*
Pričujoča anketa /ima predV vsem namen poglobiti in še bolj poživiti razpravo o teh problemih v naših podjetjih, obenem pa želi prispevati svoj delež h kar najbolj primerni rešitvi tega pomembnega gospodarskega problema v naši državi.
I. Ausec
Dogradili bodo vse predvidene gradnje
Ljudski odbor mestne občine na Jesenicah je imel v letošnjem letu kaj obsežen gradbeni načrt, ki ga bo kljub vsem težavam do konca letošnjega leta izpolnil.
Te dni ravno dokončujejo z deli pri napeljavi vodovoda za Blejsko Dobravo ta Lipce, še ta teden pa bodo dokončana tudi dela na izgradnji vodovoda Ja-vornik — Jesenice. Letos so porabili za te gradnje okoli 40 milijonov dinarjev, v prihodnjem letu pa bodo z razširitvijo vodovodnega omrežja na še ostala področja mesta nadaljevali. Dela na izpeljavi vodovoda pa bodo obenem služila predvideni urbanistični zasnovi stanovanjske Izgradnje.
Letos se je 64 družin vselilo v nove, sodobno zgrajene in opremljene stanovanjske bloke. Te bloke so zgradili z združenimi močmi in sredstvi tako podjetja kot ljudski odbor. Razen blokov, pa so sklenili z ljudskim odborom razni zasebniki, predvsem delavci iz Železarne, čez 92 kreditnih pogodb za individualno stanovanjsko gradnjo. Od teh hišic bodo letos dogradili okoli 20, ostale pa v prihodnjem letu. To pomeni
znatno ublažitev stanovanjske stiske, ki ni prizanesla niti Jesenicam, saj na ugodno rešitev čaka več kot 700 prosilcev, od katerih je približno polovico zelo nujnih primerov. Interes za individualno gradnjo pa je zelo velik, tako da bo ljudski odbor po svolih možnostih to zanimanje vsestransko podprl. V prihodnjem letu ne bo nobenih omejitev pri izdajanju gradbenih dovoljenj, ker je urbanistični načrt razvoja Jesenic že izdelan. Razen omenjenih blokov pa je še v gradnji osem 16-stanovanjskih blokov.
Najbolj žgoč gradbeni problem Jesenic je železniška postaja. Izgradnla le-te se vleče že vrsto let. Čeprav so se obvezali, da bodo že v letošnjem letu obložili z marmornatimi ploščami vsaj pročelja poslopja, tega — kot pravijo na mestni občini — ne bodo izpolnili Iz objektivnih razlogov. Zatrjujejo pa, da bo jeseniška železniška postaja predana prometu do Dneva republike leta 1955. Takrat, upajmo, železniška postaja na Jesenicah ne bo nudila mimoidočim tako žalostne podobe kot jo nudi 5e sedaj.
—ko
Tudi za letošnji občinski praznik — v spomin na dan prvega množičnega odhoda v partizane — so se Ločani dobro pripravili. Poseben poudarek in obeležje bo letošnjemu prazniku dala želja, povezati borbenost in tradicije NOB s celotnim kulturnim, političnim, zlasti pa gospodarskim razvojem občine. Zato je ena od bistvenih posebnosti letošnjega praznika tudi ta, da bo sodeloval čim večji krog ljudi, da so k pripravam in izvedbi bile pritegnjene vse organizacije in društva, vrsta zamisli pa bi prispevala, da bi praznik zajel prav vse občane in bi vsakoletno praznovanje res prešlo v srca ljudi.
Program bo obsegaj zategadelj kar najraznovrstnejše prireditve: od trosilne akcije mladine, pohodov patrulj in obiskov starih partizanskih hiš do posebnih letakov, značk in ilu-minaclj, novih turističnih razglednic mesta, partizanskih filmov, brezplačnega fotografira-ranja pionirjev, posebnega žiga, radi tekih  oddaj in  pa seveda
poljudno-znanstvene periodične publikacije »Loški razgledi«, ki zajema gradivo z vseh področij javnega, kulturnega in gospodarskega življenja Škofje Loke. Vrsta spominskih plošč, spomenikov, zlasti pa novi Dom Zveze borcev bo izraz hvaležnosti vsem tistim, ki so s svojo krvjo gradili temelje našega današnjega razvoja socialistične graditve. Kulturni program bo zajel vsa kulturno-umctniška društva na področju občine. Občinski praznik pa bo istočasno pokazal gospodarsko moč občine in vso društveno delavnost s prikazom svojega dela pcf izložbah; z vrsto novozgrajenih stavb, cest in javnih naprav p« naj se pokaže precej razgibana komunalna dejavnost mesta in okolice. Razni fizkulturni nastopi in akademije dopolnjujejo precej obširni program.
Svečanosti in prireditve se bodo pričele  že v soboto, 11.
decembra, ko bosta nastopila KUD »Tone Sifrer« iz Škofje Loke in KUD »Ivan Cankar« iz Vlrmaš z godbeno-pevskim koncertom v Skof.fl Loki. Naslednji dan, v nedeljo, pa bodo dali svojo prireditev člani KUD »Janko KrmeH« iz Reteč, kier bodo proslavili postavitev novega kulturnega doma in izročili novo telefonsko linijo. Iste-
ga dne bodo v Stari Loki odprli novi gasilski dom in tlakovano cesto skozi vas, planinci bodo izročili prometu telefonsko li-nijo na Lubnik, pri Zalubnikar-ju pa bodo borci odkrili sporne' nik narodnemu heroju Danili Humer. Prireditve se bodo nadaljevale ves teden: KUD »Tone Sifrer« po uprizoril svojo drugo letošnjo premiero, komedijo Branislava Nušiča »Ujež«> KUD »Križnar« iz Godešiča P* se bo Ločanom predstavil i Vošnjakovo dramo »Lepa Vida«-Svojo akademijo prireja te-lesnovzgojno društvo »Partizan«, samostojen koncert pa domači orkester KUD. Ljudska univerza bo sodelovala z Večerom partizanske proze in jugo-slovaskim filmom »To ljudstvo1 bo živelo«. TVD »Partizan« bo organiziral tudi šahovski in namiznoteniški turnir.
S slavnostno sejo LOMO se bo pričelo praznovanje na sam praznik, 18. decembra. Popoldne bodo odprli javno kopališče *" Zdravstvenem domu, zvečer pa bosta slavnostni akademiji v Skofji Loki v izvedbi ZB Škofje Loke in v delavskem centri*' na Trati v izvedbi tamošnjeg? DPD »Svobode«. V nedeljo bo odkritih 6 spomenikov in spominskih plošč padlim borcem in~ žrtvam fašističnega terorja, med njimi je treba posebej omeniti ploščo Tonetu Demšarju, prvemu loškemu partizanu in DOM ZB z novo ljudsko knjižnico. Čitalnico In muzejem NOB v Skofji Loki Plošče ali spomenike bodo odkrili še v Puštaln, Stari Loki, na Godešiču In * Virmašah. Istega' dne bo izročeno prometu tudi novo poštne poslopje in nova telefonska centrala, prav tako pa tudi odkrita spominska nlošča padlim uslužbencem loške pošte.
Ljudsko rajanje bo zaključile vrsto nastopov In prireditev okviru II. občinskega praznika* ki naj vse občane strne v ozke povezano skupnost skupnega dela in sknnnih sadov ter vnese v srca .ljudi tisto, kolektivne zavest, ki je porok za uspešne delo bodoče komune.
A. C.
Dopfanite ▼ „Glas Gorenjske"
Obvestilo
NAROČNIKE, KI §E NISO PORAVNALI NAROČNINE ZA LETO 1954, OBVEŠČAMO, DANE BOMO POLOŽNIC POŠILJALI PONOVNO, PAC PA BODO (ZAOSTALO NAROČNINO POBRALI PISMONOŠE. PROSIMO, DA JIM NAROČNIKI NA OSNOVI PREDLOŽENEGA POTRDILA VPLAČAJO ZAOSTALI ZNESEK.
VSE NAROČNIKE INAŠEGA LISTA PA OBVEŠČAMO, DA BODO TUDI NAROČNINO ZA LETO 1955 POBIRALI PISMONOŠE ZA VSE LETO [NAENKRAT KONEC JANUARJA. NA TA NAČIN BO VSEM STARIM IN NOVIM NAROČNIKOM OMOGOČENO, DA SE BODO UDELEŽILI VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA V MESECU MARCU.
UPRAVA  »GLASU GORENJSKE«
Ivo Porenta -
Vojko
Poljska planina jie potoljena v mrak pod redkimi zvezdami. Mrzla decembrska noč je,. Crne lise gozda ležijo po planinah. Globeli so zalite s temo, kajti luna še nI vzšla. Po hišah v dolini so pogašene luči. Zatemnitev!
Taborišče je oživelo. Z luno se je razredčila tudi mrakoba noči. Kurirji hite od komandirja do komandirja. Spet se pripravlja.. »Zbor!«
Deset nas je. Prečkamo Planinco. Pod lopo poseda nekaj kurirjev. Pastirja že tri leta ni na planini. Beli zid hribovske bajte in temno drevje je ,,vse, kar je videti. Kolovozna pot visi z brega v ravan. ,
Z naglimi koraki se vzpenjamo po pobočju. Držimo se za nahrbtnike, gledamo predse in razmišljamo... Pot po gori oživlja spomine. In toliko jih je. Ko se [ustavimo, utrujeni poležemo, potem pa spet izdiramo noge iz težke, z dežjem prepojene ilovice in jih mukoma prestavljamo.
Blatna cesta se vleče skozi Srednjo vas. Hiše so prislonjene druga k drugi. Otrok je toliko, kolikor jih more bajte prehrani«. Tu so živeli kmetje, drvarji in divji lovci, sedaj so partizani. Vsi so naši. Tudi cesta Begunje— Tržič je naša. Nemci so le neradi napisali na tablo  pod  vasjo »Bandltenstrasse«.
Spredaj se je nekaj zganilo. Nemci? Ne! Le naš tretji bataljon, ki nam bo pomagal. Tihe,
temne postave s strojnicami, pripravljenimi na strel. Kratko, prisrčno srečanje, veseli stiski rok, nasmeh . . in spet hiti vsak na svoje mesto. Tam se posvetuje štab. Se malo in spet gremo dalje. V dolgi koloni se premikata bataljona. ;Daleč spredaj hodi predhodnica.
»Na Kovor!« je bilo prvo, kar smo izvedeli. »Na postojanko Kovor? Na tiste utrdbe z de-^ belimi zidovi, opornimi loki, bunkerji, obrambnimi stolpi in jarki?« smo se čudili. »Seveda!« odgovarjajo hrabnejši.
Močni žarometi osvetljujejo vas. Raj da hiš, v sredi župnišče in v njem belogardisti. Trenutek nato luči ugasnejo. Nasl so prekinili električen tok in telefon.
Priključim se zasedi. Hitimo naprej. Gete zavzamejo položaje.
Čakamo ... Nič ni! Postajamo iže nestrpni.. V zvoniku je udarilo kladivo. Udarci so zaplali skozi ozračje v noč, se lovili med vrhovi in odhiteli čez Karavanke. Cas se vleče kot brez-končnost. V utrujene ude Jeze mraz.
Nočno tišino strese »Fiat«. Naš »Fiat« tolče, udarja, ruši... Tam spodaj se je pričelo. .Ni ustmiljietnja in ne prizanašanja. Vojna je :n tako vojno prenesejo le močni ljudje, slabiči omahnejo.
V dolini poka mi pa čakamo. Ze eno uro ležimo v zasedi. Temna enolična cesta se riše pred nami.
Potem zaslišimo brnenje v daljavi. Napa-dencem prihaja pomoč. Stisnemo se v zaklone, živci so do skrajnosti napeti in oči se upirajo v cestni ovinek! Prsti trdneje stisnejo puške.
Brnenje motorjev je vedno glasnejše. Izza ovinka privozi avto z ugasnjenimi reflektorji. Bolj slutimo, kot vidimo. Takoj za njim še drugi. Glave se sklonijo naprej, kazalci zdrknejo k petelinom. Se par metrov...
»Pali!««
Silno butnejo mitraljezi. Dobro pomerjeni rafali zadenejo v živo. Prvi kamion zavozi čez cestni rob, zdrsne v grapo, se zaleti v smreke in se prevrne. Drugi za nJim. Prekotali se in obleži v globeli.
Kakor plaz se usujejo naše bombe. Odmevi se prehitevajo.
Nekaj gomazi ob avtomobilih.
»Juriš!« V silnem naletu planemo čez cesto. Eno uro smo jih čakali, zdaj so tu! Ruši! Pali! Iz jarka odjekne strel in se pomeša med grmenje bomb. Peter se opoteče in padie. ,Svabski oficir ga je ustrelil, toda hip nato omahne tudi on.
Planemo k avtomobilu. Vse je zakajeno. Trije leže na tleh, drugi so pobiti v porušenih avtomobilih. Tam zadaj se plazi zelena postava. Se en strel odjekne in postava jie negibna. Z rafali prestrelimo bencinske rezer-voarje. Ogenj plane iz motorjev. Visoki stebri dima se dvignejo v nebo in plameni obja-mejo vse ogrodje.
Potem spet čakamo... Cez eno uro so nas zamenjali. Spet se plazimo, tokrat v dolino. Po travnikih stoji voda, se zajeda v obleko, jo premoči, prodira do kože in nas mrazi. Mastna ilovica se oprijema čevljev, da se komaj premikamo dalje.
»Skojevci naprej!« vzklikne sekretar mladi" ne. Skrajno previdno prodiramo dalje. Pred mano hodi sključen mitraljezec, za njim njegov pomočnik.
Tiho je v dolini. ,Le šum Bistrišce slišimo V daljavi. Ze dolgo ni odjeknil noben strel.
Vedno bliže k postojanki prihajamo. Trdneje sem stisnil brzostrelko in odvil poklopec pr* bombi.
Niti najmanjši šum ne moti tišine. Pač! Zazdi se mi, da slišim iz postojanke šum, kot bi nekdo pritrjeval nabojnik pri strojnici.
Temni senci pred mano se še bolj prihu-lita k tlom.
Tedaj zadrdra iz postojanke mitraljez. N* eden! Najmanj deset jih je. Oh, gotovo jih j« sto! Mrtva dolina je oživela, da bi sprejela nove mrliče. To peklensko ropotanje! ,Senci pred mano izgineta kot začarani.
Ročne granate se usujejo pred nas. Pokaj" okoli mene in za mano. Pravi pekel je. BeH streljajo in ognjeni žarki režejo zrak. Vržen1 se v jarek in se počasi odmikam od prostora« ki je pod ognjem. Mnogi glasovi se izgubljajo v peklenskem ropotu. Koraki zamirajo v tre* sikanju bomb. Nekdo pred mano stoka.
Trdneje zgrabim brzostrelko in jo nameril*1 na eno izmed lin, iz katerih se usiplje smr'' Spustim rafal in izpraznim nabojnik. Potetf1 še enega. Belogardisti streljajo z vsem oroŽ' jem. Drobci min lete okoli kot nadležne muhe-Nemogoče je vzdržati na tem mestu. Skočim nazaj in poiščem kritja za rajdo hiš. Za man«> prihajajo tovariši. Nov boj se vname . . .
V jasnem jutru se pod Begunjščico spet slišijo veseli in zvonki glasovi. S prvim soiK cem je bataljon že visoko pod vrhovi. Stisn*'' mo  pesti  in  grozeč  vrisk  zamolklo odrne*'1'
Ob zaključku razstave Loški KUD „Tone Sifrer" v novi sezoni
Igorja Pleska
Ze v eni prejšnjih številk smo zdrsnejo
Pred menoj je drobna brošu- lom,  ki bo ustrezal vsem so- ma. Dalje pa je tudi okus ob-     Ob teh osnovnih in najvaž-rica   z   naslovom   »Škofjeloški dobnim   zahtevam   turizma  — činstva vedno bolj zahteven in nejših  ugotovitvah   so seveda niti tiste maloštevilne lis* K> 9*- List obsega poroči- brez  dvoma  najlepši  del  me- želi   kvalitetnejših   prireditev, stvarni podatki o delu društva
pisali o razstavi našega rojaka, izmed njih, ki so ploskovitc slikarja prof. Igorja Pleska, pojmovane, ali bulje rečeno: ze-Danes pa prinašamo še kratek lo okusno stilizirane. Krajine Prispevek. so barvno nekričavo tonirane,
Mladi slikar Igor Pležko ima skratka, v pogledu kolorita široko delovno področje. Ukvar- kljub posameznim toplim odten-ja se z oljem, tempero, gvašem, kom pretežno hladne. Pleško, tušem, grafiko, fresko in sgra- kot je opaziti, kaže doslej dosti ffitom. V tej zvezi velja orne- smisla za solidno kompozicijsko
niti  njegove  sgraffite  v  ljub- izgradnjo svojih del, najljubša mternatskem vrtu
Ijanstki   pionirski   knjižnici.   V mu je  neke  vrste   centrirana Prost°r za gledališke
delu pa ima tudi večjo oljno kompozicija. Ce si prikličemo v
kompozicijo s snovjo iz NOB. spomin  nekatere   stvaritve iz
Odbrane   risbe   in   slike, ki časa slikarjevega akademskega
la o delu kulturno-prosvetnega sta. čemur je zopet vzrok film in le     dokumentarno dopolnilo:
društva, ki so bila pretekli me- Pa vrnimo se nazaj in poglej- kvalitetna  gostovanja  gledališč gledališče    je    posredovalo 5
sec prebrana na občnem zboru mo malo na delo KUD. V pre- iz Kranja in Ljubljane. Vse to dramskih del in organiziralo 6
KUD. Pa še eno posebno šte- tekli sezoni je v društvu več sili kulturno-umetniška društva gostovanj     sosednjih gledališ
vilko Usta imam: tisto o grad- ali manj delovalo kar 8 sekcij: k resnemu razmišljanju o no- (iz Ljubljane in Kranja). Prav
nji novega kulturnega doma, za gledališka,    pevska,    folklorna, vih prijemih, novih metodah in tako je skušala pevska 'sekcija
katerega je idejni osnutek že v likovna, orkester, godba na pi- modernizaciji. Ta problem sicer nadomestiti    svojo premajhno
delu in ki bo stal na najlepšem hala, glasbena šola in knjižni- trenutno v vaških društvih še voljo    za    delovanje lastnega
prostoru v Loki — na sedanjem ca. O zadnji smo v našem listu ni tako pereč,   zato   imajo ta pevskega zbora, ki se je sicer
V domu bo že   pred   kratkim   podrobneje manj  zahtevno   nalogo. Mislim že uveljavil na nekaterih pro-
in   kino pisali. na  KUD  »Cankar«  iz Virmaš, slavah in akademijah, z orga-
predstave, pa tudi kavarna, ki Iz poročil se je videlo, da je KUD »Križnar« iz Godešiča in nizacijo    gostovanj sosednjih
jo Ločani  že  tako   pogrešajo, bilo delo in življenje v društvu KUD »Krmelj« iz Reteč. Ven- zborov. Uspešno so delovali in-
bo v njem. Poleg poslopja bo — v primerjavi s preteklim le- dar pa bo ta problem z razvo- strumentalisti, predvsem godba
smVTih"videli~ na "razstavi iz- študija! ki" so tako po formalni anfiteatralno urejen prostor, ki tom — precej slabše. Posebno jem komun, zlasti z vedno bolj na pihala, ki je nastopila kar
L.ix..4„.i-  „..*~_4___      j-*,-__«              Ko----i  ui,„. +„^5 wM~~.f- bo služIl letnemu kinu in gle- boleče je nazadovanje pri naj- izginevajočo  razliko  med me- 9-krat; dočim je godalni orke-
dališču. Tako bo ta predel oko- pomembnejši — gledališki sek- stom in vasjo, z vedno večjim ster več ali manj životaril. Poli internata — z domom ZB, ciji (pa tudi pri orkestru), približevanjem vaškega človeka polnoma pa je zamrlo delo fol-novimi   stanovanjskimi   bloki, Glavni   vzrok   temu   sta   po- mestnemu okusu  —  (zaenkrat klorne in likovne sekcije.
pričujejo  avtorjev intimni  od- in barvni, kakor tudi kompozi
nos do narave. Marsikoga, ki cijski plati vzbudila pri gledal-
pozna nekoliko zajetno Pleško- cih zadrego, smemo trditi, da
▼o postavo, je precej presene- pomeni njegova sedanja, verjet
turista«  in  predvidenim hote-
ki jo moderni čas vse bolj usmerja v šport in v bližino fil-
na ostrino
No, glede sodelovanja mladi ne je že prva letošnja premiera
tilo   ko se je znašel pred str- no samo   prehodna   in   morda gimnazijo in parkom pred njo, manjkanje    vodilnega    kadra, se to izraža šele v modi!) - po-
njeno vrsto mehkobno učinku- malce    monotona    uravnoveše- novim  Poslopjem LOMO, novo zlasti pa nezanimanje mladine, stavljen tudi tam prav kmalu
jočih   krajinskih   motivov,   ki nost, ki smo jo lahko ugotovili ?^_™?^j?252!L*12S!
razodevajo tu in tam celo s!m- na razstavi v Kranjskem naost-
patiziranje z otožno, resignacij- nem muzeju, vsekakor razvese-
sko   tematiko. Na   splošno   pa ljiv napredek, imajo njegova dela le malo ten-     Pripomnimo naj še, da imajo
dence in so često le reproduk- trenutno Pleškova prizadevanja
cija v prirodi doživetih vzdušij na temelju pokrajinskega krite-
in razpoloženj. rija brez dvoma svojo vrednost    Pretekli petek, 3. decembra, kopališče v Kranja, so tnkaj-
Oblikovno počivajo obravna- in pomen. Kam in kako bo ko- na 154. obletnico rojstva pesni-vane risbe in slike na reali- račil naprej pa bo tako ali tako ka Franceta Prešerna, čigar poetičnih  temeljih, s katerih ne povedala prihodnost.       S. k    smrtne ostanke hrani staro po-
lž navedenega sledi, da se moramo resnično z vso resnostjo in prizadevnostjo pridružiti pozivu,   ob  zaključku brošure.
(počastitev 'Prešerna
(Tartufi) pokazala, da se stvar »Celotno    društveno življenje.
boljša, saj je prav mladina dala tej predstavi umetniško kva-
vso vsebino in obliko kulturno-prosvetnega dela   revidirati in
Razstava koroške grajike
šnje šole in nekateri prešerno-ljubi tiho ln dostojno počastili spomin na velikega umetnika besede {in toplega pevca človeških čustev.
V šolah so učitelji in profesorji mladini pripravili Prcšer-
liteto. Mladina rada dela in so- modernizirati ter ga napraviti
deluje — treba jo je le pravil- bolj privlačnega in sprejemlji-
no pritegniti, razumeti in — vo- vega za mlado generacijo«.
diti! C.
Živahno kulturno delo
Delo gledaliških družin kul-
Pod tem naslovom je te dni razstavi tudi akvarele, pastele karjev. Nekateri sicer menijo,
odprta v Ljubljani razstava, ki in gvaše. da igra grafika v tej deželi le
kljub pustim, meglenim in de- Pred meseci smo občudovali stransko vlogo ln da ima, z iz-
ževnim dnevom privablja mno- deln tržaških slikarjev*,  sedaj jemo nekaterih  umetnikov, ki
go    ljubiteljev    upodabljajoče pa imamo priliko seznaniti se z se posvečajo Izključno tej pano- kom na preprost, dostojen na-
nmetnosti. Sodeč po naslovu bi našimi   severnimi   sosedi.   Ta gi, zlasti lesorezcev, samo ne- čin približati Prešerna kot pe-pričakovali   le   grafična dela, kar pa ne drži, saj najdemo na
društev kar štiri premiere. Gle-
novo uro; svež venec na grob turno - prosvetnih društev ra- dališka družina »Svobode« Jese-in k spomeniku pa je položila dovljiškega okraja je v letos- niče je v režiji prof. Tomažiča
le kranjska Osnovna šola. Vse priznanje zasluži tudi učitelj-stvo te šole, ki je znalo otro-
Ferdo Majer razstavlja v Kamnika
Akademski slikar Ferdo Majer, prefoser risanja na kamniški gimnaziji, razstavlja te dni v zgornjih prostorih kavarne v Kamniku svoja najnovejša dela, večinoma olja in grafiko. Razstavo je v imenu Sve^a za prosveto in kulturo pri LOMO Kamnik otvoril tovariš Avguštin Lah, umetnostni zgodovinar tovariš Curk iz Celja pa je zbranim govoril o razstavljenih delih.
Slikar Ferdo Majer pripada mlajši generaciji naših llkovn'.h umetnikov — rojen je leta 1927 — in je dovržil umetnostno akademijo leta 1950. Najprej je služboval v Mariboru, zdaj pa poučuje v Kamniku. Sodeloval
nji sezoni zelo poživljeno. V naštudlrala Golarjevo veselo-minulih dneh so uprizorile gle- igro »Vdova Rošlinka«. Vsebi-dališke    družine     posameznih na dela sicer ni najboljša, tre-
---- ba pa je pripomniti, da je z
l/rksi UPA7 /lArlirrfi »Vdovo Rošlinko« dramski od-IIDO Dl6Z CjOSUSCO     sek   jeseniške    »Svobode« po
Pisec teh vrstic ne namerava dveh, le,tih zope* zaživel in P°" razglabljati o razlogih, ki so ne- kaza\ da razpolaga z ansamb-
- je sposoben uprizarjati
snika in kot človeka, oživljajoč pri tem sporočila o njegovem življenju v Kranja.
Ce kje pri Slovencih, potem n^o"priv»đll đ^Sl^aldtoa l°m. .
v Kraja prav gotove ne sme gostune y Vrbi, ker mu le-ti tudl ***** dela-
zamreti   spomin   na   \elikega niso podrobno znani, dovoljuje    Dramska družina javorniške
umetnika, ki je ljubil otroke in pa si  zastaviti vprašanje,  kje »Svobode« pa se je odločila za
ki
trpel zaradi njih, ki je rad de-
naj n. pr. v Prešernovem me- zahtevnejšo  Tiemeverjevo dra-
lil  svoje imetje  s  siromakom, secu februarju dobijo  obisko- rno »Mladost pred sodiščem«. Z
kot odvetnik prevzemal le po stene pravde, se boril z malomeščanskimi predsodki, bil zvest prijatelj, plamtcč roder-ljub, svetovljanski človek, glasnik svobode in naprednosti, r0vnice? pesnik — borec za mir in brat stvo med narodi vsesa sveta.
C. Z.
Kamnik
Na sliki: eden najboljših lesorezov Wernerja Berga »Zimski večer«
Je že na razstavah v Ljubljani,
!??5?0nL!!? J^SlSLE* ItZ~ razstava, za katero je gradivo znaten pomen. Risbe na tej raz-
izbral in jo organiziral Deželni stavi pa dokazujejo prav na-
muzej  za Koroško v Celovcu, sprotno, nam daje pravzaprav prvič ko-
ž,jo, da prehaja umetniK od tu- J^e ^ro^^rS^tv^I 129 ^   29 ^fSj ™Uno in večjTdeT >
Jih vplivov k lastnemu ume.nl- JJJg* koroške slikarske  tvor- precej   različno usmerjenih
stavlja samo najnovejša dela, med katerimi so tudi motivi iz Kamnika. Slike iz Portoroža, n. pr.: »Na plaži« in »Mornar«, ka
valci pesnikove rojstne hiše ča- uprizoritvijo tega dela je gle-
šo vročega čaja,  šilce žganja, dališka družina na Javornlku
kaj  za  pod zob in  podobno? dokazala, da jo lahko prišteva-
Ali naj se v mrazu in po zim- mo med   najboljša amaterska
skem  blatu  odpravijo  do  Zi- gledališča.
Za isto delo se je odločila tu-
V  zadnjih  dveh   številkah di dramska družina SKUD »An-
»Glasu Gorenjske« smo v član- ton Tomaž Linhart« v Radov-
ku »Gorenjci in njihova skrb ljici. Opaziti je bilo, da razpo-
za Prešernovo rojstno hišo« či- laga radovljiška gledališka dru-
tali,  da bi   potrebovala   Vrba žina z dobrimi, predvsem mla-
skupinsko prenočišče, sedaj pa dimi gledališkimi igralci, ki so
Naš znani kartograf Ivan Se- je prišla celo ob poslednje go- kos   tudi   najtežjim stvarem,
lan iz Suhadol bo napravil tu- stišče. Igralci — z režiserko tovarišico
di  reliefno  karto  Kamnika  s     Na tak način zelo -!abo skrbi- Horvatovo na čelu — so sicer
Kamniškimi   planinami.   Turi- mo za tujski promet in silimo v marsičem posnemali uprizori-
stično društvo je že pričelo z obiskovalce  Prešernove  doma- tev  istega   dela  v kranjskem
široko akcijo za zagotovitev fi- čije, da prosjačijo vaščane^ za gledališču, kar pa je predstavi
nančnih sredstev, s katerimi bi jedačo, pijačo in prenočišče. le koristilo.
omogočilo založbo tega zemlje-     Odgovorni činitelji naj resno    Kulturno - prosvetno društvo
vida. vzamejo v premislek to nelju- v Mošnjah   je   naštudiralo in
Karta bo obsegala vse ozemlje bo zadevo — pa tudi ukrenejo uprizorilo     Kozakovo »Vido
med Kranjem in Motnikom. t. naj  nemudoma kaj  koristnega, Grantovo«.  Čeprav   so igralci
„ „om„,l-Z„_!"'. "«2H! 3   celotno bodočo kamniško ko- recimo, vsaj do februarja 1955! sami delavci, je uprizoritev ze-
S. e. lo uspela.
umetnikov,  vendar   ne kažejo
škemu I?razu in da je v svojih
delih poln umetniške sile in orl- Nekakšen uvod zanjo je bila njih hotenja tako množico sti-
>.ina r osti.  Prepričan' srno.  da že spomladanska razstava mla- lov in izmov, kot jih običajno
bo občinstvo zn&lo ceniti prizn- dega avstrijskega slikarja Carla zasledimo na podobnih ražata
devan-,- miade&n umetnika. — Kosa, ki se nam je predstavil vah;   Tu ugotovimo
Razstava bo Odprte do 25. t. m. v Mali galeriji.
Z. Koroška velja za deželo sli-
Koncert Slovenskega
vokalnega okteta i;
Tu ugotovimo nekakšno enotnost in umirjenost, ki jo tu in tam prekine le kvalitetna razlika med posameznimi slikarji. Z redkimi izjemami pa gre skozi vso razstavo koriških umetnikov skupno znamenje: volja ne upirati se temu, kar e dala narava, temveč ostati zakoreninjen v nezmotljivosti njenih zakonov.
Nastop Slovenskega vokalnem zelo zahtevne. Pevska tehnika_____
ga okteta v Kranju je bil velik mu ne dela nobenih težav, zato dogodek. Občinstvo je napolnilo se intenzivno poglablja v vse-veliko dvorano Sindikalnega binsko interpretacijo, ki jo pri-doma do zadnjega kotička, vede do tolikšne višine, da do-Umetniška vrednost okteta, ki bi človek vtis, da tu ne pojo ga sestavljajo izbrani, rutinira- več človeška grla, ampak lepo nI pevci, je danes znana ne sa- ubrani instrumenti. Do izred-mo v domovini, ampak tudi v nega glasbenega izraza z vse-tujini. mi potankostmi ln finesami ter
Konecrt je imel dva deda. Pr- vsebinskimi značilnostmi so bl-vl del je obsegal izbrane umet- ]e interpretirane pesmi, ki jih ne pesmi skladateljev Bučarja, že poznamo, saj se nam je zde-Mirka, Adamiča, Prelovca, Ko- *<>, kot da jih prvič slišimo, zine, Tajčeviča, Gotovca in Mo- Zbor poje z Jasno dikcijo, s či-kranjca. V drugem delu pa smo sto intonacijo, z gradacijami, »boru, na katerem je bila osno-slišali narodne pesmi v prired- M mejijo na virtuoznost, pri vana ta sekcija, ji je društvo bah Cvetka, Marolta, Deva, čemer dosega izredne glasbene izročilo nekaj denarne pomoči, Pavčiča, Svare, Boleta in Pa- viske v fortissimih ali v pianis- lutke m y uporabo manjšo dvo_ horja. Od umetnih pesmi sta Jtagu Joda^tt^vttkl »rag pomo4 nas  posebno  presenetili  Kozi- giaspenih efektov,   marveč   so        • „ . ,\ ,
nova skladba »Obroč« in Taj- v ozki zvezi z logičnimi zahte- tudi Društvo prijateljev mladi-čevičeva »Komitska pesem«. Obe vami posameznih glasbenih del. ne. Z marljivostjo so mladi de-imata slično vsebino, sta no- Neprekosljiv Je oktet v izva- lavci kmalu ustvarili pravo lut-tranje silno napeti in z drama- janju narodnih pesmi. Tu smo fc gledališče, ki bo lahko v tičnimi poudarki. Pri Kozino- šele slišali koliko neslutenih le-vem »Obroču« nehote podoživ- pot vsebujejo posamezna dela, P01108 vsel vasi. ljaš boj obkoljenih partizanov, bodisi da izražajo bolečino, hu- Prva predstava bo verjetno XI se naposled rešijo skozi oku- mor, šegavost, dramatičnost ali £e v nedeljo, 12. t. m. Do konca patorjev obroč. Izredno dovrše^ pa ljubezen. Naj omenimo pose- leta nameravajo lutkarji pri-no je oktet odpel Mokratijčev bej efektno narodno pesem Iz J. rukoved. Tu smo mogli po- Beneške Slovenije »O le ma-novno ugotoviti, kakšen nepre- minka le vi«, v priredbi D. kosljiv klasik je Mokranjec v Svara in narodno pesem iz Tr-prirejanju srbskih narodnih sta »Sv. Vida zvon«, v prired-pesmi. Oktet je tudi ostale bi Pahorja, ki smo ju v Kra-umetne  pesmi  izvajal  mojstr- nju   prvič   slišali. Nepozabna
sko, čeprav  so   bile   nekatere ostane tudi interpretacija »Rib- komaj čaka prve predstave, tehnično     in    interpretacijsko niške« v Maroltovi priredbi. M. T.
Postani član Prešernove družbe
Lutkovno gledališče pričenja sezono
Ni dolgo tega, kar smo pisali o lutkarski sekciji »Svobode« Primskovo. Na zadnjem občnem
Vi
V NOVEM LETU
GLAS GORENJSKE
V VSAKO GORENJSKO HIŠO!
li
praviti še dve igrici, tako da bo za Novoletno jelko repertoar kar pester in učinkovit. Zanimanje za lutke je veliko, posebno med šolsko mladino, ki
TEDNIK »GLAS GORENJSKE« BO PRIHODNJE LETO IZHAJAL V POVEČANEM OBSEGU, V KOLIKOR BODO TOVARNE LAHKO ZAGOTOVILE ZADOSTNE KOLIČINE PAPIRJA. RAZEN TEGA BO V PRILOGAH OBJAVLJAL VSA URADNA OBVESTILA OKR. ODBORA ZVEZE KOMUN. CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI LISTA IN LETNA NAROČNINA PA BOSTA OSTALI ISTI, T. J. 10 OZIROMA 400 DINARJEV.
V »GLASU GORENJSKE« BOSTE NAŠLI PRAV VSE, KAR VAS ZANIMA. »GLAS GORENJSKE« PRINAŠA PREDVSEM POLITIČNE, GOSPODARSKE IN KULTURNE NOVICE Z GORENJSKE, OBJAVLJA PA TUDI ZANIMIVE DOGODKE IZ VSE DOMOVINE IN IZ VSEGA SVETA. V NOVEM LETU BO POVEČANA PREDVSEM DRUŽINSKA IN ZABAVNA STRAN, POSEBNO PRIVLAČNI PA BODO ZA NASE BRALCE PODLISTKI, KI JIH JE PRIPRAVILO UREDNIŠTVO.
NE POZABITE, DA VSI NAROČNIKI DOBE V UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA BREZPLAČNE PRAVNE, ZDRAVNIŠKE IN VETERINARSKE NASVETE IN DA SO VSI NAROČNIKI »GLASU GORENJSKE« ZA PRIMER SMRTNE NESREČE ALI TRAJNE INVALIDNOSTI ZAVAROVANI ZA 10.000 OZIROMA 20.000 DINARJEV.
V JANUARJU — MESECU »GLASU GORENJSKE« PRIPRAVLJA UREDNIŠTVO ZA SVOJE NAROČNIKE IN BRALCE NEKAJ POSEBNIH PRESENEČENJ. V TEM MESECU BOMO OBJAVILI NEKAJ NAGRADNIH KRIŽANK, ČLANI UREDNIŠTVA BODO IMELI POGOVORE Z BRALCI LISTA PO VSEJ GORENJSKI, ZA KONEC PA PRIPRAVLJA UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE NAŠEGA LISTA, KI BODO VSAJ DO ZAČETKA FEBRUARJA PORAVNALI NAROČNINO ZA LETO 1955. MED NAGRADAMI BODO: RADIO APARAT, KUHINJSKA OPREMA, ZIDAKI, DRVA, TEKSTILNI IZDELKI, OBUTEV ITD., V SKUPNI VREDNOSTI  400.000  DINARJEV. i fc____ ......
Zato pohitite in naročite
„GLAS GORENJSKE"
najbolj bran, najbolj razširjen in
najcenejši lisi na Gorenjskem!
GospodavsHe novice iz v*e domovine
JABLANICA PRIČELA POSKUSNO OBRATOVATI
Prvi agregat jablaniške hidrocentrale, ki je največji hidroenergetski objekt v naši državi, je pričel poskusno obratovati. Ta agregat je bil izdelan v naših domačih tovarnah ter bo proizvajal dnevno 576 000 KW električne energije.
Jablaniška hidrocentrala bo imela 6 agregatov od katerih bo drugi pričel obratovati verjetno že konec decembra, tretjega pa bodo preizkusili v začetku prihodnjega leta.
ŽELEZNIŠKI VIADUKT PRI KANALU IZROČEN PROMETU 29. novembra so v Kanalu slovesno izročili prometu nov železniški  viadukt.  Nov železniški most jc dolg 18G m in ima nosilnost 24,5 ton osnega pritiska.  Zanimivo je, da je bil ta   most v manj kot 50 letih zaradi vojne že trikrat  j>orušen   in trikrat obnovljen.
PREVOZILI SO 65.000 POTNIKOV
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so letala jugoslovanskega civilnega letalstva prevozila nad 54.000 domačih potnikov. Lani so v tem času prevozili le 22.354 potnikov. Na mednarodnih linijah pa so letos prevozili 11.717 potnikov.
NOVA TOVARNA TESTENIN
V Kiniču v LR Srbiji so začeli graditi veliko tovarno testenin, ki bo hkrati predelovala sadje in zdravilna zeiišča.
Delo Ljudske tehnike v Loki
OZZ ima dobro zamisel
/graditi nameravajo kmetijsko postajo
Ob bližajočem se občinskem prazniku, 18. decembru, ki naj bo revija celotnega družbenega, kulturnega in gospodarskega dela občine, je prav, da se na kratko dotaknemo tudi dela društev, njihovih uspehov in težav. Poleg domačega KUD »Tone Sifrer«, TVD »Partizana« je največje uspehe dosegla organizacija LT, ki je 5. decembra z občnim zborom stopila v novo poslovno obdobje. Pri tem bi bilo treba poudariti ne le pestro dejavnost ampak zlas'ti veliko pomoč, ki jo nudi organizacija pri poglobitvenih krožkih na tukajšnji gimnaziji, pa tudi organizacijam v obeh dolinah, Poljanski in Selški, saj odigrava LT vzporedno z vzponom industrije    vedno pomembnejšo
družbeno vlogo tudi na tem koncu naše domovine. Ob izdatni finančni pomoči in razumevanju LOMO ter vsestranski, materialni in moralni pomoči JLA je bilo doseženih mnogo lepih uspehov, dočim so nekatere v začetku leta mnogo obetajoče sekcije z odhodom nekaterih članov (predvsem pripadnikov JLA) zamrle in jih bo treba ponovno oživeti.
Najštevilnejša in najuspešnejša je bila avto-moto sekcija, ki je izvedla dvoje tekmovanj: tradicionalne avto-moto dirke in ocenjevalno vožnjo, usposobila je z dvema tečajema vrsto avtoamaterjev ter pripravljala vojne obveznike za šoferske izpite; priredila je tudi dvoje predavanj  o predpisih  in var-
Občni zbor Učiteljskega
društva
Pred dnevi je bil v Kranju občni zbor Učiteljskega društva kranjskega okraja.
Iz obširnega poročila predsednice povzemamo sledeče: Ob ustanavljanju gorenjskih komun mora učiteljstvo posvetiti vso skrb pravilnemu razvoju družbenega napredka. Ustanavljajo se šolski odbori, ki bodo imeli tudi dolžnost prisostvovati pouku v vseh šolah. Njihova prisotnost pa seveda ne bo nekakšna strokovna inšpekcija, saj za to odbori sploh nimajo strokovne sposobnosti, ampak bodo tako dobili le vpogled v delo in življenje v šoli ter v odnose med učitelji in učenci. Tako se bodo tudi laiki osebno prepričali o težavah pri vzgojnem delu.
Z novo upravno obliko, se nam odpira nov način dela in tudi novi vidiki kulturnega in
Nekaj o vremenu
Tov. Sicherl, ki vodi meteorološko postajo na Kokrici pri Kranju nam je poslal nekaj podatkov o vremenu v mesecu novembru
Lanski november je bil v primeru z letošnjim mnogo bolj suh in lep. 'V začetku lanskega novembra je padlo 7 cm snega, ki pa je kmalu skopnel. Sledilo je lepo vreme vse do konca meseca. Dežja sploh ni bilo.
Letošnji november je bil silno zameglen in oblačen. Megla v zadnjih letih močno narašča. Po Savski dolini sega že do Kranja, kar pred leti ni bilo. Imeli smo komaj 7 delno jasnih dni. Izredno suho, čisto ozračje je bilo 4. novembra. Vlaga je znašala komaj 25 odstotkov. Mrzel severnjak je posušil gozdna pota in omogočil kmetom, da *so laže opravili gozdne vožnje. Padavin je bilo še enkrat več kot lani. Največ dežja je padlo od 10. do 11. novembra in sicer v 24 urah 67 litrov na 1 kvadratni meter. (To je bila največja izmerjena padavina v vsem letu). Vode so
močno narasle. Zanimivo je, da novembra sploh ni snežilo.
In napoved? Dolgoročne napovedi niso lahke. Kdo je predvideval februarsko katastrofo leta 1952. v Posočju in letošnjo junijsko poplavo v Celju? Take katastrofe so pokrajinskega značaja in zato so nam potrebne krajevne vremenske opazovalnice. Zadovoljiti se moramo s kratkoročno napovedjo. Kaj pa naravni znaki? Ti kažejo, da bo zima razločno pokazala svoj značaj šele konec decembra oz. v začetku januarja, če bo takrat nastopilo mrzlo, mirno, stanovitno vreme, bo zima hladna, sicer pa bo mila s precejšnjimi padavinami. Do takrat ni pričakovati v dolini mnogo snega. Danes, 7. decembra, smo sicer dobili prvi vzorec snega, vendar ga bodo smučarji imeli več le v višinah nad 1000 metrov.. V dolini bo v padavinskih dneh pretopio.
Vode bodo pozimi še naraščale, kar bo v korist hidrocen-tralam, ki morajo posebno industriji dobaviti mnogo električnega toka.
prosvetnega življenja na vasi in v mestih, kjer bo moralo učiteljstvo odigrati odločilno vlogo. Zelo umesten je sklep. Sveta za kulturo in prosveto, da se ustanovi nov center učiteljskega izobraževanja. Tečaji bodo v okrajnem merilu. Ker je pravilna nazorska in politična usmerjenost velika pomanjkljivost našdh pedagoških delavcev, predvideva načrt poleg strokovnega izpopolnjevanja tudi filozofsko izobraževanje. Okrajni svet je določil tudi nagrade za nadurno in izredno težko delo. S tem je učiteljstvo prejelo zasluženo priznanje in sredstva za izboljšanje svojega življenjskega standarda. V načrtu Sveta, ki se deloma že uresničuje, so nadalje še velika popravila in novogradnje šolskih poslopij. Tudi zastarela in pomanjkljiva učila bo treba izpopolniti z novimi, za kar bo prav tako moral skrbeti Svet.
V našem novem družbenem življenju je sodelovanje in pomoč učiteljstva pri kulturnih prireditvah — predvsem dramskih — izredno potrebna. V Društvu prijateljev mladine pa je sodelovanje pedagogov naravnost nujno.
Z ozirom na skupne cilje društev profesorjev in Učiteljev bi bi,lo priporočljivo, da se oba združita v skupno društvo.
Iz poročila zastopnika Pedagoškega društva smo izvedeli, da bo izdalo društvo obširen almanah in sprožilo anketo o novih prijemih v vzgoji otrok.
Načelnik Sveta za prosveto in kulturo tovariš Grum je po pozdravnih besedah obširneje razložil zbranim učiteljem funkcijo šolskih odborov.
V živahni diskusiji so učitelji pozdravili ustanavljanje šolskih odborov, strinjajo se z združitvijo s Profesorskim društvom, izrazili pa so mnenje, naj knjige za šolske knjižnice, dalje učila za vse šole (in sicer na podlagi inšpektorskih poročil) odslej nabavlja okrajni Svet za prosveto in kulturo.
nosti cestnega prometa, ki so ju obiskali tudi številni poklicni šoferji z loškega področja.
Zelo aktivna je bila tudi fo-to-kino sekcija. Ta je z vrsto filmskih predstav, s komentarji, s predavanji in razgovori želela dvigniti nivo kulturne in tehnične izobrazbe pri vseh ljudeh, posebno na vasi. S svojim kinoprojektorjem, diafil-mom ali epidiaskopom je z raznimi filmi pomagala tudi pri raznih tečajih, bodisi da so šli člani sami na lastno inciativo po vaseh, ali pa so jih tamošnje organizacije povabile. Skupaj je bilo 57 filmskih predstav, od teh izven Loke 20. Od 104 filmov je bilo največ prirodoslovno - kmetijskih, tehničnih s področja kemije in fizike, predvajali pa so tudi 6 celovečernih filmov in tudi 3D film »Korak v prostor«.
Radioamaterska sekcija, ki ima svoj nadiooddajni,k in sprejemnik, je v začetku pokazala precejšnje zanimanje za delo, a je z opustitvijo lastnega lokala na Sp. trgu popustila. Treba bo čimpreje poiskati nove, ustrezne prostore. PP sekcija (primopredajna) si je organizirala lastno postajo in je delala z velikim elanom. Težave s prostori so imeli tudi modelarji, za kar je med mladino brez dvoma dovolj zanimanja. Zato je razumljivo, da se je razprava na občnem zboru precej sukala okoli problema novih prostorov. S postavitvijo barake stvar prav gotovo ne bo zadovoljivo rešena. Morda bi bil še najbolj umesten predlog zastopnika TVD »Partizana«, da bi namreč obe društvi uredili skupne prostore z adaptacijo sedanje Zebretove hiše.
C.
OBVESTILO
SK »Udarnik« bo imel svoj redni letni občni zbor 11. XII. 1954 ob 18. uri v dvorani zadružne restavracije »Jelen« v Kranju. Člani društva in prijatelji smučanja vabljeni.
Odbor
Prva in ena najvažnejših pomanjkljivosti današnje Okrajne zadružne zveze je ta, da nima svojega pedološkega laboratorija In laboratorija za zaščito rastlin. To je seveda razumljivo, če upoštevamo, da je OZZ v majhnih sobicah v restavraciji Jelen v Kranju, kjer takih laboratorijev ni mogoče namestiti. Brez dvoma pa so slednji nujno potrebni, ker bi z analizami, ki bi jih tu dognali, dobili lahko tudi potrebna pru-tistredstva za razne bolezni, ki jih imajo rastline in lahko ugotovili kakšne elemente ima zemlja v določenih krajih preveč, kakšnih pa premalo.
Zato so na zadnjem sestanku društva inženirjev in tehnikov izdelali predlog o graditvi Kmetijske postaje. Graditev te postaje bi bila nujno potrebna za    uspešen   nadaljnji razvoj
kmetijstva v našem okraj*-Kmetijska postaja naj bi bil* na Zlatem polju, kjer ima mesto svojo ekonomijo.
Do tega predloga pa je prišlo tudi zaradi tega, ker OZZ nujne potrebuje nove, zanjo primerne prostore. Danes nim« prostora za seje, razne sestanke zadružnikov, predavanja E pd. V novi Kmetijski postaji P* bi bilo poskrbljeno tudi za te prostore. Veliko pomanjkljivost občuti tudi OZZ po svoji knjižnici in primernem prostoru za arhiv, ki ga ima danes na podstrešju pri Jelenu.
Društvo inženirjev in tehnikov upa, da bo v kratkem rešilo problem denarnih sredstev, ki so potrebna za graditev Kmetijske postaje ln da bod» lahko začeli z gradnjo te, za naše kmetijstvo tako koristne postaje, že v prihodnjem letu.
Glas naših bralcev
%a 60 dinarjev
TOVARIŠ UREDNIK!
V ponedeljek zvečer je bil v dvorani Sindikalnega doma v Kranju koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane. Zanimanje za koncert je bilo izredno veliko, saj so bili vsi sedeži prodani. Čudno pa je, da v prodaji ni bilo stojišč, vsaj za dijake, kot ]e na lepakih tudi pisalo. Naj*-cenejša vstopnica je veljala šestdeset dinare j v in Če jih slučajno ne bi imel v žepu, ne bi mogel na koncert. Spraševali smo pri blagajni, kdaj bodo pričeli s prodajo stojišč, pa nam je blagajničarka odgovorila, da so že vsa prodana. Ko pa smo bili v dvorani smo videli, da noben poslušalec ni stal. Vse doslej je bilo v navadi, da so bila za dijake na razpolago stojišča, ker je razumljivo, da nimajo denarja. Prav gotovo ni bil namenjen koncert samo tistim, ki si lahko privoščijo drage vstopnice!
Ob robu naj Se pripomnim, da prireditvi ne bi prav nič škodo-
valo, če bi se uslužbenci kinematografskega podjetja med sporedom manj sprehajali iD brez potrebe odpirali in zapirali vhodna vrata.
Dijak
Cankarja boda bral; tudi v Indiji
V opernem gledališču velikega indijskega mesta Madras je bil pred kratkim literarni večer, ki je pil posvečen jugoslovanski poeziji. Uvodno predavanje »Pota jugoslovanske poezije« je imel naš književnik Minderovič. Na tem večeru so brali v angleščini tudi pesmi Franceta Prešerna.
Iz Indije pa tudi poročajo, da bo v kratkem izšel prevod znane Cankarjeve povesti »Hlapec Jernej in njegova pravica« t hlndus - jeziku, ki je najbolj razširjen jezik v Indiji.
NEKAJ ZA NAS£
2ŽME
Dnevne obleke zahtevajo enostavnost . . .
Kranjski namiznoteniški igralci so se vrnili
Saar - tri zmvge in druga neodločena igra
(Nadaljevanje)
Za potovanje iz Gmundna do Saarbruckna, kar znaša okoli 1200 km, smo rabili 24 ur. Smo pa med vožnjo čakali tv Welsu dve in v Frankfurtu pet ur, torej za 1200 km ,17 ur kar je primerna brzina. Potovanje je bilo prijetno in niti ne tako naporno kot smo si predstavljali.
Postanek smo izkoristili za ogled mesta. Čeprav se v tem mestu, kot povsod v (Nemčiji zelo veliko gradi, so še vedno ulice, kjer n|a stoji niti, eno poslopje. Res, rušenje Iv (pretekli vojni je bilo zelo dosledno in učinkovito. Pet ur hoje in opazovanja po tem velikem mestu srednje Nemčije je zelo hitro minilo.
Ekspresni vlak (Frankfurt— Pariz nas je odpeljal proti Saarbrucknu. Ta del poti Je bil še bolj prijeten, ker smo potovali podnevi. Posebno pozorno smo gledali veliko avtomobilsko tovarno »Opel« v bližini Main-za. Več kot deset minut smo se vozili mimo ogromnih tovarniških dvoran in mislim, da dolgo ne bomo videli toliko avtomobilov skupaj, kot smo jih ob tej priliki. Prišli smo na obmejno postajo Saarske pokrajine Hornburg. Malo nas je skrbelo, ker nismo imeli vstopne
francoske vize za Saar, toda ko smo zagledali na postaji našega znanca, smo vedeli, da je vse v redu. Odpeljali smo se dalje proti Saarbrucknu.
Sprejem je bil nadvse prijazen, pozdravili so nas vsi znanci, ki so bili pri nas v Kranju letošnje poletje.
Sele drugi dan smo (videli, da je Saarbrucken res eno najbolj porušenih mest v Evropi. Danes sicer že stoji polovico mesta ponovno v predvojni obliki, še vedno pa je veliko okrajev, kjer so fše same ruševine. Saarbrucken ima 180.000 prebivalcev in je glavno mesto Saarske pokrajine. Takoj na periferiji mesta je več premogovnikov, v bližnjem Volklingenu pa je središče jeklarske industrije.
V Saarbrucknu smo odigrali dva dvoboja, prvega proti mestni reprezentanci, v katerem smo zmagali 5:2 in drugega proti 1. FC Saarbrucken, katerega smo tudi dobili s 7:3. Ekipa IFC Saarbrucken — je precej močnejša kot smo jo imeli priliko videti na našem turnirju letos poleti v Kranju. V njihovem moštvu igra namreč tudi večkratni prvak Saara Trautmann, ki zaradi službe nI mogel nastopiti v Kranju. V Saarbrucknu se nam je pridružil še četrti igralec, Hlebš, ki
je moral zaradi študija šele 9 dni pozneje iz Kranja. V Be-ckingenu je namizni tenis pravi narodni šport. V tem kraju smo doživeli tudi drugi neodločen rezultat na naši turneji. Z domačim moštvom, ki je trenutno ekipni prvak Saarske pokrajine smo igrali 6:6. V njihovi ekipi igrata dva igralca, ki sta letos spomladi sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu v saarski reprezentanci.
četrti nastop pa smo imeli v Volklingenu proti tamošnjemu klubu in zmagali s 7:1. To Je bila najboljša igra na vsej turneji.
V Saaru smo bili vsega šest dni, to majhno pokrajino, ki meri v (smeri sever—jug 60 km in v smeri vzhod—zahod 80 km, smo prepotovali v teh šestih dneh po dolgem in povprek.
Ob naši vožnji iz Saarbruckna v Luksemburg smo vso pot ogledovali ostanke takoimeno-vane »Siegfridove črte«, ki je bila zgrajena ob vsej zahodni nemški meji. Sest dni bivanja v Saaru bo vsem članom naše ekipe ostalo v prijetnem spominu, ker smo videli mnogo novih stvari, navezali pa smo tudi stike z novimi ■športnimi prijatelji.
(Konec prihodnjič)
VSAKA OBLEKA je odraz življenja oziroma okolja, ki nas obdaja — Vsakdanje življenje zahteva od nas predvsem skromnosti, zato naj bodo dnevne obleke krojene tako, da ne vzbujajo pozornosti ne v kroju ne v barvah. Vse kar je preveč vidno in ekstravagantno je zanje neumestno.
Dnevna obleka mora biti preprosta, vendar ne isme učinkovati primitivno in imeti mora »modno« osnovo. Zelja vsake ženske je, da je v svoji obleki čimbolj mladostna in ljubka. Le majhni/, .diskretni detajli naj pritegnejo pozornost nase. Rokavi so po večini tričetrtinski. Večina dnevnih oblek je visoko zapetih, pri čemer ima naša domišljija pri oblikovanju izrezov in ovratnikov veliko izbiro. Pogosto nosimo zraven tudi razne šale oziroma ovratne rute. Za dnevne obleke imajo naše trgovine   na   razpolago dovolj
primernega blaga, volnenega, pa tudi twede in jerseve lahko izberemo po želji in okusu.
. .. obleke za hišna dela pa udoben kroj
PRIMERNA OBLEKA za hišna dela je prvi pogoj za nemoteno opravljanje vseh domačih opravkov. Pravzaprav je čudno, kako to, da nekatere gospodinje, ki se sicer za modo zelo zanimajo, posvečajo tako malo pažnje domačim oblekam. Medtem ko v prepričanju, da šte-dijo, nosijo stare ponošene, nekdaj svečane obleke, niti ne pomislijo, kako je to neokusno. Pa tudi gibati se ne moremo svobodno v stari elegantni obleki, ki je nadvse nepraktična. Težko jo tudi peremo in če je volnena, nas to posebno ovira, ker vsrkava vse mogoče kuhinjske vonje.
Prav tako so nezdravi stari, ponošenl čevlji z visokimi petami. Gospodinja se v njih hitro utrudi, pa tudi hojo taki čevlji pokvarijo, ker so premalo stabilni. Najpraktičnejša obutev za gospodinje so čevlji s pol-peto ali copate.
Za delo so najbolj primerne in najlepše obleke v veselih barvah, ki jih lahko poljubno peremo. Take obleke so poceni in napravijo na vsakogar dober vtis. Pri umazanem delu nosimo čez njo predpasnik, ki naj bo za pranje in pomivanje posode iz polivinila. Pozimi so za domača dela najbolj priporočljive hlače, ker so toplejše kot obleka in praktične za vsa dela. Biti pa morajo seveda udobno krojene, da se lahko v njih svobodno gibljemo.
Ljubka modela za dnevne obleke.  Karirasto  lepo dopolnjuje temnomoder žametast ovratnik, obrobljen k belo svilo ln pa manšete iz enakega materiala. Obleko na levi pa krasi našitek na životcu in nekaj nezalikanlh gub med obema iepoma.
Kako zlepimo porcelan
Ubitih porcelanastih predmetov nikar ne zavrzite. Lahko jih dobro zlepite in uporabljate kot nove. Zato preberite v sledečih vrsticah dvoje dobrih navodil za učinkovito lepilo.
1. Vzemite 3 grame aluminijevega sulfata ln ga raztopite v 20 gramih vode. V to raztopino pridenite še 250 gramov goste raztopine arabske gume in vse skupaj premešajte s čistim predmetom. Lepilo je takoj uporabno.
2. Lahko pa napravite dobro lepilo tudi na tale način: jajčne beljake pomešajte s (steklenim prahom do potrebne gostote. Stekleni prah dobite, če delček stekla močno segrejete in ga takoj zatem spustite v mrzlo vodo. Steklo v njej razpade na kose, ki so zelo krhki in jih zlahka stolčete v prah. Iz dobljenega prahu in beljakov .pripravite lepljivo kašo, s katero namažite dobro umite in posušene dele porcelanaste posode na prelomljenih delih in jih zlepite ter pustite stati toliko časa, da se dobro sprlmejo.
V ENI URI NA .SVETU
V šestdesetih minutah se potroši na svetu več kot 130 tisoč ton premoga. V istem času izkopljejo iz zemlje za 58.000 dolarjev zlata in srebra za 170.000 dolarjev. V eni I uri izdelajo 1000 avtomobilov in v istem času je 19 ljudi žrtev avtomobilskih nesreč. V 3600 sekundah se predela 5,5 milijonov kilogramov bombaža, 300.000 kilogramov volne in ista količina vlaken je predelanih- v tekstilno blago. Filmska podjetja izdelajo več kot 45 kilometrov filmskega ) traka, medtem ko v raznih tiskarnah odtisnejo 55 milijonov izvodov raznih listov.
BRITANIJA   NAMERAVA   POVEČATI PROIZVODNJO HELIKOPTERJEV
Tovarna letal Westland v Britaniji namerava povečati proizvodnjo večmotornih helikopterjev za civilno in vojaško uporabo. Predsednik tovarne Eric Mensvvorth je izjavil, da bodo novi civilni helikopterji imeli prostor za 55 potnikov, a vojni helikopterji bodo lahko nosili breme do 5 ton. Nove stroje bodo imenovali »Westminster«.
J PRVA VOJNA LADJA, KI JI ATOMSKA BOMBA NI NEVARNA
Švedska torpedna ladja »Plejad« je prva vojna ,ladja na svetu, ki je konstruirana za atomske vojne. Na krovu ladje so vse naprave zgrajene tako, da lahko izdržei vse posledice, ki jih povzroči atomska bomba. »Plejad«« ima 150 ton in ima brzino do 40 vozlov na uro. Švedska mornarica je naročila   še štiri take ladje.
V ZDA NE PROIZVAJAJO VEC PARNIH LOKOMOTIV
Parne lokomotive, ki opravljajo že več kot 125 let pro-j met na progah v ZDA, so nehali graditi. Ze lansko leto ni nobena tovarna izdelala nobene lokomotive in ni dobila nobenega naročila. Ameriška industrija izdeluje danies samo še električne in motorne lokomitve, kmalu pa bodo izdelali prvo atomsko lokomotivo.
Sest ljudi se je doslej spustilo preko slapov Niagare in le trije so ušli smrti v razpenjenih valovih. Eden izmed njih je kasneje umrl zaradi zastrupi je nja z alkoholom, drugi pa se je ubil v Avstraliji. Danes je Kanadčan francoskega porekla Jean Lussier edini še živeči človek, ki se je upal preko divjih Niagarinih slapov.
Takole popisuje svojo drzno pustolovščino.
Sprecejšnjo j težavo sem pokrije z rjuho preko glave, splezal v kroglo, obloženo Lahko bi ugasnil luč, toda bal z gumijem,. Nisem hotel sem se, da je ne hi mogel po-tvegati, da hi mi zmanjkalo novno prižgati, teme pa me je zraka, preden' bi prišel preko bilo strah. Vedel sem, da sedaj slapov in brzic, zato sem ostal ne morem storiti ničesar več. privezan ob čolnu, dokler sem Udarec na dnu me je vrgel le mogel. Končno sem vtaknil navzgor in pričelo me je prei-noge v posebej pripravljene metavati kot orehovo lupino, vdolbine v krogli ter se vsedel. Po prvih sunkih sem uvidel, da Napihnil sem svojo gumijasto se mi v skalah, ki so me ob-obleko, dokler ni napolnila vsega prostora ter mi pustila proste le glavo in roke.
Se malo in odprtina se je zaprla in privijači so zaškripali. Pritrdil sem si vezi.
Večkrat isem prižgal in ugasnil luč, da bi se prepričal, če dobro deluje, dokler nisem spoznal, da je edino, kar si želim, luč. Čakal sem precej časa ln že pričel misliti, da je kaj narobe. Čutil sem le enakomerno pozibavanje valov, a od časa do časa rahel sunek, ki ga je povzročil udarec krogle Ob bok čolna, dokler nisem začutil močnejšega sunka, ki mi je povedal, da sem sedaj na milost in nemilost izročen valovom.
Zaprl sem oči ter leno naslonil glavo. To mi je dalo nek dajale z vseh strani, ne bo ni-občutek gotovosti, kot jo ima česar zgodilo. Do isedaj je bilo človek, ki se v topli  postelji torej vse v redu, le čas je tekel tako počasi. Imel sem pet
tanji, tik pred slapovi.
Slapovi so tu. Sedaj! Nisem čutil, kako padam.
če so zakoni fizike pravilni, tedaj so potrebne manj kot štiri sekunde, da padeš 55 metrov globoko. Mislim, da sem pričel šteti, toda ni se mi zdelo, da bi trajalo štiri sekunde.
Z rahlo sklonjeno glavo sem pričakoval, kdaj se bom raztreščil ob kaki skali. A čutil nisem ničesar.
Ničesar nisem čutil niti, ko sem priletel v vodo ob vznožju slapov — dokler nisem ugotovil, da se je krogla umirila ter se Le  rahlo zibala.  Hrušč je bil
Atrakcija v £jubljani
Delile uspeh avsivijshega cirkusa Rebernigg
Zadnje tedne vse Ljubljano.  Zakaj? V
drvi v To je samo ena od sedemnaj-Tivoliju stih točk programa, med katc
zapestnih ur različnih znamk, za vsak slučaj, toda nisem pomislil, da bi pogledal nanje.
Imel sem zaupanje v svojo gumijasto kroglo ter sem pričel misliti na Annie Tavlor in Bob-byja Leacha.
Anglež Bobby Leach, ki se ge leta 1911 spustil preko slapov v plešeta polko. Balet v zraku in jeklenem cilindru, mi ni mogel ostala izvajanja na prosto 3to- mnogo povedati o svojem po-
pod Cekinovim gradom stoji rimi so še izvajanje dresur s ječi lestvi, na jamboru, ki ga dvigu. Možje, ki so ga spustili velik šotor. Okoli njega je dol-ia vrsta cirkuških vagonov. To je po vsem svetu znani avstrijski cirkus »Rebernigg« iz Beljaka. Njegov sloves nam dokazuje tudi dejstvo, da so v Ljubljani vse predstave vedno razprodane. Med obiskovalci je tudi mnogo Gorenjcev.
Kako pa je pod šotorom? V areni stoji še prazna kletka. Okrog nje se zbirajo ljudje. Cirkuška godba igra najmodernejše popevke, katerih zvoki se •besajo s tuljenjem levov. Ze se je zbralo približno 2000 ljudi. Se malo in gledali bodo napovedani program.
V prvi točk' nastopa sam direktor cirkusa Kari Rebernigg in dva abesinska Jeva,, neverjetno je skoraj, ko človek vidi da nekaj sto kilogramov težak in dva metra visok lev pleše španski
tango. Vse gledalce pa prstresf. poniji in konji plemenite
pa-
rtist nosi na rami, drzne akio- v vod0) ^ Dili tako pijani, da bac'jo pod cirkuško kupola, so ga pozabili privezati. Ce bi parterna akrobatika, ples di- bil privezan, bi bilo vse v redu, rektorjeve hčerke na j^eni tako pa si je zlomil obe roki vrvi. neverjetna spretnost naj- in nogi ter je potem dvaindvaj-večjega žongjerja Evrope iti      set mesecev poležaval po bol-
Ciurkus ima tudi svojo me- nišnicah. nežarijo, kjer poleg levov vidi- Rečni tok je poldrugo miljo mo tudi še tigra, leoparda, pu- pred slapovi imel že veliko hi-mo, lamo, hijeno, kamelo, opi- trost. Ali bo šlo vse gladko? ce in še nekatere živali iz afri- Potem, ko je hitrost toka na-škega ter ostalih kontinentov, rasla, nisem zadel1 v (nobeno Prvi ustanovitelj cirkusa »Re- skalo več. Včasih se mi je zde-bernigg« je bil 2e pred 180 le- lo, da se pomikam nazaj nameti praded Luls Rebernigg. Zad- sto naprej. Enkrat se mi je celo nja vojna tudi cirkusu ni pri- zazdelo, da sem obtičal. Ko sem zanesla. Bil je popolnoma uni- si odmašil uSesa, sem slišal, čen. S požrtvovalnostjo, veliko kako je ob straneh pljuskala voljo in ljubeznijo pa je cir- razpenjena voda. Prišlo mi je kus »Rebernigg« danes že dose- na misel, da sem morda obtičal gel svoj nekdanji sloves. kje med dvema skalama, če-
Cirkus »Rebernigg« je bil naš prav  nisem čutil,  kdaj  bi |se gost že dvakrat pred vojno, le- moja krogla zagozdila, tos pa bo naš gost skozi vse le-    Nenadoma se je krogla zama-to. Ko bodo zapustili Ljublja- jala, kot da bi se pogreznila
bolj zamolkel, močnejši, mogočnejši. Zatisnil sem si ušesa, da bi ugotovil, če 30 zamaški še na mestu.
V trenutku je pričela gumijasta krogla pritiskati name, da sem moral igloboko vdihniti, Če sem hotel vzdržati pritisk na hrbet. Sele tedaj sem tudi opazil, da luč ne gori več.
Niagarski slapovi so zagonetni. Voda, ki priteka od vseh strani, včasih zadrži kak hlod prav pod slapovi tudi po več Ur.
Počakal sem še trenutek, dva, nakar i sem ponovno previdno odprl zračni ventil. V kroglo je zavel svež zrak, spoznal sem, da je glavna nevarnost minila.
Ni bilo več tako divje kot v gornjih brzicah, a čutil sem, kako je kroglo premetavalo z ene strani na drugo. Stel sem do
šestdeset, nato še enkrat, ter skušal ugotoviti, koliko časa je že preteklo, odkar sem se ločil od tovarišev v čolnu. Vedel sem, da me čolni že čakajo kakih sto metrov od slapov.
Sedaj, ko je bilo najhujše že za mano, sem si šele upal pomisliti na Charlia Stephena. Tako kot Bobby Leach je bil tudi on doma iz Bristola. Bil je tretji, ki je poskušal priti preko slapov, toda smola ga je spremljala že od vsega začetka. Sod mu je puščal vodo kot rešeto. Vsi smo mu pravili, da izziva smrt, a ni nas hotel poslušati. Sel je in se ni več vrnil iz hladnih voda Niagare.
Ker je minilo že precej časa, odkar sem prišel preko slapov, sem sklepal, da so me čolni na ta ali oni način zgrešili ter me je gnal vrtinec par milj daleč.
Zmedlo pa me je bučanje, ki je raslo in padalo v skoraj enakih razdobjih. Vzel sem oba zamaška iz ušes in postal popolnoma zmešan zaradi hrupa. Tedaj nisem vedel, da me je tik ob slapovih nosil val sem ter tja med Kanado in Ameriko.
Znova sem poskusil prižgati luč, toda še vedno ni delovala. Nepričakovano pa je medtem hrup zamrl in kmalu zatem sem slišal zunaj trkanje po krogli.
Pokrov se je dvignil in sončna luč se je razlila po krogli. Predno me je kdo kaj vprašal, sem zaklical, da je vse v redu. Pogledal sem na zapestje. Vseh pet ur se je ustavilo!
Za kratek čas
IZBIRČEN
Slavni dirigent in komponist Gustav Mahler se je kot mlad operni direktor jezen in razjarjen zadri nad fagotistom: »Ce boste tako igrali ne bova dobra prijatelja.«
»Tudi ne maram,« je odgovoril fagotist čisto mirno, »jaz sem pri sklepanju prijateljstev zelo izbirčen«
Sreča se je nasmehnila
mraz do kosti, ko vidijo ko g. sme, z golobi, z dvema medve- no, bodo obiskali še Istro, ja- za kakega pol metra, nakar je Rebernigg cdpre levu grt.ee in doma, ki se vozita s skirico in dransko obalo in druge kraje v zavladala gluha tišina. Domne-
vtakne vanj svojo glavo.
otroškim trokolesom   in   kako državi
val sem, da sem v majhni Jko-
V sredo je bilo v našem uredništvu — ob prisotnosti nekaterih bralcev — žrebanje naše nagradne križanke, ki smo jo objavili v slavnostni številki za 29. november.
Skupno je bilo poslanih okoli 110 rešitev, seveda pa vse niso bile pravilne. Križanka ni bala tako enostavna in je zahtevala precej znanja in logičnega mišljenja.
Zreb je prinesel nagrade sle>-dečim: 1. Ludvik Wahl, Britof 58, Kranj 2000 din; 2. Franc Zu-
ra, Jenkova 7, Kranj 1000 din; 3. Milka Mrčan, Huje 13, Kranj 1000 din; 4. Lea Kuster, Partizanska cesta 16, Kranj 1000 din; 5. Pavla Klančar, Ljubljana, Perčeva 12, Moste 500 din; 6. Roza Kunstelj, Tavčarjeva 7, Kranj 500 din; 7. Mirko Der-link, Huje 26, Kranj 500 din; 8. Jelka Zagarjeva, Trg svobode štev. 16, Tržič 300 din; 9. Franc Mihelčič, Trubarjev trg št. 5, Kranj 300 din in 10. Marija Če-ferin, Knjigarna »Simon Jenko« Kranj 300 din.
(Rešitev na 6. strani)
ni bila nemški volumski podvig
(Nadaljevanje iz prejšnje štev.)
Dokazano je, da so Hitler in vsi njegovi vojaški in civilni sodelavci od začetka 1943. leta in vse do izkrcanja zavezniških sil v Normandiji podcenjevali industrijsko in vojaško moč Združenih držav Amerike. V poročilih, ki so prihajala s Pacifika in Severne Afrike, so Nemci z omalovaževanjem govorili o vojaški vrednosti ameriških divizij. Konec 1942. leta, nekoliko tednov po izkrcanju v Severni Afriki, je Keitel izjavil Mussoliniju, da je Ameriki in Angliji potrebno vsaj 5 let Časa za vzpostavitev tolikšnih vojaških sil, ki bi zmogle prebiti »Atlantski zid« in se zasidrati v Zapadni Evropi. Toda, nista še minili dve leti od tega dogodka, in Eisenhover je bil že z vojsko na Reni.
Na nacistične voditelje niso prav nič učinkovale izjave, govori in grožnje angleških državnikov. Bili so tako navajeni obetanja o zavzetju Moskve, o invaziji Anglije, četudi sami v to niso verjeli, da psihološko niso bili več sposobni resno dojeti zaupanja svojih nasprotnikov v zmago nad fašizmom.
Konec decembra 1942, po atentatu na Darlana, je prišel Churchill v stik z mnogimi Francozi, ki so tedaj dospeli v London. Nekateri od njih so mu zelo zamerili, ker nekoliko mesecev pred izkrcanjem v Afriki niso napotili k Petainu ameriškega odposlanca, da bi ga obvestil o resnosti nameravanega koraka in težkih posledicah, ki naj bi jih povzročil.
V marcu 1943 je Churchill iz poročil, ki jih je prejel o Nemčiji in Italiji, lahko ugotovil, da se tudi najbolje obveščeni Nemci niso zavedali, v kakšnem položaju so.
Churchill na odposlanca v Berlin ni mislil, ker bi Hitler verjetno odklonil vsak razgovor z njim in iz maščevanja za »Hessovo avanturo« bi ga prav gotovo dal prijeti. Ta zavezniški korak bi si voditelj fašistične Nemčije razlagal kot slabost, vse bi imelo le nasproten učinek.
Churchillova prvotna zamisel je bila, da bi se poslužll kakega politika ali tujega diplomata, ki bi ga poklical v Anglijo oziroma v ZDA in mu razkazal! svoje tovarne orožja. Toda v Stockholmu in Lisboni niso bili navdušeni! za ta načrt. Vprašanje je namreč, Se bi se po vrnitvi Švedskega ali portugalskoga ministra ca zunanjo trgovino, ki bi % velikim »občudo-
vanjem« govoril o ogledih v mogočnih tovarniških objektih ameriške vojne industrije, Hitler in Goebbels čutila poražena. Skoraj gotovo ne, ker sta predobro poznala umetnost razkazovanja moči lastne države tujim obiskovalcem, da bi takim »vtisom« pripisovala kakrSnokoli važnost. Vojaške tajne se v vojnem času ne odkrivajo tujcem, zlasti, če ti niso zavezniki.
Toda Churchill, znan po tem, da je najbolj trmoglav človek v Angliji, se ni tako hitro otresel misli o psihološkem pritisku na Nemce. Povedal je to svojim prijateljem in nekaterim uslužbencem v Foreigen Officeu. Vsi so soglašali z njim, samo vedeli niso, kako bi vse to izpeljali.
Iz poročil, ki so v tem času prihajala iz Ankare, Lisbone, Madrida, Bnenos Airesa in Stockholma, je Churchill zvedel, ga so nemški agenti povsod podvojili svoj trud pri iskanju podatkov o zavezniških vojaških načrtih. Torej Sele po severnoafriški avanturi so Nemci pričeli uvidevati, da obljube ameriških radijskih postaj o skorajšnji osvoboditvi Evrope le niso tako neosnovane, kot so si doslej zamišljali.
V Stockholmu je mlad trgovski potnik iz odlične švedske družine precej časa dvoril sektretarki tamkajšnjega angleškega poslaništva in končno zaprosil tudi za njeno roko. Tik pred objavo zaroke pa se je izvedelo, da »zaljubljeni ženin« dela za Kaltenbrunnerjev Nachrihtendienst in se niti malo ne obotavlja prisostvovati majhnim in velikim sprejemom v ambasadi Njegovega veličanstva.
NAPAČNA ŠIFRA
Neki Zid in holandski ubežnik je v Buenos Airesu speljal na llmanice šefa Abvvehra za Argentino. Za 50.000 dolarjev mu je prodal zbirko šifer angleškega poslaništva. Polovico zneska je zahteval takoj, drugo polovico pa čez 48 ur, po prejemu prvih angleških poročil. »Korektni« Nemec je dobil omenjeno ponudbo v soboto in v svoji natančnosti je že v nedeljo zjutraj izplačal drugo polovico zahtevane vsote. Nemci so namreč ugotovili, da je kodeks Šifer pravilen. V resnici pa so Angleži te šifre uporabljali še v času vojne z Buri. Premeteni Holan-dec je to dobro vedel, pa tudi to, da se jih poslužuje samo star polkovnik angleške ambasade, kadar ob sobotnih večerih piSe pisma svoji ženi na Škotsko, mu ni bilo tuje.
V Ankari (na to je Moisisch v svoji knjigi pozabil) so v tem času nemški agenti večkrat poskuSali napasti uslužbence angleškega poslaništva in zažgati njihova stanovanja. Ko so se Angleži zradi tega pritožili pri turških oblasteh, so te diskretno zaprosile von Papena, naj nekoliko omeji prizadevnost svojih agentov.
Konec marca je bil Churchill že prepričan, da je našel praktično možnost ka uresničenje svoje velike »zamisli«. Po prvi
verziji je načrt predvideval, da bi se v vojnem ministrstvu aH ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtonu našel kak »izdajalec«, ki bi ga tuji agenti, katerih je tedaj v ameriški prestolnici kar mrgolelo, zlahka »podkupili«.
IZBRANA JE BILA ANKARA
Churchill je s svojimi ljudmi skrbno preiskoval teren pri Rooseweltovih sodelavcih, vendar ni našel odobravanja, še manj odziva. Američani niso imeli tradicije Intelligent Servi-cea, zato so se teže spuščali v tovrstne politične in diplomatske afere, posebno, ker teh nalog niso opravljali profesionalci.
Eden redkih oseb, ki jim je Churchill zaupal svojo zamisel, je bil tudi njegov stari prijatelj gospod Knatsbull - Huge-sen, angleški poslanik v Ankari, ki ga svet pozna kot enega najboljših diplomatov tega časa.
Sir Knatsbull je dolgo razmišljal o Churchillovih načrtih in nazadnje resno pripomnil:
»Ni dvoma, da je Amerika naš prijatelj in zaveznik, toda Angleži morajo ohraniti svojo neodvisnost in iniciativo. Videli ste, kaj se je dogajalo v Severni Afriki. Amerikance so dočakali s cvetjem, a nas, ki že več kot dve leti čuvamo svobodne Francoze, pa s kroglami. Vaša zamisel, ki ste mi jo pravkar razložili, je odlična, toda zdi se ml, da ni prav, da prepuščamo prednost in slavo Američanom.«
Churchill in Knatsbull sta se hitro zedinila, da je za to »popolnoma britansko stvar« najbolje, če se najde »izdajalec«, v neki nevtralni državi, ne pa v Londonu ali Washingtonu. Ta naj bi za dobro plačilo posredoval Nemcem važne podatke.
Končno je bila za ta namen izbrana prestolnica Turčije, za katero so govorili različni razlogi:
1. bilo je neobhodno potrebno, da je diplomatski predstavnik Velike Britanije v izbrani nevtralni deželi dobro poučen o vseh vojaSkih operacijah,
2. »izdajalec« naj bi izhajal iz vrst uradnikov ali slug, ki so že daljšo dobo v službi na angleškem poslaništvu. To pa zaradi tega, da Nemci, ki bi prav gotovo poizvedovali o njem, ne bi ugotovili, da je »izdajalec« službo Sele nastopil, kar bi upravičeno vzbudilo sum in nezaupanje. Po drugi strani pa bi moral biti to človek, ki bi se spoznal na take zadeve, vendar ne bi smel biti na litsti »britanskih agentov«.
Cicero — britanski major Prav tak človek je živel v Ankari.
Von Papena so v Ankari obdajali trije pomočniki: 1. Sefa Gestapa Istambula in Ankare, ki sta se menjala vsakih 6 mesecev in katerih naloga je bila, nadzorovati predvsem tiste, ki so »opazovali« obnaSanje von Papena.
(Nadaljevanje prihodnjič)
flULAS GCMDDCJnOi
šport » šport * šport
Radio IJublJana
Poročila poslušajte vsak dan ji. 11.15 Za pionirje. 12.10
ob  5.05,  6., 7.,  15.,  17.,  19.  in godba   na   pihala ljubljar
22. uri. garnizije. 15.30 Tečaj francoske- j
Nedelja,   12.   decembra:   6.30 ga jezika —  13.  lekcija.  16.10 j
pregled tiska. 8.00 O športu in Utrinki iz literature — Colette: j
športnikih   —   Tory   Tugomir: Bolni otrok II. del. 16.30 Zele-
Sinja   bitka   za   hitrost.   9.00 li ste — poslušajte! 18.30 Modni
Otroška   predstava:    Juha    oci kotiček. 18.40 Slovenske umetne (
spile (Andersonova pravljica v in narodne pesmi   poje   moški i
priredbi J. Rakovca). 10.00 Dru- zbor DPD Svoboda Tabor »An- |
Pretekli ponedeljek je preda- žinski pogovori. 10.10 Dopoldan- gel Besednjak«. 20.15 »Četrtkov
val v okviru Ljudske univerze ski   simfonični   koncert.   12.00 večer«. 21.00 Literarni večer: Iz
Jesenice priznani košarkar, dr- Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol starih kitajskih knjig, žavni   reprzentant   Boris  Kri- ure  za  našo  vas.   13.30  Želel!     Petek,    17.    decembra: 6.35
zveza. S tem se je GSP otresla Jugoslaviji,   ogledala   sankaško     z   ureditvijo  bivše  sankaške stančič  iz  Ljubljane.  Predaval ste — poslušajte! 15.30 Po naši slovenske  narodne pesmi poj o i
ozkosti zimsko športnega udej- progo   v   bližini    Rottemanna. proge »Belvedere« v Bohinju, bo ie 0 vtisih iz letošnjega svetov- lepi deželi: Reportaža s poti po »Brdniški  fantje«,  vmes igrajo
štovanja in dala pobudo za ob- Ugotovila je, da sankaške proge omogočeno organizirati v okviru ne*ga  košarkarskega   prvenstva Crni gori. 16.00 Neznani talenti. Veseli godci. 11.15 Cicibanom — J
novitev   sankanja   kakor   tudi v pravem pomenu besede v Ju- m   zieta gorenjskih smučarjev v   Braziliji.   Izredno .zanimivo  17.30 Radijska igra. dober dan (zgodbice in pesmice: kegljanja na ledu. Sankanje je goslaviji sploh nimamo. Po vr- tudi mednarodne sankaške tek- predavanje, ki je bilo spremlja-bilo uvedeno že v drugem zim- nitvi delegacije v domovino se me   sankaška proga  »Belvede- no tudi s slikami iz epidiosko-sko športnem tednu, oz. drugem je sestal upravni odbor GSP in re<s kj DO kaj  kmalu poznana Pa, .ie privabilo okoli 250 po-
po vs?m svetu, teče po izredno slušalcev.
lepih terenih, s katerih je kra- _
Gorenjska smučarska podzveza bo organizirala mednarodne sankaške tekme
Sankaštvo,  ki  je  bilo  pred smučarsko    podzvezo,    ki    ho strica   zagotovili   materialno   in        PRED A DAN JE
prvo svetovno vojno pri nas kaj predvidoma od 8. do 9. janu- moralno  pomoč   za obnovitev
razgibano in ga je pozneje sko- arja 1955 sankaške tekme. sankaške proge. Športniki so z
raj povsem izpodrinilo smučar- Jugoslovanska delegacija si je navdušenjem pristopili k pro-
stvo,  je  dala v  svoj  program po pristanku, da bo organizirala stovoljnemu delu in očistili ve-
tudi Gorenjska smučarska pod- mednrodne sankaške   tekme   v lik del proge.
zletu  gorenjskih   smučarjev   v sklenil pregledati progo »Belve
minuli  sezoni. Doseženi uspehi dere« v Bohinju. Le stari ljudje
so narekovali GSP    postavitev pomnijo, da je bila pred prvo sen  razgled  na  vso bohinjsko
referata za sankanje, ki so ga svetovno vojno v Bohinju umet- panoramo z jezerom ter Komno
sprejeli   na   zadnjem   občnem na sankaška  proga Imenovana
zboru.  Na povabilo predsedni- »Belvedere«. kamor so prihaja-
ka Delavskega športnega kluba li turisti iz Gorice, Trsta, Vid-
iz Avstrije (ASKO) pa je posla- ma ter celo iz Kalabrije na san-
la GSP svoje delegate na med- kanje. Pripovedujejo, da so pri-
narodno zasedanje z namenom, hajali celi vlaki turistov. Prva
da  vstopi   tudi   Jugoslavija   v svetovna vojna je prekinila to
mednarodno sankaško zvezo. športno   idilo   v   Bohinju in
Na  zasedanju, ki  je  bilo  v »Belvedere«  je  šel v pozabo.
z Triglavom v ozadju. Levo od sankaške proge je teren izredno prikladen za bob, desno pa za smuk, slalom in veleslalom.
Ponedeljek, 13. decembra: — o zajčkih).  12.15 Istrske pesmi
6.35 Polke in valčke igra Mari- poje Ljubljanski komorni zbor;
borski  pihalni  ansambel p.  v. p.  v.  Milka Skoberneta. 14.00
Draga Lorbeka. 7.30 Gospodinj- Za pionirje — J. Brlič - Mažu- j
ski nasveti. 11.15 Šolska ura za ranic:  Zgode  in nezgode mla-
nižjo stopnjo: Nekaj o sloven- dega hlapčiča.  16.10 Utrinki iz j
skih  narečjih.  12.00  Kmetijska literature: Stoletnik Oscar Wil-'
univerza.   13.00   Nove   knjige, de. 16.30 Želeli ste — poslušaj*.
14.00 Posnetki z mednarodnega te!  18.45 15 minut z Avgustom.
glasbenega festivala. 15.30 Sol- Stankom. 20.00 Tedenski zuna-;
Na zborih volivcev, ki so bili ska ura   za   višjo   stopnjo   — nje-politični pregled.
Tu bi se  lahko   zgradila   tudi Pretekli  teden  v  Kamniku  in Franjo   Vouk:   Louis   Pasteur. Sobota, 18. decembra: — 6.33{
vzpenjača,  ki  bi  služila  vsem okolici, so ponovno razpravlja- 16.30  Želeli  ste  -  poslušajte! Stirje fantje in Avsenikov trio^
panogam zimskega  športa, ker J1   0  obllkl   bodoče   kamniške 18.00 Radijska univerza — Prof. izvajaj0 poskočne   napeve. 7.30
bi imela isto izhodiščno točko z komune. Volivci so bili soglas- Niko Kuret: Junaki - razboj- Gospodinjski nasveti.  11.15 Pt-'
domala   skupnim   startom    in ni- da spadata V kamniško ko- niki v našem ljudskem izroči- san drobiž za pionirje. 12.10 Do-Rottemannu, je bila poleg dva- Tudi   med   obema   svetovnima skupnim  ciijem.  Z  obnovitvijo muno  »z  občine   Radomlje   le 18.30   Zdravstveni   nasvetu. mači  napevi   14 0o iz Uradnih i
najstih držav, ki so že vklju- vojnama ni nihče mislil na ob-čene v to mednarodno organi- novo tega sankališča. Po ogle
Volčji potok in Smarca, saj ge- 20.00   Zunanjepolitični   feljton. nstov. 15.30 Tečaj esperantskega'
ografsko  in gospodarsko težita 20.15 Simfonični koncert orke- jezika — 12 lekcija 16 10 Utrin-'
zacijo, sprejeta tudi Jugoslavi- du   nekdanje   sankaške   proge postal  Bohinj  v  bodoče  zopet  h Kamniku in je to tudi želja stra    Slovenske    filharmonije, ki j
ja.  Na splošno  željo so  dele- »Belvedere«  v  Bohinju so za- središce zimskega športa.            prebivalcev  obeh  vasi.  Volivci dirigent Robert Schollum (Linz). Pe.sl
sankaške proge ter ureditvijo bob in smučarskega terena, bo
gati pristali, da bodo organizi- stopniki turističnega društva in rali na tretjem zletu Gorenjske predsednik občine Bohinjska Bi-
so   razpravljali   še  o bodočih
Kino
jeziKa — vz. lekcija. 16.10 Utrin-, z literature — Janez Ovsec esmi.  16.30 Želeli ste — po-Torek, 14. decembra: — 7.30 siušajte! 18.00 Jezikovni pogovo-gradnjah in so bili mnenja, da Gospodinjski  nasveti.  11.15 Cl- ri   18 40 Igra tamburaški orke-je treba še naprej posvečati ve- cibanom — dober dan!   Palko ster liko   pozornost   gradnji Istano- Gal:   Čarobna  piščal.   12.10 20
vanjskih hiš, treba pa je pričeti minut  z  Veselimi  godci.   13.00 -_^____
Smučarski filmi
Smučarsko društvo »Udarnik
\     organiziralo     predvajanje tudi 1 gradnj0, no™*a P^opja iz znanosti in tehnike. 15.30 Te-
...      .     .    .                     .v za osnovno solo.    Pomanjkanje cai   aneleškeea   iezika  — 109
Kino  »Storiič«,  Kranj:   10. vstopnic 1 uro pred pricetkom smučarskih  filmov  za  mladino šolskih prostorov v stari šoli   e SftS ^^siovenske narod-
do 12. decembra angleški bar- prve predsteve^lS. decembra ob kvan]skih osnovnih, srednjih in tako občutno> da morajo lmeti J^.f ko_
ra!lrL   tpL,va« ar^Lnnin.1 strokovnih šol. Navdušena mla- nekateri  oddelki  pouk  v  treh morni zbor. 16.10 Utrinki iz II-
nTadm' se 7Z»- dina si je   ogledala   polete   v j—J, kar je seveda mogoče terature: lz indijske književno-
]e ? okrnitvijo učnega progra- sti. 16.30 Želeli ste — poslušaj-
Obersdorfu,  tek in ^slalom  ter ma  Sprejet je W1 skJep  da je ^ 2QQQ Tedenski notranjepoll.
smučarsko šolo na Sar planini treba dati gradnji osnovne šole tični    pregled.   20.30 Radijska
in na Komni. Obisk je bil za- prednost pred dograditvijo kul- iKra   _   Henrik   Tbsen: Nora
10 din roča.
Kino »Svoboda«, Stražišče: 11.
in   12.  decembra  angleški film
vni film »Moulin Rouge«, brez tednika. 11, decembra ob 22. uri ptfsimiera angleškega filma »Osebna zadeva«. Matineji 12. decembra ob 9. uri risani barvni filmi (10 din), ob 10. uri »Osebna zadeva« t— tednik. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 14.40, 16.50,
Gibanje prebivalstva
Poročili so se: Luka Jerkovič, delavec in Marija Vidic, name-ščenka;  Avguštin  Golob, zidar in Karolina Kržič, šivilja. Na Jesenicah
Rojenih je bilo od 29\ novembra do 6. decembra 21 otrok. Poročili so se: Štefan Krivac.
rovem stanju že precej  let im pQjo in igrajo Pohorski fantje   mehanik in  Irena  Čeme, trg1' delavci. Predaval je smučarski je zaradi strehe obsojen u„ golska ura za yišjo stopJ pomočnica;  Marjan Klemenčič,
dovoljiv. Poleg 920 dijakov so turnega doma, čeprav je tudi ta (ponovitev).
,  ,      i 1 ■  nujno  potreben,  saj   je  v   su-     Sreda.   11 decembra-
si filme ogledali tudi prosvetni »reaa,  1». m
6.35
učitelj Janko Sicherl.
na razpadanje.
ključavničar itn Marija Klc-i. mene, tov. delavka; Emil Tro-
Rešitev križanke
njo — Franjo Vouk: Lois Pasteur, 12.00 Kmetijska univerza
13.00  Jezikovni  pogovori.   14.00 ha, t(>v. delavec in Ana Rituper.
Gledališče in filmi. 15.30 Šolska tov.   delavka;  Jože Vugrinčič,
ura za nižjo stopnjo: Nekaj  o tovarniški delavec in Danijela
Vodoravno:  1.  Jugoslavija, 8. adut, 57. lama, 58. ari, 59. uren, slovenskih narečjih. 16.10 Utrin- Maček, delavka,
jata,   9.   gora,   11.   kosa,   12. 63. golk, 65. briket, 66. sat, 67. ki iz literature — Colette: Bol- Umrli so: Ivan Sinko, Star 10
AVNOJ, 16. dama, 18. juta, 19. era, 68 rapsod, 70. Avar, 72. tun, ni otrok I. del. 16.30 Želeli ste let, brez poklica, bivajoč na J«"
pretkan, 21. koka, 23. reka, 24. 73. Ural, 74. life, 75. ija, 77. stek, — poslušajte! 18.30 Mednarodna senicah,  Titova  27  in Marija
no, 25. dan, 26. IK (Intex), 27. 79.  ak, 80.  tovor, 82.  črep, 83. radijska univerza. Smolej, roj. Humer, stara 66 let
Rula,   29.   ura,   30.   polka,   31.     obrok, 84. in, 86. vila, 88. izba,   Četrtek, 16. decembra: — 6.33 bivajoča  na  Jesenicah; Metdve-
90. raj, 92. val, 94. ro, 95. le.v pesmi in plesu po Jugoslavi- dova 4.
»Osebna zadeva«
oskrd, 33. til, 34. ši, 35. kost, 36. oven, 37. NK, 38. aha, 39. te. 40. al, 41. Lea, 42. ia, 43. rok, 44. vas, 46. al. 47. jok, 48. šla, 50. ajas, 52. Odij, 54. uta-tednik. ia, 57. lopar, 59. uta, 60. ad, 61.
*
obj
e • oglasi
19.  in  21.   uri.   Prodaja  Predstave v soboto ob 17  J9 ln ar> 62. mig, 64. Ra, 65. brus, 67
21. uri, v nedeljo ob 18. in 20. emir,  69.  so,  70. ar,
GLEDALIŠČE
OBVESTILO
Obveščamo javnost, da bomo meseca januarja leta 1955 predvajati mladinske filme in sicer: Sneguljčico,  Guliverjeva poto-
PRESERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
stopher Bean. Radovljici.
Gostovanja v
71. tatu,
uri. Matineja 12   decembra ob 74.  lira,  76.  as,  78.  navit, 81.
10. /uri barvni risani filmi.. 15. Turčija, 83. optik, 85. kakov, 87.
decembra ob 15. uri barvni film narta, 88. Ibsen, 9. revir, 91. les,
»Čarobna temnica«, vstopnina 10 92. vzrok, 93.  tolar, 95. labod,
din. 15. decembra premiera ita- 96. rajon, 97. šelak. vanja,     Oliver Tvvist, Čarobni lijanskega /filma »Za dva solda
konjiček, Kameniti cvet, Carob-  upanja« — tednik ob 17. in 19. Navpično:  1. Jasa, 2. uta, 3.
ni meč in serijo filmov iz žival-  uri. ga, 4.  lunta,  5.  Ig, 6.  jod, 7. Nedelja, 12. dec. ob 16. uri: —
skega sveta. Spored teh filmov     Kino  »Krvave«,  Cerklje:   11. arak, 8. jota, 10. amor, 11. ku-     Hans Tiemeyer: Mladost pred
bomo    predhodno    sporočili v in ;12. decembra francoski film ka. 12- ar, 13. veda, 14. okno,     sodiščem. Izven in za pode-
dnevnem časopisju. Spored teh  »Ljubimca iz Verone« (mladini 15. Ja. I7. akut, 18. Jeriha, 19.     želje — zadnjič,
filmov je pripravil muzej jugo-  prepovedan). 15. in 16. decem- polt, 20. Niko, 22. alinea, 23. ru- Ponedeljek, 13. dec. ob 20. uri:
slovanske kinoteke iz Beograda bra   ameriški   film   »Asfaltna sakla, 24. nosek, 26. A, krvav, 28.    Koncert Doma slepih iz Skof-
v sodelovanju s kino podjetjem džungla«.     Predstave v (soboto alkalij, 30. potok, 32. delaš, 43.     je Loke.
v Kranju.                                  ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in rosa, 45. stop, 47. jata, 49. Adam, Torek, 14. dec. ob 16. uri: Al-
30 tq inf,bevo<l
Gostilna pri Rozmanu na Koč- četrtek  16.  decembra t. nd pri Jesenicah cd 15. decem- 16.30 uri v domu JLA predava-bra dalje spet redno obratuje, nje   »Razvoj narodnoosvobodil-Prodam opremo za špecerij- nega gibanja in partizanskih od-sko trgovino, Veber, Skofja Lo- redov na Gorenjskem« — pre-Sobota, 11. decembra ob 20. uri: ka      kolodvor. dava tov.  Vinko Hafner. Sidney  Howard: Pokojni Chri-                    pomočnik železnin- Predavanje bo v okviru pruske stroke dobi takoj stalno za- siav Dneva JLA. ...
poslitev. Trg. podjetje nina« Radovljica.
Kinematografsko podjetje Kranj  19.30 uri in v sredo ob 119. uri. 51.  Juta,  53.  Iris,  55.  jar,  56.     bert Husson: Srečna črta, Za- treDUjem,0 4 pomožne delavce z
Zelez-
Vabimo vse rezervne in aktivne oficirje, da se preda-Gorenjska tiskarna v Kranju vanja udeleže sprejme 3 vajence in sicer po Istofasno vabimo rezervne 1. v stavnico, strojnico in knji- oficirjet da se udeleže sve-goveznico. Prijave sprejema čane akademije v pocastitev pisarna tiskarne vsak dan od Dneya JLA ki bo 21 Wecem_ 6. do 14. ure. bra ob 2o   uri v Sindikalnem
Za takojšen nastop službe po- domu
OBJAVA  ŠTEV. 26
SEMINARJI ZA VODJE SANITETNIH ODSEKOV
Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj. Upravni odbor je sklenil, da
1. V zvezi z dostavo računov se namesto nameravanega sani-za izkoriščanje kreditov, opo- tetnega tečaja ob nedeljah, or-zarjamo, da morajo biti računi ganizira med 15. in 30. januar-podpisani in žigosani od dru- jem 3-dnevni seminr, na kate-štev. vsi računi privatnih obrt- rem se bo obravnavalo vse o nikov pa overovljeni od pri- sanitetnem delu in reševanju stoj ne uprave za dohodke, sicer pri požarih, se !ne bodo mogli likvidirati. Ra- Seminar bo — pod vodstvom čuni morajo biti na Zvezi najka- člana upravnega odbora, pred-
ključena predstava za tovarno »Iskra«. Sreda, 15. dec. ob 16. uri: Albert Husson: Srečna črta. Zaključena predstava za tovarno »Iskra«. Sobota,   18.   dec.  ob   20. uri: »Glejte,   Amerika!« premiera — Red premierski  ln izven. Mladini neprimerno. Nedelja, 19. dec.   ob   16. uri: »Glejte,  Amerika!«  Izven in gadnih   konferenc,   ki   morajo     za  Prelje.  Mladini nepri-obvezno biti v mesecu januarju merno. in februarju 1955.
Podrobna novodila o izvedbi MESTNO GLEDALIŠČE teh    konferenc    bodo    prejeli JESENICE brigadni   poveljniki   naknadno        , ,       , ,
od Zveze, sektarski štabi pa od Sobota- j1" decembra ob 19.30 svojih nadrejenih brigadnih ur?; T.1?^?^^^ Fl0?T,y* štabov.   Datume  konferenc ta
malo prakse v lesni stroki ln 7 mizarjev in kolarjev. Ponudbe na Elan, Begunje na Gorenjskem.
OBJAVE
Mestni odbor rezervnih oficirjev Kranj obvešča, da je v
oBJAVAjfd in
Sprejmemo 2 finomehanikar-
ja prosta vojaščine.
Naslov
- ■ ■:
delodajalca  pri upravi »01a*u-
1 cfinoSinbS
Gorenjske«.
----
-      ift&iov o Uit
„KOTEKS" • -fj <>^9n
odkupuje po isvojih  zbiralnicah in Kmetijskih zadrugah svinja ske kože po din 200.— za kg Za nepoškodovano domačo ikožoi}/.* Kmetovalci, klavnice, odrite vse prašiče  in oddajte ;ikožo. najbližji  zbiralnici   »KOTEKS«, ki Vam plača najvišjo dnevno
koj javite Zvezi.
OBVESTILO:
Vsa društva in poveljnike ob-
Nedelja, 12. decembra ob 14.30 uri: Tijardovič: Mala Flora-mye. Opereta. Pri obeh predstavah zveze z vlaki ugodne.
OPOZORILO
MALI OGLASI
Zamenjam družinsko stanovanje v Skofji Loki za Kranj.
sneje do 15. t. m. Kdor do tega sednika sanitetnega odseka tov.
roka računov ne bo predložil, dr. Bajželja — v dijaškem do- veščamo, da se v nujnih prime-mu kredit zapade. mu.  Vse stroške za vzdrževa- rih — posebno v slučaju poža-
2. Te dni je izšla druga izdaja nje tečaja, za hrano in prenoči-  ra — lahko telefonično obrne-gasilske knjižice številka 3, ki šče, bo krila Zveza. Pozivamo jo na svoje brigadne poveljni- Naslov v upravi lista, vsebuje   vsa   pravila,  sprejeta vsa društva, da nam najkasneje ke, ki imajo sledeče telefonske     prodam gig na gumi kolesih
in voz zapravljivček (prek). — Naslov v upravi lista. Enonadstropno dvostanovanj-
številke:  Šiling  Joško, okrajni
na III. kongresu Gasilske zve- do 5. januarja dostavijo prija
ze LRS. ve  za svoje  kandidate.  V pi- poveljnik, Kranj, Jenkova uli
3. Društva, ki še niso izvršila smeni prijavi naj se navede ime  ca 5, tel, doma štev. 390, na de požarnih ogledov, naj to izvrše in priimek, funkcija v društvu,  lovnem mestu štev. 244. še pred nastopom zime. starost in poklic prijavljenca.
4. Nadzorni odbori morajo takoj  pregledati celotno poslova- BRIGADNIM  IN .SEKTOR-nje in delovanje društev. Pro- SKIM ŠTABOM simo, da nam pošljete zapisni-     Štabi  posameznih brigad naj ke sej upravnih odborov, na ka- v sporazumu s sektorskimi po-terih  se   bodo   obravnavali  ti veljstvl  takoj   izdelajo časov-
Ivan   Miklavčlč,   Cerklje 66, sko hišo v Stražišču na Kalva-
tel.  štev.   16  (pogovor  morate ^ Prodam   ali   zamenjam za
predhodno javiti pošti). manjšo, enostanovanjsko v oko-
Ivan Cemažar, Zabnica, tele- lici Kranja - Šnajder Vojteh,
fon štev. 4 (klicati 9-45-2-16 po- SP- Duplje 62.
šta Zabnica). Za ostale pa bo- Prodam dobro ohranjeni plo-
do telefonske številke javljene čevinasti štedilnik, dobi sa Cir-
pregledi.
ni razpored sektorskih  in  bn- pozneje.
če 56 pri Nadižarju.
■H?.l!ma a'rt
.'.•»hv o*tn oi v
Ob zapadlem snegu in ker lahko pričakujemo v zimskem času ponovne snežitve in poledenitve pločnikov, prehodov in cestišč, opozarja Tajništvo za gospodarstvo in komunalne za-1 deve LOMO Kranj vse hišne svete, hišne upravitelje, hišnike in hišne lastnike nia določilo 10. člena Odloka MLO Kranj, št. P-36/51, z dne 17. 11. 1951. trfjsiojf assuav
V smislu tega odloka so vsi imenovani dolžni redno čistiti pločnike in hodnike, ter jih ob času poledice posipati s peskom, pepelom ali žaganjem. Prav tako morajo zavaroVfctl strešne snežne plazove na svojih stavbah, da Ine bodo poškodovali peSce in njihovo lastnino. Z dvorišč spravljeni sneg ali jed se ne sme odlagati na cestno zemljišče.
Kršilce navedenega odloka bomo prijavili sodniku za prekrške v kaznovanje. -m* t
Ljudski odbor  mestne  občine <
Kranj Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve
1 .....m.«
(MLAK OOIBUIKI