ZVONČEK                                                                                           XXVII—2
Triglavu.
V večer in jutro tvoji nam vrhovi pošiljajo pozdrav iz sinjih dalj, ko v solncu kopljejo se ti bregovi, da svetiš v biserih se kakor kralj.
' Nešteto si rodov tako pozdravljal v tej dolgi dobi tisoč tristo let, ko pod oblastjo tvojo ustanavljal praded je naš svoj domovinski svet.
Tedaj na vse si štiri še vetrove
pošiljal rodu svojemu pozdrav. —
Izkopal sever dedom je grobove,                         :
v verige jih zapad je ukoval...
A ti ostal si v svoji veličini pravice naše večni spomenik in v troedini, novi domovini postal najskrajnejši si nam mejnik.
Kjer bivajo sinovi tebi vdani,
gori jim v srcu upa žar svetal,
da v tvojem varsfvu zopet bomo zbrani
irt rodu vsemu spet boš kraljeval!
Fr. Ločniškar