tOč 4*1066 April 1966 V tej številki boste brali, kako je v Franciji umrl neki rojak z „Našo lučjo“ v roki. — Naša društva po Belgiji in v Nizozemski so obnovila svoje odbore. — Nove zgodbe don Kamila . . . B Akcija »Sočutje« Avstralski katoličani so na pepelnično sredo začeli akcijo »Sočutje«. Verniki naj bi si v poistnem času prostovoljno naložili žrtve in odpovedi pri jedi, uživanju alkohola in tobaka ter pri zabavi. Tako prihranjen denar bodo darovali za pomoč nerazvitim deželam. ■ Avtomobili za Indijo Poziv sv. očeta Pavla VI. za pomoč Indiji, ki ji grozi lakota, je našel velik odmev po vsem svetu. Iz prvih darov so kat. dobrodelne organizacije nabavile 72 tovornjakov, s katerimi bodo v Indiji razvažali živila in ostalo pomoč v najbolj potrebne kraje. Na Trgu sv. Petra v Rimu je sv. oče vozila blagoslovil, preden 'So jih odpeljali v Neapelj in Benetke, odkoder so jih prepeljali v Indijo. ffl Delo menihov — pomembno Danes, v dobi tehmike in modernega razvoja, malokdo ve, kakšno ogromno in za Evropo nadvse pomembno delo so opravili v srednjem veku menihi. Menihi (predvsem benediktinci, cistercijani in premonstraten-ci) so trebili gozdove in tako do leta 1000 povečali plodno zemljo vsaj za polovico. Učili iso preprostega kmeta umnega gospodarstva: vpeljali so krmljenje živine v hlevih, triletno menjavanje posevkov, gojenje zelenjadnega in sadnega vrta. Vrhu tega je imel vsak samostan celo vrsto rokodelskih delavnic, ki so nudile ljudem možnost, da se tam priuče rokodelstva. Tako je Cerkev vzgajala ljudi k samostojnemu delu, obenem pa vodila k pravemu razumevanju dela. ■ Arena v Pulju V Pulju, obmorskem mestu Istre, je še iz rimskih časov znamenita okrogla arena, nekoliko manjša od rimskega Koloseja, Divič-grad. Tudi ta prostor je posvečen s krvjo mučencev krščanske vere. Ohranjene so vesti o tamkajšnjem mučeništvu sv. Germana, ki je bil leta 290 sežgan na grmadi. Njemu v čast je posvečena cerkev na otokih Brionih. (Vzada (Vdiha n&e (Vam želijo dooeaski uradi ia izSieLjeniki duhcu)alki: ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London Š.W. 9., _ England (Telef. RELiance 6655; izg. Rilajens). AVSTRIJA: Janez Hafner, Theodor-Kör-ncrstr. 111, 8010 Graz, Austria. — P. Jože Podgornik, Canisiusgasse 16, 1090 Wien IX., Austria. — Anton Miklavčič, Kapellengasse 15, 9800 Spittal/Drau, Austria. BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 3.3, Liege, Belgique (Telef. 04/233910). — Kazimir Gaberc, 19 rue Louis Empain, Marci-nelle (Hainaut), Belgique, (Tel. 07/367754). FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Far-geau, 75 Paris 20, (Telefon 636-80-68). — Ciril Lavrič in p. Vladimir Klemenčič, 7 rue Gutenberg, 75 Paris 15, (Tel. 250-89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, 62 Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57 Aumetz, France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, 57 Merlebach, France. — P. Ja- kob Vučina, 6, rue de France, 05 Nice, France. ITALIJA: Slovenski dušnopastirski urad .— Dr. Pavel Robič, via dei Colli 8, Roma, Itdia. NEMČIJA: Ciril Turk, 42 Oberhausen-Sterkrade, Mathildestrasse 18, W. Deutschland (Tel. 62676). — Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Schonnefeldstrasse 36, W. Deutschland. (Tel. 291305). — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim, Augusta Anlage 52, V/. Deutschland (Tel. 47-9-44). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Kolbstr. 15/1, W. Deutschland (Tel. 72278). — Dr. Janez Zdešar, Schu-bertstr. 2/1., 8 München 15, W. Deutschland (Tel. 536453). — Franc Šeškar, Ziebland-strasse 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland (Tel. 550296). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVEDSKA: Jože Flis, Erik Dahlbergsgatan 28, Malmö, Sweden (Tel. 040/119 656). oo Sonet o izseljencih Vsa plaha si in revna, gruda rodna, kot drobna dlan se skrivaš med gorami. Mladi smo, v nas se hrepenenje drami, za morjem, pravijo, je zemlja plodna. Iskati hočemo poti čez morje, otrokom ti ne moreš dati kruha, do dna smo segli v tvoja nedra suha in zadnje smo iztrgali ti skorje. Zato na pot, dokler še kri je topla, dokler nas še opajajo želje. Ko duša zadnje sanje bo izsopla, morda se v tvoja vrnemo zavetja. Takrat ni treba kruha in ne cvetja, grobov le naj izprosijo roke. France Balantič (rojen 29. 11. 1921 v Kamniku, 24. 11. 1943 živ zažgan kot član vaških straž v Grahovem) r (Sltwenifd o meta -a slovenski narod je vprašanje izseljencev brez dvoma eno važnih, zelo važnih vprašanj. Po raznih cenitvah dosega trenutno število Slovencev po svetu v emigraciji okrog 400.000, kar pomeni eno četrtino slovenskega prebi-vavstva v Jugoslaviji. (Primerjaj: Zbornik Sv. Slovenije 1966, 277; Klic Triglava 314—316 [L. S. Andree, Število Slovencev], Poročila slovenskih izseljenskih duhovnikov za Vatikan.) Slovenci so .se začeli .seliti, in sicer najprej v Ameriko, že dolgo pred prvo svetovno vojno. V svojem članku o ameriškem slovenskem pisatelju Adamiču piše Oton Župančič (rojen 1878. na Vinici v Beli krajini) .naslednje (Ljubljanski Zvon, 1932): »Amerika je naš problem: gospodarski, socialni, narodni, kulturni, odkar so se začeli naši ljudje seliti čez morje. Adamič pravi, da je bilo to leta 1870. Za Belo krajino je treba seči vsaj dvajset let nazaj, naši prvi možje so se .izselili okoli leta 1850. Spominjam se izza mlada, kako so visele po vseh krčmah poleg svetniških podob na steklu in barvotiska »Dobe človeškega življenja« velikanske reklame z ogromnimi parniki in napisi »Red Star Line«, »White Star Line«, »Hamburg—Amerika Linie«, »Bremen—New York«, »Trst—Amerika«. Ljudje so se izseljevali trumoma, da je bila ta ali ona hiša brez gospodarja ali sploh brez ljudi. Deca na šolskih klopeh so sanjala o Bremenu in Hamburgu; New York, Chicago, Cleveland, Montana, Minnesota, Pensilvanija, Dakota, Pittsburgh, Nebraska, Kalifornija so jim bila domača imena, tam so bili njihovi očetje, starejši bratje, strici po rudnikih, fabrikah, salonih, farmah in »slali« za odplačevanje dolgov, za popravila, dokupe, davke, za priboljšek.« Talko pravi maš slovenski pesnik o izseljevanju iz Bele krajine v Ameriko. Prva svetovna vojna je ustavila slovensko izseljevanje. Po letu 1920, ko je bila pot v Ameriko zaprta, so slovenski izseljenci odhajali v Nemčijo, Francijo ter Belgijo, okrog 20.000 primorskih Slovencev pa se je v tej dobi izselilo v Argentino. Medtem ko je dotedanje izseljevanje potekalo skoro izključno iz gospodarskih razlogov, je leto 1945 im naslednje 'desetletje prineslo val izseljencev, ki so zapustili domovino zlasti iiz protesta proti novemu režimu in dostikrat iz goile nujnosti, da ,so rešili svoje življenje ali pa drugje zadihali pod svobodnim soncem, kar ji doma ni bilo dano. V tem obdobju nevarnega bega preko mej, ko so bila na izseljenslki poti begunska taborišča s svojimi težavami in razočaranji ena bistvenih vmesnih postaj, je slovenski človek, ki je postal v svetu in v domovini živa priča krika po svobodi, našel pot zlasti v Argentino, Severno Ameriko, Kanado, Avstralijo in številne druge prekomorske dežele, da ne govorimo o Angliji in vseh zap a dno-evropskih državah; tudi Švedska je v tej dobi dobila prvi dotok naših izseljencev. Zadnja leta se je beg preko meje spremenil v avanturo, vedno bolj pa se s pristankom pristojnih oblasti razvija odhajanje naših delavcev v tovarne zapadne Evrope, o čemer je v prejšnji številki govoril naš go sp od ar ski str olkovn j aik. rp0 tem kratkem pogledu v preteklost je naravno, da se vprašamo, kakšno je poslanstvo Slovencev v svetu. Preden poskušamo odgovoriti na to vprašanje, moramo še poudariti, da razlogi, ki so vplivali na odhod iz domovine, naravno vplivajo na zadržanje izseljenca v tujini in mu bolj ali manj kažejo pot. Odgovor na gornje vprašanje seveda predpostavlja človeka, ki je zastavil vse svoje sile, da se uveljavi v tujini, z drugimi besedami, predpostavlja človeka, ki s svoje strani napravi vse, da uspe. Lenuhi in postopači ter avanturisti (da sploh ne omenjamo ova duhov in špijonov) so že vnaprej obsojeni. Trdo življenje v tujini jih prej ali slej^vrze ob stran, vendar pa mnogo škodijo našemu dobremu imenu in ugledu. Vsakdo mora začeti novo življenje v tujem svetu v zavesti in z zavestjo, 'da ne gre samo zanj, marveč da ima vsakdo tudi kot posa meznik svoje posebno poslanstvo z ozirom na svoj narod, mora začeti življenje v n° vem svetu v zavesti, da ne gre samo za nje govo generacijo, marveč tudi za bodoče r° dove slovenskih izseljencev. Kamorkoli namreč pridemo, smo predstavniki svojega naroda. Po našem delu, po «u šem obnašanju in po vsem našem življenju bodo drugorodci dobili pravilno ali napačno sliko o našem narodu, katerega spoznajo sa mo v nas in po nas. Pa ne gre samo za to, da nas drugi naiot-i spoznajo, kakšni smo. Gre tudi za to, ^ zvedo za naš položaj, za naše težave in nase probleme in da s svojim javnim mnenjem> ki v moderni dobi dobiva vedno večji vphv> pomagajio pri pravični rešitvi naših pereči vprašanj. V tem oziru bi vsak naš izseljenec moral seveda najprej sam dobro poznati na> položaj, potem pa v svojem okolju izvaja-poslanstvo, ki ga ima. Kajti tudi Slovenci imamo kot narod svoje poslanstvo v družini narodov. Toda v sve premalo poznajo našo domovino in nase 'pr0 bleme. Pa bi se to lahko hitro spremenilo, če bi vsak Slovenec v svetu v -svojem okolju in po svojih močeh in -sposobnostih izpolni svoje narodno poslanstvo pri drugih. bi se tudi drugi narodi zavedeli, v kako tez i zgodovinskih in geografskih okoliščinah smo vendar stoletja -zdržali in razvili svojo ku turo, ki bi bila tudi večjim narodom v cas in ponos; bi zvedeli, koliko -trpljenja n^11 je prinesla zadnja -svetovna vojina in s 'Ka šniimi herojskimi žrtvami smo -branili se ^ , svoje narodne in verske svetinj« ter svojo svobodo, branili proti brezobzirnim okupa to-rjem in komunističnim »osvoboditeljem«- Toda svoje poslanstvo bomo znali in mo gli izpolniti le, če na eni strani ne bomo 'imeli čuta manjvrednosti in če bomo, na cu gi strani, znali hoditi z odprtimi očmi v za vesti, da se v tujini lahko mimogrede marši česa naučimo, kot posamezniki in kot naro (slovenski) v celoti. Otresti se moramo najprej čuta manjvred nosti ali hlapčevskega kompleksa. Res, doma marsičesa nimamo, res, da so druge dežele morda ibogatejše, toda s skromnimi sredstvi in v skroimnili razmerah smo se vendar visoko dvignili. Seveda pa nas bodo drugi spoštovali samo v toliki meri, v kolikor bomo znali spoštovati svoj narod, svojo kulturo in svojo domvinio mi sami. Naši otroci, rojeni in vzgojeni v tujem svetu, bodo spoštovali slovenski narod in slovenski jezik, če bodo videli, da se tega sami ne sramujemo, in če jim bomo znali prikazati domovino v pravi luči. Radi bodo tudi oni sodelovali pri našem skupnem življenju, če bodo videli, da mi sami to cenimo. Po svetu moramo hoditi z odprtimi očmi: življenje samo nas sili, da se znamo prilagoditi okolju (slovenska napaka je, da znamo bo celo preveč dobro!). Toda to ne pomeni, da moramo suženjsko posnemati druge. Iz kritičnega opazovanja drugih, kjer boimo znali ločiti pšenico od ljuljke, se lahko marsičesa naučimo, kar nam je manjkalo v domačem okolju. Slovenija v svetu, naše življenje v svetu, je kakor neprestana šola; vedno se moramo učiti in vedno moramo učiti. Ta drugi del — posredovanje naših vrednot našim otrokom in novemu okolju — bomo izpolnili samo, če bomo te vrednote sami ljubili in jih živeli. Od nas zavisi, ali bo naslednjim rodovom slovenskih izseljencev slovenski pečat v ponos in v čast ali pa, da ga bodo poskušali vedno in povsod zakriti, zatajiti! kljub vsestranskemu tehničnemu napredku vedno bolj raste v svetu spoznanje, da gre danes v bistvu za to, da rešimo človeka, ne kakega (abstraktnega človeka, ki nima nikjer svojih korenin, svoje domovine, temveč konkretnega človdka. Naše izseljenstvo stoji pred nalogo, da omogoči slovenskemu človeku, ki je bodisi iz gospodarskih, bodilsi iz ideoloških razlogov zapustil domovino, da bo znal v drugačnih razmerah napraviti iz sebe človdka, ki bo kos novemu času in novim tokovom ter zahtevam nove dobe. V Finžgarjevi povesti davnih dedov »Pod svobodnim soncem« beremo o Iztoku: »Blagoslovljen sin treh ločetov: Svarunov, iki te je rodil, Epafroditov, 'ki te je učil, in Radovanov, ki je tkal niti usode! Blagoslovljen, svo-bodni sin svobodnega naroda!« (Nadaljevanje na 13. strani) Ne bojmo se pokazati verskega prepričanja! Jugoslovanski škofje so lani v skupnem pastirskem pismu povedali tudi naslednje. Stojimo na razpotju velikega razdobja in v središču odločilnega časa. Naša dolžnost je, da tudi mi prispevamo k človeškemu napredku, živeč po evangeljskih postavah. Cerkev najbolj .streže človeški družbi s tem, da človeške vesti in človeška življenja naravnava k duhovnim in večnim vrednotam. Za življenje naroda ni vseeno, če mladina zgubi čut za poštenje In dostojanstvo človeške .sposobnosti in .si postavi za namen samo uživanje in drsi v globino spolne raz-vratnosti. Za življenje naroda mi vseeno, če se Iz leta v leto ugotavlja zmeraj večje število zakonskih ločitev, toliko manj, ker to najhuje občutijo tisoči otrok, ki so izgubili toploto in varstvo družine. Za življenje naroda ni. vseeno, če se ljudje vdajajo pijanosti, tatvini, sovraštvu in nasilju. Cerkev vidi svoje božansko poslanstvo v tem, da ljudi odvrača od hudega in jih vzgaja za dobroto in pravičnost v Resnici. S tem postaja .naj,iskrenejša sodelagka z vsemi ljudmi dobre volje v ustvarjanju umirjenega in spodobnega človeškega življenja. Čeprav je njena prva naloga ta, da vodi ljudi v večno domovino, vendar ji ni vseeno, kaj se godi na tem svetu. Cerkev se zavzema za složnost in ljubezen med ljudmi vseh barv in plemen, vseh prepričanj in stanov. Prizadeva si, da pomaga ustvarjati svet .miru, pravice in resnične vzajemnosti med vsemi narodi, pa vendar srečuje cesto nasprotovanje in nerazumevanje. Pa ona kljub temu oznanja ljubezen do vsakega človeka: tudi do tistega, ki ne sprejema evangelija kot svoje življenjsko prepričanje, in do tistega, ki se razglaša za nevernika. Nikogar ne smemo sovražiti in zaničevati. V vsakem človeku smo (dolžni spoštovati človeško dostojanstvo. Versko prepričanje morajo spoštovati Ničigar prepričanja ,se ne smemo s silo dotakniti. Nikomur se ne sme vsiljevati vera, 3 pa tudi brezboštvo me. V imenu človeškega dostojanstva slovesno poudarjamo, da ima tudi vernik pravico, da ga spoštujejo. Cerkev ne more oznanjati drugačnega humanizma kakor humanizem ljubezni in miru. Ona blagoslavlja vsa prizadevanja za blaginjo in mir na svetu, pa ne samo splošni mir med narodi, marveč tudi osebni mir vsakega človeškega bitja posebej: da v miru veruje, da v miru moli, da v miru živi spodobno človeško življenje. Skrbi nas čudna psihoza nekega strahu in ozirov v izpovedovanju vere in opravljanju krščanskih dolžnosti. Zaradi tega mnogi ne dajejo krstiti svojih otrok, se ne poročajo cerkveno, ne prejemajo drugih zakramentov. Sami ne hodijo v cerkev in ne pošiljajo svojih otrok, čeprav so prepričani, da je to njihova dolžnost, pa to opuščajo oh očitkih vesti in z nevoljo v duši. Slovesno izjavljamo, da je v vsaki ureditvi treba človeka razumeti celotno. Človek ni samo telo, ima tudi razumno, nesmrtno dušo, s katero teži za duhovnimi vrednotami. Da se torej človek čuti zadovoljnega in mirnega, ima polno pravico do svobode, da živi v skladu s svojo vero in vestjo. Ta pravica je pri nas ‘zagotovljena z ustavo Socialistične republike Jugoslavije. Ta pravica je posebej poudarjena v listini Združenih narodov, ki so jo podpisale vse članice. Prvi člen zakona o pravnem položaju verskih skupnosti se glasi: »Državljanom socialistične federativne republike Jugoslavije se zagotavlja svoboda vesti in svoboda veroizpovedi.« V 6. členu istega zakona pa stoji: »Nihče ne sme braniti državljanom, udeleževati se verskih obredov in drugih izrazov verskih čustev. Nihče ne sme siliti člana verske skupnosti, da ne uporablja pravic, ki mu kot državljanu pripadajo po ustavi in zakonih.« „Kozarcev in otrok . . V avstralskih »Mislih« je v letošnji prvi številki zapisana tudi tale zanimiva primera: »Sem slišal, da je Burgarjev oča tam na Dolenjskem včasih pomodroval: ,Kozarcev in otrok mi nikoli preveč pri hiši. Kozarci se pobijejo, otroci pa zrastejo in sfirče iz gnezda. Če jih je več, vsaj kakšen morda ostane pri hiši v pomoč staršem na stara leta . . .‘ Stara modrost, ki odtehta vse ,nove‘ modro-4 sti o preprečevanju rojstev, ki iso po časopi- sih in v pogovorih na dnevnem redu ter tako begajo mlade izseljenske družine. Družina, ki žrtev ne pozna več, zaide v druge težave, ki so vse hujše kot pa skrb za otroke. Zgledov za to imamo že dovolj tudi med nami-Kaj pomaga nova hiša in vsa udobnost, k° pa sreče ni v njej! Sreča v družini se more kupiti samo z žrtvijo, ki ista jo mlada zakonca pri poroki voljno sicer sprejela, kasneje pa odložila na račun udobnega življenja. Kaj ni res tako?« Ženska več vredna? Slovenski psiholog, iki predava na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, dr. Anton Ij' stenjak, je letos spet izdal eno izmed svoji tehtnih knjig. Novi knjigi je dal naslov. »Če bi še enkrat živel«. V knjigi primerja tudi žensko in moškega. Kaj ugotavlja? Berite! »Ženske so bolj žilave in odporne proti boleznim in smrti, čeprav veljaj® za slabotni spol, kakor so jj® rekli v starih časih. Zato so biološko (življenjsko) večvredne kot moški. Danes cenijo povprečno »pričakovano starost« pri možu na 65, pri ženi pa 72 let. Ženska je povprečno sicer večkrat bolna kot moški, toda znano je, da so možem bolezni nevarnejše, večkrat kar usodne. Za žrtve, ki jih mora žena v službi življenja iprenašati v večji meri nego moiž, jo narava poplača z večjo življenjsko žilavoistjo in daljšim življenjem, tako da ze biološko gledano nikakor ni manj, marveč kvečjemu večvredna kot mož. Ženo je sicei ,strah' iti ponoči skozi oddaljen gozd, zato želi moškega isipremljevavca, da jo ,ščiti in ji daje poguma; toda na kak ,odločilen1 obrsK (avdienco im podobno) pa bi povprečen moz potreboval za spremstvo duhovno prisebne žene, ki se v kritičnih (mučnih) položajih neprimerno bolje znajde in (z jezikom) odreže kot pa Jntelegenten1 mož, ki je večkrat kar štorasto neroden. Če pa ga žena ne spremlja, ga navadno pozneje pošteno ošteje, češ da se ni znašel, da ni znal o pravem času prve besede prave besede postaviti in kakšna je škoda, da nje ni bilo poleg; ona bi bila položaj bolje rešila. Tudi v hudih življenjskih udarcih (naravnih katastrofah, nesrečah, smiti, požaru in podobno) se žene pokažejo pogosto bolj prisebne ko moški.« Ni čuda, če slišimo včasih, kako moški zavidajo ženski svet: »Lahko je ženskam, ko si znajo pomagati!« Iz življenja Cerkve Na Madžarskem deluje v dušnopastirstvu le 3089 katoliških -duhovnikov. Državna Verska komisija navaja sicer število 5.400, a so tu všteti tudi bolni duhovniki in tisti, katerim je prav komuni stična tiranija prepovedala dušnopastirsko delo. * Na Češkoslovaškem mora okoli 1000 katoliških duhovnikov opravljati težaš'ka dela v tovarnah, poljedelstvu in pri transportnih podjetjih. Izvrševanje duhovniškega poklica jim komunistične oblasti ne dovolijo. Zadnji čas je pritisk nekoliko popustil. * Kat. Cerkev vodi v Indiji 80 vseučiliških ustanov. Poleg tega vzdržuje še 6176 šol 'za splošno izobrazbo, 145 tehničnih in industrijskih šol ter več učiteljišč. Okoli 9.400 duhovnikov dn -redovnic se posveča vzgoji poldrugega milijona učencev, ki obiskujejo katoliške šole. V 'brazilski zvezni državi -Bahia se je letos januarja začel prvi tečaj za poročene in neporočene diakone. V triletnem tečaju je vsako leto 1 mesec posvečen teoretični pripravi, 11 mesecev pa praktičnemu delu na župnijah. Škofje upaj-o, da bodo diakoni vsaj deloma ublažili pomanjkanje duhovnikov, ki so z delom preobloženi. stkani je 1,5 milijona ljudi iz skoraj vseh dežel na 'svetu obiskalo Marijino svetišče v Fatimi na Portugalskem. st- Na Holandskem bo letos dograjenih 68 novih cerkva. K skupnim istroškom, ki znašajo 48 -milijonov mark, prispeva država 30 °/o. Od konca zadnje svetovne vojne do danes so na Holandskem zgradili 2536 novih cerkva in postavili 160 začasnih kapel. Nova postna postava Vsak kristjan, ki hoče ostati združen -s Kristusom in živ ud Kristusove Cerkve, mora živeti v duhu spokarnosti in jemati nase svoj križ. To delanje pokore bo nujno našlo svoj zunanji izraz v opravljanju spokornih del, v odpovedi, premagovanju in žrtvah. S tem bo pričal, da se zaveda, da je življenje na tem svetu priprava na večnost, da Naš veliki umehtik avhiiekl Jože Plečnik je iakole okrasil v ljubljanski stolnici križ ob krstnem kamnu. O sveti križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ! je neko trpljenje neizbežno delež slehernega človeka, da vse zemeljislkie in materialne dobrine človeka ne prinesejo trajne in resnične -sreče. Spokornih dejanj -ima človek veliko na izbiro: molitev, duhovna iin telesna dela v pomoč bližnjemu, delo, vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, prenašanje trpljenja, odpoved zabavi in po stari navadi adržek od mesa in pritrgovanjie v jedi (post). Važno je, da vsako -spokorno delo človek prostovoljno vzame nase, da pomeni zanj res neko žrtev. Cerkev želi, naj se opravljajo spokorna dela predvsem v postnem času (ko se pripravljamo na Veliko noč) in ob petkih (če ni tisti dan praznik; petek je namreč dan Kristusove daritve na križu za odrešenje človeštva). Za vso Cerkev predpisani postni dnevi so v postnem času: prvi dan postnega časa (pepelnica) in vsi petki. Na vse te dni naj se kristjan zdrži mesnih jedi, na pepelnico in na veliki petek pa naj si tudi pri,trga v jedi (tako da se le enkrat do sitega naje). Zdržati se mesnih jedi so dolžni vsi, ki so izpolnili 14. leto, pritrgati si v jedi pa so dolžni vsi, ki so izpolnili 21. leto im še niso začeli 60. leto življenja. Vse mlajše pa naj starši im vzgojitelji učijo, da bodo razumeli duha spokorno,sti in znali v tem duhu živeti. Škofje vsakega naroda ali pokrajine morejo na svojih konferencah predpisati kakšna druga spokorna dela, 'ki so primernejša v njihovih škofijah. Škofje in župniki imajo v tem pogledu tudi posebna pooblastila za posamezne družine ali vernike. Močno se priporoča, da naj v postnem času verniki več molijo, in poleg prejemanja zakramenta sv. pokore opravljajo še druga spokorna dela in žrtve. Ta postna postava je važna in predstavlja za kristjane resno dolžnost. Njen namen je, da bi v bodoče kristjani pravilneje rabili zemelj.ske dobrine in tako sodelovali pri posvečenju sveta. Kdor večkrat, zaporedoma ali redno krši to postavo, greši s smrtnim grehom. Kaj bo določila konferenca škofov krajev, v katerih živimo, še posebnega, pa bomo šele zvedeli. Kratke vesli Rl Človek in vesolje Lani decembra so Amerikanci naredili velik korak naprej v osvajanju vesolja: dve vesoljski ladji sta se 300 km nad zemljo približali druga drugi na manj kot 1 meter razdalje. »Priprava in potek tega sestanka v vesolju,« tako je Vatikanski radio komentiral ta dogodek, »kaže na premoč človeškega razuma nad vesoljem in podčrtava pomen sv. pisma, ki že na prvih straneh govori o tem, da je človek poklican, da zavlada nad zemljo.« A prav zaradi te izredne moči človeškega uma postaja prihodnost človeštva velik problem, nadaljuje komentator: »Znanost in tehnika sta orodje v človekovih rokah. Postati moreta orodje uničenja ali Pa odskočna deska v boljše, človeka bolj vredno življenje. Danes ni nobenega dvoma vec, da človek ne bi mogel osvojiti vesolja. Veliko vprašanje pa je, ali si bo človek pridobil potrebno nravno zrelost, da mu bo tehnika orodje resničnega blagostanja in miru.« H Za napredek Afrike Na katoliški univerzi Lovanium v republiki Kongo v mestu Leopoldville študira 1500 visokošolcev. Do leta 1968 se bo to število podvojilo, leta 1971 pa se dvignilo na 5000. Vendar je to še veliko premalo, saj bi ta mlada afriška država takoj potrebovala 2000 zdravnikov, 3500 inženirjev, 5000 srednješolskih profesorjev, 2000 gospodarstvenikov in sociologov, 2000 pravnikov, advokatov in višjih uradnikov z akademsko izobrazbo. H Nova pota Na Holandskem iščejo kapucini nove oblike redovniškega življenja, ki bi bile bolj v skladu z modernim časom. Po trije patri bodo živeli skupaj, hodili bodo v civilu. kruh si bodo služili z delom v tovarnah ali v obrti. Tudi posebnemu redovnemu imenu ter nazivu »prečastiti« se hočejo odpovedati. Posnemati hočejo Kristusa, ki je živel med ljudmi kot eden izmed njih. ■ Kaj pravi angleški metodist? Znani angleški metodistični pridigar Lord Sopor iof Kingsway je v Wiimhledonu izjavil: »Prišel bo čas, ko se bomo vsi kristjani zbrali ob papežu v Rimu«. Druge poti k zedinjenju on ne vidi. Vendar pa bodo morali po njegovem mnenju papež in katoličani spremeniti še marsikatero zadržanje, ki moti druge kristjane. ■I Povečajmo misijonsko prizadevanje! Leta 1961 je 18 odstotkov svetovnega prebivalstva izpovedalo katoliško vero, danes pa le 16 odstotkov. Ako katoličani ne poživimo misijonskega dela, bomo čez 20 let predstavljali v svetu manjšino 6 odstotkov. Razlog za to nazadovanje je hitro naraščanje poganskega svetovnega prebivalstva, ki ga misijonsko delo zaradi pomanjkanja poklicev in gmotnih sredstev ne more dohajati. France Poboljšaj: 4 moji spomini V tern času smo dobili tudi pomoč vojaštva z ruske fronte. Prišli so nam pomagat tudi rojaki iz Bosne. Bosanci so se tedaj posebno odlikovali pri Kalvariji. Ko so Italijani napravili ofenzivo in zavzeli Gorico, so Bosanci tri dni držali Kalvarijo ter imeli rdečo luč in prosili za pomoč. A rezerve ni bilo. Do zadnjega moža so Bosanci padli junaške smrti, kar jih je bilo na Kalvariji obkoljenih. Od tistega časa so Italijani dobro poznali Bosance ter se jih bali kot hudič križa. Rekli so jim »Turfko«. Ako so Bosanci ibili v strelnih jarkih pa so obesili rdeči fes na kol in ga 'kazali Italijanom, so že imeli strah in trepet pred njimi. Vedeli so, da Bosanoi ne pustijo nobenega pri življenju, če ga dobijo v pest. Na fronti pri Doberdobu Slovenski vojaiki so se izredno junaško borili na Doberdobu. Tam jih je padlo na tisoče in so s tem zabranili Italijanom, da niso prodrli fronte in prišli do Ljubljane. Bitka je bila grozna, kajti pele so strojnice »mašinengeveri«, padale so granate in šrap-neli, zemlja se je tresla od udarcev granat iz kanonov. Bliskalo se je od žarometov od obeh strani. Ječali in stokali so ranjenci; eni so molili v strahu, drugi pa so preklinjali. Metali smo ročne granate proti sovražnikom in jih obsipavali s kroglami iz pušk. Naenkrat nisem mogel več odpirati zapirača pri puški. Preveč se je razgrela. Pobral sem puško padlega vojaka in nadaljeval boj, kajti vedel sem, da ako me dobe v rolke italijanski ber-saljeni in Kalabreži, kateri so bili pred nami, mi bo slabo predla. Rekli so, da ne pustijo nobenega pri življenju, če ga dobijo v pest. Nisem gledal ne na levo in ne na desno. Delal sem kot stroj, brez občutka in brez misli, da sem človek. Udarila je granata kakih pet metrov od mene. Moj tovariš blizu mene je zakričal in se zgrudil v jarek. Začutil sem udarec na usta, se malo stresel in pljunil iz ust odbiti zob. Kri se mi je vlila iz ust, kamen mi je namreč prebil zgornjo ustnico in mi odbil en zob, tri pa obrnil nazaj. Potuhnil sem se v jarek in prišel k zavesti, da sem človek. Z roko sem poravnal nazaj obrnjene zobe. Zlezel sem v poprej izkopano luknjo ter premišljeval, kaj bo še prišlo. Okoli mene je vse utihnilo. Nato sem zaspal od slabosti. To je bilo proti jutru. Ko sem se spet zbudil od udarca granate, je bila noč. Videl sem, da sem prespal ves dan, ne da bi me kateri našel. Poiskal sem v temi konzervo v nahrbtniku, jo odprl z bodalom in pojedel brez kruha, ker ga nisem imel. Po jarku je smrdelo po krvi in ljudeh, a vseeno mi je konzerva dobro teknila, čeravno so me boleli zobje in usta ter sem imel ustnice debele kot vol. Zaklicati si nisem upal, kajti bal sean «e, da me ne zagrabi kak Italijan za vrat. Mislil sem, da so se naši umaknili nazaj in da sem jaz ostal sam v jarku. Ker nisem čutil živega bitja blizu mene, sem odložil puško in nahrbtnik v jarek, se zavil v suknjo, zlezel nazaj v luknjo ter čakal, kdaj pridejo Italijani in me odvedejo kam na Laško v ujetništvo ali pa umore. Bil sem na vse pripravljen. Proti jutru sem zaslišal neko šepetanje po jarku. Mislil sem, da prihajajo Italijani. Stisnil sem se v luknjo in čakal, kaj bo. Zaslišal sem tiho govorjenje. Poslušal sem. če je italijansko. Ujel sem besedo »Hier kein Mann am Leben«. Bil je neki avstrijski narednik od druge kompanije. Zaigralo mi je v srcu in strah se mi je odvalil od srca. Zlezel sem iz luknje, se hitro opasal, si naprtil nahrbtnik, pobral puško in rekel tiho: »Hier ein Mann von fünfte Kompanie.« Takoj so bili trije pri imeni, od katerih pa nikogar nisem poznal. Narednik mi je posvetil v obraz z žepno svetilko in videl, da sem krvav po licu in obleki. Ponudil mi je čutaro, v kateri je imel vino im mi rekel: »Trink, Kamerad!« Izpil sem kake pol litra vina in se oddahnil. »Hvala, kamerad!« sem dejal. Izpraševali so me potihoma, kako je bilo. Povedal sem na kratko, kako in kaj je bilo z mano. Nato so rdkli, da gremo naprej po strelskem jarku na desno, da vidijo, če najdejo še katerega živega. Šel sem z njimi po jatku in začeli so se oglašati ranjeni in zdravi. Bilo nas je še šestnajst zdravih, čeprav ne popolnoma, od stodvanajst mož od stotnije. Ko se je zdanilo, smo šele videli, kakšen je bil boj. Ležalo je vse polno mrtvih in ranjenih, naših in Italijanov, vse pomešano med seboj. Zastalo mi je srce, videč razmesarjena telesa, ranjence brez roke ali noge. Stokali so naši ranjenci dn prosili pomoči, a še bolj Italijani, ki so bolj mehkužni. Kli- cali so: »Kamerad austriako, Dio mio, mia mama, akva, akva!« A kaj, ko človek ni mogel pomagata veliko. Prišel je neki poročnik in ukazal: »Avstrijske ranjence spravite nazaj, italijanska ,porka‘ pa naj pogine!« Pograbila sva s tovarišem nekega Slovenca, kateremu je šrapnel odtrgal nogo v stopalu na desni nogi. Za isilo sva ga obvezala in nesla nazaj k sanitejcem. Bil sem zadovoljen, da sem končno prišel iz strelskega jarka. Ko sva tako nesla ranjenega tovariša nazaj, pa so Italijani začeli spet streljati z artilerijo, ker so opazili, da se naše čete spet pomikajo v strelske jarke. Pokalo je okoli naju, a midva sva -tekla, kolikor mama je duša dala. Ranjenec je bil težak; omagala sva. Položila sva ga na tla in slkočila v jamo na stran, kjer je malo prej udarila granata. Ranjenec je kričal, potem pa utihnil. Grmelo je okrog maju, da nisva upala vzdigniti glave. Stiskala sva se eden 'k drugemu ter se delala trda. Mislila sva, da, ako maju -zadene, naju ne bo toliko bolelo. Ko je pa malo ponehalo pokati, sva se skobacala iz jame, a ranjenca nisva našla milkjer. Šla sva oprezno naprej in zagledala ranjenca kakih tristo metrov naprej v neki jami. Zgodilo se mu ni nič; po eni sami inoigi je tekel tako daleč. Naložila sva ga -spet in -srečno prinesla do sanitejske postaje. V zavetišču sem videl nekega ranjenca ležati na nosilnici, ki mu je visela leva roka in vsa -stran leve rame z nosilnice. Vzdihoval je in gledal -z že napol steklenimi očmi. Pri šel je vojni kurat -in -mu -podelil -sveto mazi-lj-enje. Bil sem zadovoljen, da jo misem bolj iztaknil. Obljubil -sem -pa sam pri -sebi, da ne grem nikoli več v strelski jarek. Ranjenega tovariša -sva oddala in sprejela listek. Potem sem se predstavil zdravniku. Ta mi je pogledal zobe, jih malo s -kleščami naravnal, namazal z jodom, da -me je peklo 'kot ogenj in rekel: »Ko pridete v rezervo, vam bomo pa brezplačno .napravili -zobe. Sedaj pa hitro nazaj -po druge ranjence! Sila je velika.« Najrajši bi mu 'bil pljunil v obraz, pa so me bolela usta, katera sem imel taka kot vol. Vzela sva nosilnico, imenovane »Feldtrage«, vsak polovico, in sva se odstranila. Hodila sva nekaj časa. Ko pa je začelo spet pokati, sva počenila za nekim hribčkom v jamo -in -čakala, da pokanje poneha. Naenkrat sva zagledala kakih sto korakov pred nama tri vojake. Nesli so -menažo in kruh v 8 strelske jarke. Udarila je granata in raztr- gala moža z vrečo na rami. Kruh je zlete po zraku in k sreči je eden padel -blizu naju na tla. Skočil -sem iz jame, ga pobral in prelomil na dva enaka dela. Nisem ga pa se Prl" nesel do ust, ko je že bil tretji vojak pri nama in naju prosil za kruh. Odlomila sva vsa en ko-s in mu dala toliko, da smo imeli vsi trije enako. Pojedli smo vsak svoj kos. kot -volkovi, 'kajti mena-že že nismo dobili trn dni nobene. Potem sta -prišla -dva ogrska -»Fel-dz en dalja« in -sta nas nagnala nazaj -proti strelskim jarkom. Izgovarjali smo se, a -sta -nam gr° žila, da nas, če -ne gremo nazaj, postrelita. Kajti nihče ni smel iti v ozadje brez lista oziroma dovoljenja od oficirja. Pridusil -sem -se prav po slovensko in skočil v prekop, ona -dva pa -za menoj. Kakih par sto korakov naprej sem našel nekega -ogrskega poročnika, kateri se je najbrž -sa-m udaril po kolenu, a je imel oteklega in je stdkal -in -me prosil, da naj grem z njim na pomožno postajo. Povedal ;sem -mu v Slovenski nemščini, da, ce m1 napiše listek, ker sem itak ranjen, ga ud1" Šim in pridem nazaj ter ga bom -spremil- Ker je ravno zopet začelo pokati, je vzel belez mico in hitro napisal dovolilnico. Oddal sem prišlamu vojaku -polovico nosilnice, P!rjle poročnika pod roko. Odšla sva in Pr*jj a srečno spet nazaj na -pomožno postajo. P° ročnik je rekel zdravniku nekaj -po o,grsk° in zdravnik je rekel: »Igen«. Napisal je drug listek njemu -in meni in odšla nekako dvesto korakov daleč -do ceste, kjer je bilo že vec drugih lahko ranjenih. Prišel je tovorni av toimobil. Naložili so nas vanj kot žveplen ce v škatlo, pa haj-di nazaj v Ajdovščino. Tam sem se kmalu pozdravil. Poslali so -me potem v Brezovico na okrevanje, o-d tam pa v Le ring v barake k rudarskemu kadru. Tu sem se šele učil -stradati. Parkrat sem odšel tudi na -dopust brez -dovoljenja. Doma -sem se malo -pokrepčal, čeravno je b-ilo tedaj že vsa hrana na karte -in si težko dobil kaj za jesti, -ko -so vedno rekvirirali -za vojsko-Iz Ldbr-inga so me neki dan poslali z vec dni-gimi v Rojc, tri ure daleč v hribe podira smreke za vojaške potrebe. Bila je huda z1 ma, a s čevlji in obleko -smo bili -slabo pro skrbljeni. Bill -smo neprestano -mokri, ker Je bilo -snega čez -meter na debelo. V Rojcu sem ostal nekaj -mesecev. Ko -smo -pa prosili za čevlje in obleko, so nas poklicali nazaj v Leb ring. Ko smo prišli na postajo v Erenhauzen, so vsi odšli -na vlak, ki vozi proti Mariboru. Jaz sem imel dokumente za vse, da jih pripeljem v Lebring. Prosil sem jih, naj me ubogajo, a v Löbring niso hoteli. Vsi so bili doma iz bližine Trbovelj kot jaz. Zato mi ni preostalo drugega, kot da sem vstopil v isti vlak in se peljal z njimi. Na vlaku sem jih iprosil, da naj se spet dobimo v osmih dneh in sicer v Lebringu. Obljubili so mi vsi. Na dogovorjeni dan pa sem se vrnil v Lebring v našo barako isam. Našel sem tam samo enega izmed njih, drugih nisem videl nikoli več. Odšla sva sama k brkovitemu naredniku in «e prijavila. Nahrulil me je prav pošteno. Zagovarjal sem se, da nisem mogel sam nikomur braniti, posebno iker-sem bil brez orožja. Rekel mi je, da bom plačal za vse. Dobil sem zaostalo plačo, kruh, tobak in karto za me-nažo. Takrat je vladala v Lebringu strašna lakota. Vsak dan je pri delitvi menaže padlo po deset do dvajset mož v omedlevico od lakote, blodili smo po travnikih nabirat kislico, da smo jo jedli. Bilo je tam več tisoč vojakov-rudarjev nastanjenih po barakah. Namesto da bi jih poslali delat v rudnike ali na kmete, kjer je primanjkovalo delavcev, so jih držali v barakah in izpostavljali lakoti. Čemu tako? Zato ker ni bilo nikjer pravega reda. Zato je tudi morala Avstrija propasti. Po razpadu so seveda govorili, da so razpa- da krivi Jugoslovani in Čehi. Toda krivi so bili tega voditelji države sami. Naši rojaki so se na frontah povsod hrabro borili, čeprav niso dobivali zaslužene pohvale za svojo hrabrost. »Kamerad Sniršuh« je vedno hodil po kostanj v žerjavico za druge. Kranjski Janez se je povsod dobro postavil, čeravno je moral stradati. Ali sila kola lomi. Lakota je prisilila narod, da se je nehal bojevati. Državno upravo so imeli v rokah Judje. Z lakoto so nas prisilili, da smo izdali težko prihranjene zlatnike, cekine in srebrn denar. Ko so pa imeli vse od nas, je bilo vojne konec. Pustili so nam samo raztrgani papirnati denar, ki ni imel skoraj nobene vrednosti več. Marsikateri varčni in pridni rodoljub je s tem zgubil vse svoje premoženje, narod pa svoj najboljši cvet, fante in može. (Drugič nadaljevanje) Dober računar. — V šoli so imeli izpraševanje in učitelj je vprašal učenca: »No, Mihec, sedaj nam pa povej, ali si se naučil -množiti? Hiša ima štiri nadstropja in v vsako nadstropje drži 42 stopnic. Koliko stopnic moraš prehoditi, če hočeš priti v četrto nadstropje?« — Mihec: »Vse, gospod učitelj!« don kamüo in pepon Humoristična zgodba iz italijanskega živ-Ijenja po zadnji vojni. Nastopajo predvsem tri osebe: župnik don Kamilo, župan komunist Pepon in Kristus križani. Še tisti dan je našel don Kamilo zvezo med mrtvim partizanom in srečanjem z istim mladeničem sredi vasi. Drugo jutro je bil že navsezgodaj v Pe-ponoivi delavnici. Rdeči župan je pravkar ležal na hrbtu pod starim avtomobilom ,in mu pregledoval obisti. »Dober dan, tovariš župan,« ga je vljudno pozdravil dom Kamilo. »Prišel sem ti povedat, da mi opis načrta ,Ljudske hiše1 že dve noči ne da spati.« »Kajine, lepa zamisel,« je zlobno pogledal Pepon izpod vozila. »Izredna,« je don Kamilo potrdil. »Tudi jaz sem se odločil storiti nekaj podobnega. Postavil bom 'kopalni bazen, igrišče, majhen oder za predstave. Temeljni kamen bom postavil prihodnjo nedeljo. Zelo bom počaščen, če kot župan osebno prideš na blagoslovitev.« »Zakaj pa ne?« je bil Pepon takoj navdušen. »Vljudnost za vljudnost.« »Prav. Toda mimogrede povedano: načrt za svojo hišo boš moral malo spremeniti. Po mojem mnenju je prevelika.« Pepon ga je začudeno gledal. »Da, Pepon,« je nadaljeval mirno don Kamilo. »Takrat, ko smo pokopali nesrečnega partizana, krsta najbrž ni bila dobro zaprta, kajti jaz sem včeraj srečal njegovo truplo, ki je mirno -korakalo po vasi.« Pepon je zaškrtnil -z zobmi. »Ti nekaj namiguješ!« »Prav nič. Samo to vem, da je bila tista krsta, katero sem jaz blagoslovil in so ji Angleži -izkazali časti, polna -dragocenih predmetov, ki si jih ti našel v Dottijevi vili, medtem ko je ranjeni partizan ostal skrit pod streho.« »Spet stare laži,« je -ogorčeno zavpil Pepon. »Hočeš -spraviti v slabo luč odporniško gibanje?« -»Pusti na miru odporniško gibanje!« je miril don Kamilo. »Toda bolje je, da si do mene iskren in mi ničesar -ne skrivaš!« Popoldne istega dne je zagledal dom Kamilo župana Pepona v -spremstvu treh mo- ških, istih, -ki so nosili krsto, ki so se bližali župnišču in -nato vstopili. Pepon je začel kar naravnost. »Vi -nimate kaj namigovati. Vse, kar smo našli, so bili ukradeni predmeti, ki so jih nanesli Nemci v Dottijevo vilo. Če jih ne bi pobrali mi, bi jih odnesli Angleži. Edini način, rešiti jih, je bila prevara s krsto. Kot vidite, je dobro uspela. Prodali smo potem zaplenjene predmete, ne da bi si pridržali en sam centim. Tu so potrdila! Tako smo zbrali deset milijonov -lir, ki jih bomo porabili v korist ljudstva.« kurja, eden od Peponovega -spremstva, Je začel mahati z rokami, češ da je to, kar je povedal župan, čista resnica in da, če mu kdo ne bo verjel, on ve, kako se s takimi ljudmi postopa. »Tudi j-az vem to,« je mimo odgovoril don Kamilo. Spustil je dz rok časopis, ki ga je držal pred seboj, in prikazala se je strojnica, nekdaj Papomova last. kurja je pobledel in nehote ,stopil korak nazaj, Pepon pa je začel kriliti -z rokami. »Don Kamilo, bo' stajamo na vaš predlog.« Naslednjo nedeljo je župan Pepon pri' sostvoval z vsemi -oblastmi blagoslovitvi temeljnega kamna bodočega otroškega vrtca. Celo majhen govor je imel. Toda ko sta bila za trenutek sama, je šepnil do-n Kamilu na uho: »Menim, da bi temeljni kamen veliko bolje -sluzil svojemu namenu, če bi vam ga nekdo privezal na vrat in vas potopil v globine reke Pada!« * Zvečer se je don Kamilo predstavil Kri' stuisu in mu povedal celotno -zgodbo o rdečem zakladu. »Kaj praviš na vse to?« je •končno vprašal Kristusa. »Samo po sebi je -to eden -najbolj temnih primerov izsiljevanja,« je -odgovoril Kristus. »Toda -če jih boš -uporabil, kot misliš, ti tvojega ravnanja ne bom očital.« Don Kamilo se je glolboko priklonil in odšel k počitku. Pomoči jc sanjal, kako je farni vrt poln otrok, ki se igrajo in zabavajo na vrtiljaku in gugalnici. Celo Svobod an Kami-lo Lenin, izadnji Pepomov otrok, je bil med njimi. To ga je napolnjevalo še s posebnim zadovoljstvom. Razpoka na zvoniku Pol milje od vasi je stala osamljena hiša. V njej je živela »gospa Kristina«. Pravzaprav ni bila gospa, temveč gospodična, dasi že pri šestinosemdesetih letih. Toda vsa vas ji je rekla gospa, 'kajti ona je bila tista, ki je tri rodove v vasi naučila brati in pisati, in to v času, ko je bil abecednik nekaj dragocenega celo po mestih. Noč je že legla na zemljo in tema je bila gosta, da nisi videl skoraj korak naprej. Za skupino mož, ki so si s klobuki, globoko poveznjenimi navzdol, skušali zakriti svoje obraze, je prišla ta tema kot nalašč. Niso želeli, da bi jih videl 'kdo od vaščanov, kam so namenjeni. Prišli so do učiteljičine hiše od zadnje strani, preskočili vrtno ograjo in se znašli pod oknom, ki je bilo zastrto z zaveso, pa ne toliko, da ne bi skozi udarjali slabotni prameni svetkvbe. »Vse je v redu,« je zašepetal Pepon, oči-vidno vodja skrivnostne nočne odprave. »Srečo smo imeli, še je pokonci. Pokliči ti, Bkspedit!« Človek visoke rasti, koščene postave in odločnega pogleda, je stopil nekaj korakov naprej in udaril s pestjo na vrata. »Kdo je?« se je oglasil glas od znotraj. »Scartazzini,« je moški odgovoril. Vrata so se napol odprla in prikazala se je ženska postava z belimi lasmi, držeč v roki majhno leščerbo. Možje so stopili iz senčnega zaklona im se ji približali. »Kdo so ti ljudje?« je starka mezaupljivo vprašala. »Z menoj ,so prišli,« je razlagal Ekspedit. »So moji prijatelji. Važne stvari se moramo z vami po razgovoriti.« Starka jim je dala znamenje, naj vstopijo. Zaviti v svoje plašče, je vseh deset mož vstopilo in se postavilo pred mizo. Niso rekli ničesar, le stali so brezizrazno in čakali, da »gospa Kristina« 'Spregovori. Ta se je usedla, si nadela naočnike in se zazrla v obraze, ki so štrleli iz temnih plaščev. »Hm,« je zamrmrala. Poznala je vse od kraja. Vsi so šli Skozi njeno vzgojo, v kateri je imela tudi palica veliko besedo. »Kaj se je zgodilo?« je »gospa Kristina« prelomila dušeči molk. Ekspedit je razložil: »Imeli smo občinske volitve in so zmagali rdeči.« »Rdeči so slabi ljudje,« je pripomnila nekdanja učiteljica. »Toda ti rdeči, ki so v vasi zmagali, smo mii,« je Ekspedit nadaljeval. »Četudi! Niste nič boljši kot vaši očetje. Leta 1901 me je hotel tvoj bedasti oče prisiliti, da odstranim križ iz šolskih prostorov,« se je starka razvnela. »To je bilo nekdaj,« je miril Ekspedit, »danes se to več ne bo dogajalo.« »Vsaj to,« je momljala »gospa Kristina«. »Kaj vas torej žuli?« »Mi smo sicer volitve dobili, a ne povsem. V občinskem odboru sedita tudi dva črna.« »Črna?« »Da! Dva reakcionar ja: Spiletti in vitez Bignini.« Učiteljica se je zaničljivo zasmejala. »Če ste rdeči, dolgo ne boste več. Neumnosti, ki jih boste v občinskem svetu povedali, vam bodo obraz porumenile bolj kot tistim, ki imajo zlatenico.« »Saj to je tisto,« je dajal Ekspedit prav starki. »Zato smo tudi prišli. Samo vi nam lahko pomagate. Se razume, da ne bo zastonj.« »Pomagati?« »Da! Prihajali bomo ponoči k vam, da nam preberete in popravite naša poročila in razložite besede, ki jih ne razumemo. Saj, če ne bi bilo onih dveh nesnažnežev, bi bilo vse preprosto. Razumeli bi se brez visokodo-nečih besed. Tako pa . . . če ne bomo fino govorili, se nam bo vsa vas smejala.« »Gospa Kristina« je zamišljeno pripomnila: »Če bi se bili ob svojem času, namesto da ste se potepali, pridno učili, danes vam ne bi bilo treba prosjačiti tukaj.« »Kaj hočemo, gospa Kristina! Od tedaj je minilo že trideset let.« »Gospa Kristina« si je popravila naočnike in se zravnala, kot da je spet sredi paglavcev v 'šoli. Tudi moški so se v trenutku začutili trideset let mlajše. »Sedite!« je ukazala učiteljica. Dvignila je nato leščerbo in šla od obraza do obraza. Vsak obraz ji je pričaral ime in spomine, ki so bili z imenom združeni. Župan Popom se je skušal skriti v najbolj 12 'oddaljena ikoit sobe. Pa mu vse skrivanje ni nič pomagalo. Ko ga je starka odkrila, je namerila vanj svoj koščeni prst in izavpila: »Ti pa, da se mi pri priči polbereš!« Ekspedit je 'Skušal posredovati. »Nič!« je sikala »gospa Kristina«. »V moji hiši -se Pepoe niti na fotografiji ne sme prikazati. Dovolj vragolij mi je zagodel v svojem času. Zgubi se torej in glej, da mi ne prideš več pred oči!« Ekspedit je obupano zakrilil z rokama. »Gospa Kristina, kaj naj delamo brez Pe-pona? On je vendar isedanji župan!« »Župan ali ne, tu nima kaj iskati!« je bila učiteljica odločna. Zagrabila je za palico in nadaljevala: »Če ne greš takoj, te pretepem kot takrat, ko si še trgal Mače po šolskih klopeh!« Pepon se je voljno dvignil. »Ali vam nisem pravil?« je dejal, obrnjen k tovarišem. »Preveč neumnosti sem ji povzročil v mladih letih.« »In to si zapomni,« je grozila -starka še dalje: »Čeprav postaneš prosvetni minister, -pri meni se ne prikaži več! Za mene ostaneš vedno — osel.« Pri tej -slovesni ugotovitvi se je spet usedla in začela s poukom. (Dalje prihodnjič) SLa kratek čas Na letovišču. — »Tukaj sva skoraj kakor dva na -novoporočena. . .,« je dejal moži-ček. — Žena pa mu odgovori: -»Prav -zares, tako čudovito dolg čas je!« Vrednost slepiča. — »Gospod zdravnik,« vpraša bolnik, »ali je res, da je -slepič brez vsake vrednosti in samo v -nadlego?« — Zdravnik: »Za bolnika že, za zdravnika pa ne.« Nepotrebna bojazen. — Poštni uradnik je rekel kmečki materi: »Mati, na pismo ste nalepili -preveč znamk.« — Kmetica: »Ježeš, pa menda vendar ne pojde pismo zdaj predaleč.« Slaba tolažba. — -Sredi Los Angelesa si lahko avtomobilisti prebere naslednje obvestilo: »Noe je imel s svojo barko prav takšne težave, kot jih imate vi z avtomobilom. Tudi -on je moral dolgo iskati, preden je našel parkirni prostor.« Iz »Ameriške domovine« . Prav je povedala Uredniki beograjske revije NIN (Nedelj-ne informativne novine) so pretekli mesec zastavili Vidi Tomšičevi, predsednici Slovenske zveze delovnega ljudstva več vprašanj o odnosu Slovencev d-o Jugoslavije. Vida Tomšič je ob tej priložnosti prav poudarila, da ni mogoče z zanikanjem narodnosti ustvariti nekakšnega »jugoslovanskega« nar-oda. V Sloveniji -se dogaja, da se mnogi, ki pridej-o iiz drugih republik, vedejo in -mislijo, da je srbohrvaščina državni jezik. Čeprav ni v ustavi nikjer to zapisano, so vendar mnogi menili, da je cilj Zveze komunistov v Jugoslaviji postopno -stapljanje jugoslovanskih narodov z zanemarjenjem svojega in ustvarjanjem nekega »jugoslovanskega« jezika. Vida Tomšič to pojmovanje .odločno odklanja, -kajti uporaba jezika ni politično vprašanje, ampak -zadeva vsakega posameznega naroda. Radi bomo upo-raMjali po možnosti in znanju jezik večine, toda le dotlej, -dokler večina tega ne bo nam -skušala prikazati kot dolžnost. So stvari, ki nujno zahtevajo, da -se pogovarjaš v jeziku ljudstva, med katerim živiš. Zdravnik se bo n. pr. -zelo težko pomenil s kmetom lin delavcem o njegovi bolezni, če ne zna slovenski. Prav -talko bo zaslišanje nerodno teklo, če se bo miličnik is Slovencem razgovarjal v srbohrvaščini. Imamo zvezne ustanove, ki bi -morale biti dvojezične nasproti Makedoniji dn Sloveniji. Če ugovarjamo, iker na bankovcih ni -zastopan slovenski ali makedonski jezik ali če zvezne ustanove izdajajo odlikovanja le v srbskem jeziku, pravijo, -da smo -dlakocepci -in -da razbijamo »m-ooo-lit« naše družbe. To ni res! Dolžnost -družbe je, da »imo-nolitno« varuje svoje pridobitve v vsakem jeziku in na vsakem kraju. Slovenstvo -in jugoslovanstvo -si nista prav nič navzkriž, le pravilno ju moramo pojmovati. Biti Jugoslovan pomeni -pripadati zvezni državi. Če me bo -pa kdo vprašal po narodnosti, bom odgovorila, — je rekla Tomšičeva — da je slovenska. Slovenstvo je pogoj jugoslovanstva. Že v predvojni Jugoslaviji .so nekateri hoteli napraviti iz jugoslovanstva pojem narodnosti. Mi v tem smislu jugo-slovanstvio zavračamo. Vem, da ne- kateri tovariši menijo, da bo v daljni prihodnosti nastal neki enoten jugoslovanski narod z enotnim jezikam. Jaz v to ne verujem. Pridružujem se pisatelju Ivanu Cankarju, ki je dejal: »Zame kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu sploh ne obstaja. Morda je kdaj obstajalo; toda rešeno je bilo tedaj, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci, po kulturi, ki je isad večstoletne ločene vzgoje, smo si pa med seboj bolj tuji nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali goriški viničar furlanskemu. Bodi 'tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli —■ jaz, ki dejstvo samo ugotavljam, g;a čisto gotovo nisem zakrivil.« Vida Tomšič je svoje misli o Jugoslaviji zaključila takole: »Jugoslavija je naziv skupnosti naših narodov in njih skupna domovina. Prav zato je privlačna za vse ljudi sveta, ker priznava človeka, ker priznava svoje narode in ker ima nekaj, kar jo dela edinstveno: ima šest republik, pet narodov, štiri jezike, tri vere, dve pisavi in eno federativno državno skupnost.« Slovenija v svefu (Nadaljevanje s 3. strani) Če je Iztok bil sin treh očetov, smo izseljenci na vsak način, kar še velja v večji meri za lotroke izseljencev, sinovi' dveh domovin: po krvi in po starših smo zakoreninjeni v slovenski zemlji, dejansko življenje pa nas veže na drugo deželo. Naše notranje ravnovesje, torej naša sreča zavisi od tega, ali znamo ostvaritii nov lik človeka, ki ho črpal iiz dveh kulturnih vrelcev in ki bo znal posredovati dvojno kulturno bogastvo. Tako bomo znali ljubiti obe domovini: dano in izbrano, ker bomo zakoreninjeni v -obeh. Tako ne bomo postali duhovni proletarci, ne izkoreninjenci ali brezdomci, ker bomo trdno stali i na slovenskih i na novih tleh. Da, pravzaprav smo tudi mi kot kristjani, ne sicer kot Iztok sinovi treh očetov, a vendar otroci treh domovin. O dveh smo že govorili, toda po besedah svetega apostola Pavla (Pismo Hebrejcem 13, 14) »nimamo tukaj stalnega kraja, marveč iščemo prihod- Pogied iz avstrijske Radgone čez Muro na Gornjo Radgono, ki je pod Jugoslavijo. Zasilni most, žalostna priča zadnje vojne, bi bilo treba že zdavnaj podreti in ga nadomestiti z modernim širokim mostom, ki ne bi bil ovira prometu, ki je tu vedno večji. Tudi v avstrijski Radgoni je veliko Slovencev in si želijo stalnega slovenskega duhovnika. njega«. Če hočemo v svojem življenju res uresničiti popolnega človeka, potem ne moremo In ne smemo pozabiti, da je preko-časovni, nadčasovni cilj nas vseh božja domovina, kjer »ni več ne Juda ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; mi več moškega in ženske; kajti vsi ste eno v Jezusu Kristusu. Če pa ste vi Kristusovi, ste torej Adamov zarod, po obljubi dediči« (Pismo Galačanom 3, 28—29). Toda to domovino si bomo zaslužili s tem, da bomo zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti do svoje zemeljske domovine, do svojih zemeljskih domovin, in da bomo zvesti svojemu poslanstvu, ki smo ga dobili od 'Stvarnika, da smo namreč v dvajsetem stoletju kot Slovenci ali kot potomci slovenskih staršev-prednikov v deželi in v okolju, kamor nas je 13 božja Previdnost poslala, tudi priče vere in upanja v božjo domovino. Pot nam je pokazal Abraham, ki je z neomajno vero, ki je bila do.stikrat postavljena pred težke pre-izikušnje, brez ovinkov hodil za božjim klicem: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem« (1. Mojzesova knjiga 12, 1). Naloge Slovenije v svetu so torej velike in zahtevajo velikih ljudi, velikih po duhu in po požrtvovalnosti. Ali ni v nas vseh skrita, morda z besedami neizražena, a vendar globoka želja, da bi pri tem velikem pO' slanstvu mi vsi sodelovali? Naše skupno delo in naše skupno življenje bo dalo najlepsi odgovor. "nC' Zadruženi dom v Sušnjem pri Ribnici je naprodaj. Zgradili so ga v letih, ko »smo sploh veliko gradili«, kot piše Dolenjski list. Vaščani so v zidarvo vložili veliko zastonjskega dela, prisiljenega, sedaj pa stavba razpada. Na ptujskem stadionu so za pustni dan nastopile velike skupine maškar. Menda je bilo nad 2000 mask; od tega je bilo okoli sto kurentov. Sprevod pustnih šem je bil dolg več kilometrov. Gledalo ga je okoli 50.000 ljudi. Z mesecem marcem so odpravili vizume tudi med Italijo in Jugoslavijo. Državljani ene države so lahko v drugi državi do 3 mesece, če le imajo dokumente lastne države. Za delo v drugi državi pa je še vedno treba imeti vizum, ki ga pa dajo zastonj, ako mu ga da- io. Jugoslovani s stalnim bivališčem v tujini bodo odslej dobili potni list, ki bo veljal deset let. Za vsakokrat pa, ko bodo hoteli iti pogledat v domovino, si bodo morali še vedno preskrbeti jugoslovanski vizum. Vizum za večkraten vstop in izstop iz Jugoslavije dobe ile tisti, ki imajo za to službene ali poslovne razloge. (Le zakaj ne tako, kot imajo državljani drugih držav?!) j u go s lo v an sko - f r an c o sk o konvencijo so v nekaterih rečeh izpopolnili (glede zdravstvenega zavarovanja v času dopusta v domovini in glede zavarovanja študentov). Na Dolenjskem je bila letos največja pustna prireditev v Metliki v Beli krajini. Na Voglu v Bohinju so odprli mov hotel, ki ima 100 ležišč, 4 nadstropja, dve restavraciji (za 400 gostov). Računajo pa menda vse kar v dolarjih. Vina imajo pri nas premalo. Zdaj so ga začeli uvažati iz Maroka. Uvozili so ga že 143 vagonov, bodo ga pa še 250 vagonov! V Lokvi pri Divači, kjer so odlični naravni pogoji za izdelovanje »kraškega pršuta«, so lani naredili 20.000 pršutov. 80 °/o ga je šlo v tujino. Največ so ga izvozili v Italijo. Gradbena podjetja v Avstriji potrebujejo več tisoč delavcev letos. Vendar vse tiste, ki pridejo v Avstrijo na delo brez vizuma, zavračajo. Tudi ni mogoče prehajati iz podjetja v podjetje. Delavci Avtoprevoza v Idriji, nekaj nad 30, so zaradi nizkih plač začeli stavko. S stavlko so uspeli in dobili plače povišane. Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik je predaval v Vidmu (Udine) o Slovencih in oglejskem patriarhatu. Ob tej priložnosti se je tudi po-razgovoril s slovenskimi du- hovniki Beneške Sloveniji' Med potjo se je potem ustavil v italijanski Gorici in s1 ogledal tamkajšnje slovenske ustanove in tam tudi g°' voril s slovenskimi duhovniki. 26. januarja se je zbralo 112 primorskih duhovnikov najprej v koprski stolnici in potem v kinodvorani, da so se s škofom dr. Jenkom pogovorili o izvedbi koncilskih odlokov v primorski a-postolski administraciji- la naj bi čimprej postala samostojna škofija. V Kranju je za vedno zatisnil svoje oči starosta slovenskih duhovnikov, zelezo mašnik, 97-letni monsignor dr. Alfonz Levičnik. 8 let je dočakal slovenski u-metnostni zgodovinar Pr°je' sor France Stele, elan blo venske akademije znanos 1 in umetnosti. — V Trstu ,]c dočakal 90 let življenja msgr. Matija Škabar, duhovnik, doma iz tržaškega predmestja Barkovlje. Središče vsega zanimanja je bilo meseca marca tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju. Tekmovalno mesto je bilo Ljubljana, ven dar so se tekme vršile tudi na ledeni ploskvi na Jesenicah in Zagrebu. Nekdo Jc zapisal v časopisu, da „d0.., neži trdijo, da so v zadnji dneh naredili več za Lju Ijano kot poprej v dvajse tih letih“. Za _ tako veliko tekmovanje, pri katerem J1-sodelovalo 19 držav, je tu 0 treba marsikaj _ pripravi i, urediti in oskrbeti. Kljub temu menda le ni bilo tol'0 tujih gostov, kot so priredi teiji pričakovali. Predarlsko. — K temu, kar smo zadnjič brali v »Naši luči«, je treba še omeniti, da smo imeli na našem koncu Avstrije lani večkrat lepa slovenska srečanja. Če kar ipo vrsti naštevam, moramo najprej povedati, da je bil prvi -sestanek 28. februarja 1965 v St. Arbo-gasfcu. Dne 4. apnila 1965 smo se zbrali v Dornbirnu. Naslednjo nedeljo, 11. 4., so_ se zbrali rojaki iz gornjega konca v Rankwei-lu. 9. maja je bilo skupaj v Bataschunsu^dvajset naših deklet. 11. julija je 'bilo srečanje v Feldkirchu, 21. novembra pa^ v Hohenemsu. Prav lepo je bilo za -sveti večer in sveti dan 25. decembra, ko -se je zbralo 80 slovenskih deklet v Batschunsu in praznovalo bozicm večer po -domače. Za minoige bodo to nepozabno lepi -trenutki. Marsikaj tega ne bi bilo mogoče 'izvesti, abo bi nam ne pomagal tukajšnji odbor katoliških -delavcev, ki _gleda v mas brate -itn sestre, ki pridejo v tujino m jim j-e pač težko znajti tse med drugimi navadami in drugimi ljudmi. Posebno smo hvaležni g. Walter ju Enderju, ki se is tako ljubeznijo zavzema za inozemske delavce. Vse rojake in rojakinje toplo vabimo k slovenskemu -srečanju, kadar -zvedo, da se kje vrši. Bo jim v prijetno razvedrilo m v pogum. Tujcem s tem poikazemo, da radi pri-demo skupaj, da -se -spoštujemo in nas bodo še bolj cenili. Na splošno nimajo masi i.iudje s svojim zadržanjem lep ugled. Pokažimo, da smo verni in da smo Slovenci! Tirolska. — Naša narodna pesem p o j-e večkrat o Tirolski. Najbolj znana je tista, ki se glasi: »Moj fantič je -na Tirolsko vandral«. To pa danes ni samo s-pomm na nekdanje čase, ampak živa -resnica. Ne malo deklet danes zares lahko poje, da je njihov lant .van-dral‘ na Tirolsko s trebuhom za kruhom, kot pravi slovenski pregovor. Lahko pa pojejo tudi fantje o Tirolski, ker danes na Tirolsko »vandrajo« celo dekleta. Samo v eni tovarni dela tu okoli petdeset naših deklet Ko vidimo, da se od drugod oglašaj-o_ Slovenci v »Naši luči«, se oglašamo tudi mi. i od okoli nas je že kar veliko; veliko je tudi Hrvatov. Sedaj je Pavel Ruisoh, škof v ^Innsbrucku (I-nomostu), dal direktorju -škofijske dobrodelne ustanove »Caritas«, msgr. dr. Jožefu Stei-nkel-derju nalogo, da -organizira dusno-pastirsko skrb za jugoslovanske delavce v tirolski škofiji. V 'četrtek, 10. marca, -smo imeli prvi skupni sestanek v župnijskem do- mu v Rumu pri Innsbrucku im naslednjo nedeljo, 13. marca, je bila -prilika za prejem sv. zakramentov in nato prva slovenska skupna služba božja v Rumu. V velikem številu so prihiteli naši ljudje iz Ruma, iz Soll-bad-Hall in -okolice Innsbrucka. Mnogim so prišle solze v oči, ko so na tujih tleh peli in poslušali slovenske mašne In Marijine pesmi. To prvo -srečanje je imelo popoln uspeh in upanje je, da se bodo naša srečanja nadaljevala. Naši pokojni: Niso -se nam izpolnile naše novoletne želje, da ne bi v tem letu zaznamovali nikakršnih -smrti. Poročamo kar o treh smrtih. t Rozi Helena Zajc: -Šele sredi aprila bi izpolnila prvo leto svojega življenja, a je bila že od roj-stva slabokrvna. Veliko so starši skrbeli zanjo, pa j-e vseeno odšla od njih med angelce v nebesa 29. januarja letos. V Keighleyu so jo pokopali v spremstvu otrok iz tamkaj šne šole. f Marij Globočnik: Rojen je bil v Kranju 1. 1896. Ostal je samski vse življenje ter umrl v bolnišni-ai Southampton za rakom 12. januarja letos. Pokopali so ga na pokopališču v New Milkom dne 17. januarja, f Alojzija Gregorec: Pred poldrugim letom so prišli Gregorčeva mati k sinu v Anglijo v Bedf-ord, da bi vsaj na staroist užili nekaj miru in počitka. Tam pa jih je začela mučiti težka bolezen, ki ,so jo prenašali z veliko potrpežljivostjo. Tudi operacije proti raku niso pomagale. Dobro pripravljeni so odšli v večnost dne 14. februarja in pokopali smo jih -oib lepi -udeležbi -tamkajšnih rojakov 19. februarja n-a pokopališče v Bedfordu, kjer jim je govoril v slovo g. F. Rožman. —■ Vsem sorodnikom pokojnih naše iskreno sožalje! R. I. P. Krst: V Marijimli ceikv-i Rothwell blizu Leedsa so krstili 20. februarja Petra Kravosa. — čestitamo! Blagoslov: Rucovi (Ivan) v Bridgendu, Wales, so -dali blago,sloviti svoj novi dom. Naj bi jim bil dolgo prijetno prebivališče! Nov list: Že prejšnji »Naši luči« je bil za Anglijo priložen nov list: Vestnik slov. kulturnega društva Bedf-oird. List je le razmnožen s tiskanim naslovom. V Bedfordu so imeli občni zbor tega društva in ob te j -priložnosti je bil -izbran g. F. Rožman kot predsednik. V listu bodo v -bodoče poročali o vsem svojem delu. — Delavnim Bedfordcanom moremo le želeti, da bi -njihovo delo rastlo in prineslo velike uspehe! Ob desetletnici smrti zaslužnega slovenskega rudarja. Franceta Ribiča. Poznan ni hil samo v Merlebadiu :in okolici, ampak tudi med drugimi Slovenci v Franciji. Kot spreten in požrtvovalen organizator, pisatelj iger, domači pesnik, predvsem, pa kot resniično veren katoličan je bil prava desna roka našega izseljenskega duhovnika msgr. Stanka Grimsa. Še iso nam v živem spominu krasne številno obiskane prireditve, katere je on organiziral in vodil vsako leto, ko je godoval naš dušni pastir, pa tudi ko je imel ta srebrno mašo, ko je bil povišan v monsinjorja itd. Večkrat me je obiskal v Tucquegniux in vselej prinesel s seboj pesmic, iger, spisov dn dopisov v korekturo. Na široko mi je opisoval svoje romanje v Rim, kakšen vtis je napravila nanj bazilika sv. Petra in kako je mislil, da je že v nebesih, ko so prinesli imimo njega starčka, sv. očeta, katerega je tako videl čisto od blizu. Poko jni je bil tako odločen in dober kristjan, da se ni nikdar nihče norčeval iz njega zaradi njegovega verskega prepričanja. Včasih mi je dejal: »Nekateri se pritožujejo, da jih drugi zaničujejo, ako hodijo v cerkev; meni do danes ni tega še nihče looiital«. Ker je bil odločen, so ga vsi spoštovali, iz »išviga-švaga črez dva praga« katoličanov se pa lahko norčujejo; tako je mislil. Drugih umrlih se spomin jajo samo njihovi sorodniki in najožji prijatelji. Ribiča, ki se ni samo pisal Ribič, ampak je bil res neke vrste ribič, kakor so bili Kristusovi učenci, se pa spominjamo po vsej Franciji, čeprav je bil samo preprost radar. Slava mu! Pokojni je po hudi mučni rudarski bolezni umrl v »frajminskii« bolnišnici 'dne 11- aprila 1956. ' J. J- Pas-de-Calais Velikonočno skrivnost bomo letos obhajali v izrednem svetem letu. Premišljevali borno zlasti Kristusovo ljubezen 'do Cerkve, ki 1° ne le vsako leto po liturgiji prikazuje, ampak jo kaže zlasti v čudovitem vodstvu božjega kraljestva na izemljii. Zahvalili se bomo za vesoljni cerkveni zbor in skušali njegove odloke sprejeti in v praktičnem živl jenju izvesti. Veliki teden bomo zato res preživeli z Materjo sv. Cerkvijo: V Lievinu bodo veliki teden sledeči obredi: 3. aprila (cvetna nedelja) ob 7. 30 blagoslov oljk in maša, 7. in 8. aprila (veliki četrtek m petek) obredi ob 16,30, 9. aprila (velika sobota) blagoslov jedil ob 11,30 in priložnost za spoved, ob 23. uri vstajenje. Na Veliko noti 10. 'aprila, maša ob osmih. —■ Mericourt-Mi-nes: Na cvetno nedeljo blagoslov oljk ® maša ob desetih. Na veliki (četrtek 'in petek bodo obredi ob 14,30. Na veliko soboto b0 blagOfslov jedil lin priložnost za spoved_ ob desetih, vstajenje za vse skupaj pa v Lievinu. Velika noč: maša ob desetih dopoldne. Bruay-en-Artois: Na cvetno nedeljo bo blagoslov oljk in maša ob enih popoldne. Veliki četrtek, petek in sobota: obredi ob 19. uri-Blagoslov jedil bo v Slovenskem domu ob enih pop., obredi pa v kapeli Naše Lurske Gospe. Na Veliko noč bo maša ob enih P°P-— Pridite v čim večjem številu k velikonočnim zakramentom in obredom! Zakrament sv. krsta je prejela dne 20. februarja v porodnišnici v Lensu Natalija Žnidaršič. Zakrament sv. zakona pa sta si podelila v Billy-Montigny 5. marca Ferdinand Kotai in Ana Bielicki. Vsem veljajo naše čestitke, naj jiih božji blagoslov spremlja v življenju- 14. februarja je -nenadoma prenehalo biti srce Antona Meha v Rebreuviette. V rokah je še držal »Našo luč«, katere zvest bravec je bil v svoji dolgi lin težki bolezni. Lep0 pripravljen za pot v večnost je izatisnil svoje trudne oči. Romanje v Lurd pred par leti JL bilo važen mejnik v njegovem duhovnem življenju, prejem zakramentov pa njegova, mo v bolezni in trpljenju. Tih po značaju, je hu blag in dober oče svojima otrokoma, katerima je ,s trdim delam pomagal do boljšega -kruha. Ko je vse uredil, se je umaknil is svojo so progo v hišo na deželi in tam preživel zadnja leta svojega življenja. Velika 'udeležba zlasti naših rojakov — je priča, kako smo &a cenili. Naj se v Gospodu odpočije, -soprogi in vsem 'njegovim pa izražamo sožalje. Pariz Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevres, Paris 6°, metro: Sevres-Babylone. Slovenska pisarna — 7, rue Gutenberg (pritličje, levo), Paris 15, metro: Charles-Michels, telefon: 250-89-93 — je odprta vsak torek in vsak četrtek popoldne. Veliki teden — Velika noč. — Na veliki četrtek, na veliki petek in veliko soboto bomo imeli obrede v naši kapeli ob osmih zvečer. Na Veliko noč in velikonočni ponedeljek bo sveta maša kot ponavadi. Prireditev v nedeljo, 1. maja. — Za nedeljo, 1. maja, nam naši igralci pripravljajo veseloigro i»Slaba vest«. Prireditev bo v dvorani na 35 Avenue Emile Zola, Paris 15, metro: Charles-Miohels. Sveta maša bo na istem naslovu ob štirih popoldne, igra pa se začne ob petih, nato domača zabava. Vsi prijazno vabljeni. Romanje za svetoletni odpustek. — Že sedaj opozarjamo, da bomo imeli na binkoštno nedeljo (29. maja) popoldne ob petih vsi izseljenci različnih narodnosti romanje v pariško katedralo, kjer bo pariški pomožni nadškof Veuillot somaševal z izseljenskimi duhovniki. V nedeljo, 27. febnuarja, so nam študentke in študenti pripravili lep literarni večer iz del Prešerna, Gregorčiča, Župančiča, Kosovela in Cankarja. Če povemo, da se je ob recitiranju del naših pesnikov in pisateljev marsikomu osolzilo oko, smo tudi povedali, s kakšno skrbnostjo je bil večer pripravljen in podan. V imenu Ameriških Slovencev je pozdravil vse 'navzoče dr. Jože Bernik, ki je prav tisti dan bil na poti skozi Pariz. Slovenski rojak Hugo Vajk, rodom iz Kamnika, ki je leta 1945 odšel v Kanado in je imel sedaj že več let odgovorna mesta v Parizu, je postal ravnatelj družbe Massey-Ferguson, ki izdeluje traktorje. Svojemu rojaku čestitamo k temu lepemu ospehu. Gospa Cecilija Prud'homme, rojena Žalik, se je morala podvreči težki operaciji. Z vso družino ji želimo, da bo zopet kmalu zdrava -in vesela. — V družini Margo se je gospa morala zateči v bolnišnico. Želimo ji skora jšn joga ozdravlj en ja. Zbirka za 'Sklad »Naše luči« v nedeljo, 27. 2. je dala 135 F. in 2 dolarja. Vsem darovav-cem najlepša hvala. Loiret. — Sveta maša za Slovence bo na belo nedeljo, 17. aprila, ob 'desetih dopoldne v Ghilleurs-aux-Bois. Spovedovanje pred mašo. Opozarjamo, da moramo točno začeti, ker imajo za nami mašo Francozi. Vsi prijazno vabljeni. Ob krstu Franceta Gjura v Morestelu (Iserc) v Franciji Normandija. — Za Slovence iz Normandije bo v Lisieux na velikonočni ponedeljek (11. aprila) ob enajsti uri v cerkvi St. Desir (nova cerkev na Route de Caen). Vsem na prijetno srečanje! Romarantin (Lair-et-Cher). — 22. februarja je umrl Anton Mihelčič v starosti 68 let. Pokojni je bil doma iz Kozarišč pri Ložu in je delal v Franciji 40 let v gozdu. V novembru, ko se je vračal iz mesta v vas, kjer je stanoval, ga je podrl avto in mu polomil noge. Bil je tri mesece v bolnišnici. Cerkveni pogreb je bil v Romarantin. Pokojnikova žena je tudi pokopana v Franciji. Zapušča v Franciji eno hčerko (gospa Hermina Dragoš, Melun), v domovini pa tudi eno hčerko in sina. Vsem izrekamo iskreno sožalje! Lyon. — 20. februarja smo se po dolgem času zopet zbrali k skupni maši, Udeležba je bila kar lepa. Želimo si, da bi odslej bolj pogosto naši duhovniki prišli med nas. Ob Luksemburgu Aumetz. — Javl jamo, da je zapustila ta svet in šla v hišo svo jega Očeta po plačilo Polda Spolenak. Več let je bila bolna, kar ne v bolnišnici, pa doma. Za časa bolezni je lepo skrbela za njo hčerka, poročena Cigale. Dne 9. februarja je Bog smatral njeno poslanstvo na tem svetu za končano in je dopustil, da je nehalo biti njeno dobro srce. Pokopali smo jo na dan Lurš-ke Matere božje, dne 11. februarja. Bila je stara 71 let. Bratom, sestram in otrokom izražamo naše sožalje! Tucquegnieux-Marine. —- Naše število se krči. Pred par meseci je odšel iskat zdravja v civil- 17 no bolnišnico Rriey slovenski rudar Miha Jazbec. Bog je drugače 'odločil in dne 4. marca 1966. .smo ga (pokopali. Star je (bil 70 let, doma pa iz Jurkovega Dola pri Sevnici. Prvič je prišel v Francijo leta 1924, drugič pa 1937. Ni bil oženjen in nobenih sorodnikov ni imel tukaj, kljub temu nas je odšlo na pogreb v 12 'km oddaljeni Briey okrog 30. Pokojni je bil zvest naročnik »Naše luči« in je rad prihajal k slovenski službi božji. Gospa Gabrijela Senegačnikova im njen mož Janez sta ga pogosto obiskovala v bolnišnici in uredila vse potrebno za njegov lep pogreb. Bodi jima na tem mestu izrečena naj-lepša hvala, umrlemu pa podeli Vsemogočni večno plačilo! Iz vzhodne Lotarlngije /z nase pisarne Kljub lepemu vremenu v preteklem mesecu se je zopet cela vrsta naših rojakov poslovila od sveta. Zapustil nas je upokojeni rudar Filip Hančič, roj. 1. 5. 1895, Sv. Križ pri Komendi. Zadnja leta je živel mirno v mali vasi Biomville-sur-Nied, lepo je preuredil hišo in vrt in si krajšal dolge ure z ribolovom. Za vse praznike je prejel sveto obhajilo, bil je spoštovan in priljubljen v vsej okolici. Stregla mu je z vso .skrbjo dobra žena Frančiška, toda končno je moral v bolnišnico Crehange-Cite lin tako čakal .zadnje ure. Leopold Koželj, rojen 17. 10. 1899 v Mirni na Dolenjskem, je umrl 25. 2. in bil cerkveno pokopan v Carlingu 28. 2. Katarina Lavrič, roj. 25. 11. 1893, je umrla 27. febr. v Freymingu in bila 2. marca isbotam pokopana. Vojislav Ristič, komaj 38 let star, je umrl 6. marca v Metzu in bil pokopan na pokopališču Metz de FEst. 24. 2. je umrl v Avstriji, previden s svetimi zakramenti, brat podpisanega, Franc Grims, v 75. letu svoje starosti v svoji hiši v Brunn am Gebirge, pokopan 1. 3. na centralnem poikopališču na Dunaju. Pred vojno je dolgo let živel na Dunaju; imel pa je veliko domotožje in se je nato vrnil v (domovino. Po vojni je zopet odšel v svojo hišo v Avstrijo, kjer ga je zadela kap. V njegovi 'bolezni so mu z izredno ljubeznijo stregle žena in obe hčerki ter sorodniki. Prisrčna jim hvala za vso izkazano ljubezen! Z žalostjo omenjamo tudi, da smo lu izgubili dobrega prijatelja domačina Emila Jourde. Komaj 38 let star se je težko poslovil od svoje dobre matere-vdove, od svoje žene in 3 otročičev. V svoji službi je rad pomagal našim rojakom, dokler ni popolnoma opešalo njegovo srce; umrl je^9. 2. in bil pokopan v Seingbouse — ne daleč od Merle-bacha. Izseljenski duhovniki g. Hafner, g. Skebe in podpisani so stanovali v hiši njegovih staršev. Vsa družina ie bila zelo naklonjena slovenskim duhovnikom in se jim za- to tu še enkrat vsem zahvalimo za vse dobrote. Ko sporočamo te žalostne vesti — je treba še nekaj pojasniti nekaterim našim rojakom, ki žele, da bi slovenski duhovnik izvršil pogreb. 1. Treba je, da nekdo od družine ali sorodnikov pride k slovenskemu .duhovniki1 — in izrazi željo, da bi ta izvršil pogreb-Ako ga ni doma, je na hišnih vratih pisemski nabiralnik, kamor naj vržejo listek, da se duhovnik čimprej zglasi pri družini, da se dm menijo vse potrebno za pogreb. 2. Rojaki sami morajo iti k župniku tiste župnije ter povedati, da žele, da bi slovenski duhovnik izvršil pogreb. Ako vidijo domači duhovniki, da je to želja družine in da iz te PrL dejo, da uredijo zaradi pogreba, navadno n' težav. 3. Istočasno, ko je pogreb, so vcasm napovedane svete maše, spovedovanje, Prj' diga v raznih drugih kolonijah, kamor pridejo rojaki od vseh strani. Ako 'to ni mogoče več na prižnici .odpovedati, ne moremo zahtevati, da bi ljudje od raznih — tudi oc oddaljenih krajev — prišli zastonj. Za razne maše za rajne se je treba zmeniti takpj po smrti z izseljenskim duhovnikom,^ki m seveda rad ustregel želji žalostne družine. Veliko je žalosti po kolonijah, a od časa do časa zasije tudi sonce veselja. Pavle Bergmc in Danica Lovrinov sta vsa srečna sprejeta v družino malo Anito, ki je napravila družbo malima bratcema Štefanu in Vladimiru. Krščena je bila 6. 3. v župnijski cerkvi v Mer-lebachu. Naj božja modrost in božji blagoslov spremlja imenovano družino! Velika noč se bliža. Po vseh kolonijah bo javljeno, kdaj bo sveta maša, kdaj sveta spoved. Pridite in pripeljite vse svoje drage in prijatelje, da se spomnite ne samo veličastnega vstajenja Jezusovega, ampak da mislite tudi na svoje vstajenje, napovedano od vsevednega Sina božjega. V mesecu aprilu se bomo veselili pri Jezusu in z Jezusom, meseca maja pa z našo dobio nebeško Materjo, katero bomo posebno ®o počastili pri našem romanju v HabsterdicK na binkoštni ponedeljek, dne 30. maja. L mäjnik je nedelja in cerkev ni prosta. Zato imamo v takem primeru vedno vse Marijine slovesnosti na binkoštni ponedeljek. Od J-ure dalje bodo svete maše in spovedovanje, ob 10. uri slovesna sveta maša, ob 1L url maša z ljudskim petjem, ob 14.30 uri Pa šmarnice (pridiga, pete litanije Matere bozJe in blagoslov). Zjutraj bomo imeli priliko, poslušati našega g. direktorja Čretnika iz Pariza, popoldne pa znanega govornika S-Vinka Žaklja iz Belgije. Vsi prisrčno vabljeni! Pomladansko zelenje in cvetice nas že vabijo v naravo. Začeli se bodo izleti. Ne de- lajmo izletov brez nedeljske svete maše (ali doma ali na potu ali na cilju izleta)! Počastimo Stvarniika nebes in zemlje pri sveti maši! Veliko veselja, zadovoljstva in miru vam želi — Stanko iz Merlebacha. Liege-Limburg Za tekočo poslovno dobo je redni občni zbor Slov. društva «Slomšek« izbral naslednje odbornike: g. Stanko Revinšek, predsednik; g. Viktor Janič, podpredsednik; ga. Marta Rogelj, tajnik; g. Berto Virant, drugi tajnik; g. Ivan Lipovšek, blagajnik; g. Franc Mrak, drugi blagajnik; preglednika: g. Alojz Korelc in g. Milan Globokar; zastavonoše pa so:_g; Jože Mrakič, g. Berto Virant in g. Heini Virant. Razume se, da bo g. Vili Rogelj še vnaprej pevovodja. Slovensko kulturno in pevsko društvo »Slomšek« je mlado društvo, a je postalo znano po vsej »Sloveniji brez meja«, ker edino v Evropi prireja vsakoletne slovenske dneve z odličnim kulturnim programom. Program društva pove že ime »Slomšek«. Na društveni zastavi svoji Slomškovo geslo: »Materina beseda bodi vam ključ, katoliška vera bodi vam luč do prave omike«. Zanimivo je, da društvo »Slomšek« dolguje svoj začetek dejstvu, da so naši stari društveni delavci, predvsem pokojni g. Štefan Rogelj in še živeči g. Franc Krpač, naši povezavi hoteli vtisniti ,slovenski in katoliški značaj. — Novemu odboru želimo veliko poguma in doslednosti v zvestobi programu, ki je z zlatimi črkami napisan na »Slomškovi« zastavi. »Slovesno vstajenje« v Eisdenu bo na veli- konočno jutro točno ob šestih zjutraj; v Se-raingu bo velikonočna slovesnost na Veliko noč ob enajstih dopoldne; v Waterscheju pa na velikonočni ponedeljek ob 9.30 uri dopoldne. •— Podrobni program za našo Veliko noč zveste v prilogi. Charleroi-Mons-Bruxelles Ponovno moramo zabeležiti dve smrti: g. Mihaela Vogrinca iz Aiseau so našli 25. februarja zjutraj nezavestnega ob cesti z razbito glavo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, ga operirali, pa je bilo prekasno. Med operacijo je umrl. Napravili so avtopsijo in ugotovili, da ni bil žrtev avtomobilske nesreče, ampak, da je umrl naravne smrti: vsled možganske kapi. Pokojni se je rodil v vasi Poklek (blizu Brežic) leta 1914. Bil je zaposlen kot rudar. Njegovi ženi naše sožalje! Naj počiva v miru! — V Domu onemoglih v Braine-le-Comte je pa umrl, potem ko je prejel svete zakramente, g. Jože Potočnik. Pokopali so ga 1. marca. Prihodnjič kaj več o njem. Bivša naša cerkvena pevka gdč. Marija Pirnat iz Jumet se je v soboto, 26. februarja, poročila v župni jski cerkvi S. Coeur v Jumet z domačinom g. Roiger Masui. Čestitamo in želimo božjega blagoslova na novi poti. V nedeljo, 6. marca, je bila krščena v Bruslju mala Ingnid-Terezija, prvorojenka v družini Jožefa Lebar in Hilde Štucl. Čestitamo. Lažjo operacijo je prestal v bolnišnici St. Joseph v Gilly g. Franc Slamar iz Wanfer-cee-Baulet. Sedaj mu gre na bolje in se kmalu povrne domov. Objavljamo, da bo 12. slovenska prireditev v nedeljo, 1. maja, v dvorani Familia v Gilly-Haies (Charleroi). Začela se bo ob štirih Patrick Champeau iz Aulnay de Santonge (Charente Maritime, Francija) je že cel korenjak im se več ne boji traktorja. popoldne. Na programu je nastop pevcev »Jadran-a« in veseloigra v treh dejanjih z naslovom »Zaročenca« (v originalu Grace Haringtoin). »Naši luči« bodo priložena še posebna vabila za to prireditev. IJSb Rim. — Dne 19. lebruarja je v krogu svojih sester na Aha dei Golli obhajala svojo devetdesetletnico rojstva č. m. M. Terezija Han-želič. Ker je bila mnogim nekoč učiteljica in vzgojiteljica, dolga leta prednica — samo v Marijanišču v Ljubljani 28 let — in 21 let vrhovna prednica Kongregacije Slovenskih šolskih sester, je postala mnogim znana in so se je spominjali mnogi doma in po svetu ter ji ob jubileju poslali čestitke. Tudi mi se pridružujemo tisti čestitki, ki ji je najbolj ugajala: »Gospod Bog, ibi Vas je imel tako dolgo rad tukaj na zemlji, naj Vam izkazuje svojo ljubezen vso večnost!« Dne 20. novembra je tiho odšla, kakor je tiho in nepaženo živela med mami — večina rimskih Slovencev zanjo ni vedela — 85-lefena gdč. Ivana Pretnar. Rojena v Tržiču, po službah v Berlinu, na Dunaju. Parizu, Londonu, Milanu, nazadnje v Rimu kot slovenska kuharica je zadnja leta mnogo trpela, ko ni mogla več delati. Bila je skoraj vsak dan pri sveti maši. Bog ji daj sveti raj! Poročila se je gdč. Marija Gumzer z g. Čirom Scaranom. Gospa Marija je Slovenka iz zelenega Štajerja in je že dolgo let živela v Rimu, njen izvoljenec pa sin «pojočega mesta« — cittä canora, pristen Neapolitanec. Obema naše čestitke lin mnogo sreče lin zdravja na skupni poti! Gdč. Tinka Beč, ki že nad 20 let dela v Rimu, je sklenila sveti zakon z g. Benediktom Caramadre. Ženin je iz krajev sv. Tomaža Akvinca (Pontecorvo) in sv. Benedikta (Mon-tecassino), nevesta pa iz maše sončne Primorske. Čeprav ji rimska dekleta od srca čestitajo, se ne morejo znebiti neke otožnosti, ko jih zapušča in odhaja iz Rima. Bila je namreč vsa leta po vojni zvesto v družbi slovenskih deklet. Vsi ji želimo ma pot vso srečo! Dne 7. marca so slovenske šolske sestre na Via dei Golli imele sveto mašo za pokojnega p. Antona Prešerna ob obletnici smrti. Pokojni pater je vsako nedeljo prihajal k sestram maševat in so zato ohranile do njega toplo hvaležnost. — Posebej so se za obletnico smrti spomnili p. Prešerna slovenski bogoslovci v Rimu, ki so se udeležili posebne maše zadušnice ob obletnici njegove smrti. Latina. — Blizu 1000 beguncev iz različnih vzhodnih dežel se je zbralo ob vhodu i®e" Ijenskega centra v Latini, ko je prvič prise na obisk med izseljence novi rezidencialni škof iz mesta Veli etri (Latina je sicer glavno mesto province, a škofijski sedež je v starejšem mestu Vel,letni). Novi škof osebno pozna kraje, dežele in narode na vzhodu, ot-koder so ti ‘begunci, in jim je povedal topm besede v govoru, ki iso jih za vsalk narod pO' sebej v skrčeni obliki prevedli dušni pastir^ poedinih narodnih skupin. Kot znak svop očetovske pozornosti je za nove birmancev poklonil dar sto tisoč lir, ki jih je p rej sni ■ dan prejel od nekega dobrotnika v d0 j*; namene. Škofov obisk je vse prebivalce, ne v katoličane, zelo razveselili; kajti za reve» nima vsak časa in tudi ne srca. Zadnje čase je več naših ljudi zapustilo Italijo in se naselilo v novih krajih- Največ ji je odšlo ca Švedsko. Jože Juriševic je po dolgem čakanju končno le mogel oditi v Kanado, kjer ga njegovi sorodniki že težko čakajo. Družini Lojzeta Štolfa in Jožeta Maršiča sta odšli v Avstralijo. Vsem srečno pot in lepšo bodočnost! Na Cvetni teden — zadnje 3 dni — ho v Latini duhovna obnova za slovenske in hrvaške vernike. Priredijo jo hrvaški in slovenski dušni pastirji. Vabimo vse rojake, da se Je obnove za Veliko noč polnoštevilno udeležijo. Na cvetno nedel jo bo v Capui ‘slovesna -sveta maša za Slovence in druge vernike z blagoslovom oljk in procesijo. Vsi Slovenci v Capui iskreno vabljeni k udeležbi! fJINIizazemfika »Slovenija brez meja« je na področju Heer-lerheide-Brunssum organizacijsko verjetno najbolj razgibana v vsej Evropi. Tu imamo mešani zbor »Zvon«, Slovensko folklorno plesno skupino. Dekliški krožek in Društvo sv. Barbare. Kdor na to društveno delavnost gleda le od zunaj, si ne more predstavljati, koliko zvestobe v žrtvah se skriva v tej organizirani slovenski 'skupnosti. Gotovo _ 1c povsod tako, da levji delež truda bremeni le ■nekatere. Ti so pionirji izseljene Slovenije, skriti borci. Nihče ne meri njihovih potov v službi skupnosti, nihče ne šteje neplacanm delovnih ur, brez katerih bi naša povezanost kmalu postala prazna beseda. Dolgujemo jm1 hvaležnost, katero bomo dokazali predvsem z bratskim sodelovanjem. Društvo sv. Barbare se je ob koncu februarja zbralo k svojemu rednemu občnemu zboru. Predsednik je izrazil željo, naj bi vnaprej kdo drugi prevzel predsedniško mesto, ker bi se on sam želel čimbolj posvetiti svojemu poklicnemu delu. Zaman smo iskali iprimemega kandidata. Po daljšem razpravljanju je stari odbor obdržal dolžnost tudi -za tekočo po-slovnio delo. Društvo sv. Barbare v Heerler-heide-Brunsšum vodijo torej naslednji možje: g. Franc Gril, predsednik; g. Leon Kajbič, (podpredsednik; g. Anton Robek, tajnik; g. Franc Grošelj, drugi tajnik; g. Štefan Povh, blagajnik; g. Oton Janos, drugi blagajnik; preglednika pa sta g. Anton Kmzole in g. Bogdan Omerzu. Bog jih živ-i! Ga. Strman, ki že vsa leta avesto oskrbuje sliko Marije Pomagaj v Fleerlenu, se toplo zahvaljuje vsem rojakom, ki so darovali za cvetlice. — Iskrena zahvala tudi ge. Strman za njeno požrtvovalnost! Društvo sv. Barbare v Hoensbroeku piše naslednje: »Čeprav smo številčno najšibkejše slovensko društvo na Nizozemskem, vendar se gibljemo, kolikor pač moremo. Naša zastava se je redno udeleževala slovenskih in holandskih manifestacij. Svojih prireditev nismo imeli, pač pa smo podprli -nastope naše »Zveze«. Za Miklavža im za Božič so bili naši najmlajši in vsi člani lepo obdarovani. Redno ise zbiramo k mesečni (slovenski službi božji. Naše število je zob časa tako zmanjšal, da smo »obsojeni« na popolno enotnost, če sploh hočemo še kaj pomeniti. — Za po- slovno dobo 1966 so odborniki našega društva ostali na svojih mestih. In sicer je g. J. Resnik predsednik; g. A. Lavrič, podpredsednik; g. F. Selič, tajnik; g. Filip Železnik, blagajnik in zastavonoša; g. Franc Železnik, preglednik. — Vsem prijateljem »Naše luč!« želimo veselo Veliko noč! — F. Selič, tajnik; J. Resnik, predsednik.« Gospa Markom -se je po krajšem bivanju v bolnišnici vrnila v domačo oskrbo pri sinu. V družini Penders-Železnik iz Geleena se je rodila hčerka, ki je pri sv. krstu dobila imena: Nicolle-Petronella-Amalia-Hubertina. Bog daj srečo! Velikonočno vstajenje bo tudi letos v Heer-lerheide. Začetek 1Ö minut pred 6. uro na velikonočno jutro. Naj nihče ne manjka! — Podrobna obvestila za Veliko noč bodo povedana v prilogi. Zbrala se je skupina rojakov, ki namerava obiskati poleti Slovenijo. Vodstvo skupine sporoča, da -odidejo iz Aachena dne 3. avgusta in da se vrnejo v Aachen 27. avgusta. Kdor se želi skupini pridružiti, naj se javi g. Gril-u, Kampstraat 154, Heerlerheide, ali pa g. Robek-u, Oranjelaan 77, Geleen, Nizozemska. Društvo sv. Barbare je poklonilo sestri Justini krasno vezano celotno Sveto pismo v Ob obisku novega krajevnega škofa se je zbralo v kapeli taborišča v Latini (Italija) mnogo vernikov. Ob tej priložnosti je bila tudi sveta birma. Trije otroci so bili celo iz Harkova. V prvi vrsti so zastopniki prefekture, kvesture, policije, občine in direktor taborišča. Ali 1)0 tudi za letošnjo Veliko noč toliko avtomobilov pred slovensko kapelico (levo) v Essenu Nemčiji, kot jih je lani? Za praznike pridejo rojaki k slovenski masi od blizu in daleč. znak hvaležnosti za njeno delovanje med Slovenkami. Sestra se za velikodušni dar iskreno zahvaljuje in želi vsem veselo Veliko noč. Zahvaljuje se tudi dobri osebi, ki je plačala in poslala letošnje Mohorjeve knjige. čtja Bavarska Erlangen. — Zakoncema Mirku in Doroteji Čerpnjak se je 5. februarja naredila hčerkica prvorojenka, ki je pri krstu dobila ime po mamici; postala je mala Dorica. Oiching. — 6. marca je bil v Dreifaltigkeitskirche v Miinchnu krščen prvorojenec staršev Rafaela in Marije Javornik, ki je pri krstu prejel očkovo ime Rafael. — Dorici in Rafku želimo, da bi jima starši, po katerih sta prejela svoji krstni imeni, vedno bili v zgled globoko vernega krščanskega življenja! Ingolstadt. — V cerkvi isv. Antona sta stopila pred poročni oltar dne 4. marca ženin g. Franc Šegula in .nevesta gdč. Marija Kokol, oba iz fare Sv. Marjete niže Ptuja. — Voščimo jima na skupni poti življenja obilnost božjega blagoslova! Württemberg Zakonca Janez in Antonija Gimpelj, stanujoča v Stuttgart-Vaihingen sta dobila že drugega sinčka. Bil je krščen z imenom Janko v župnijski cerkvi St. Maria v nedeljo 13. februarja; še istega dneva je bi' ^ v cerkvi Hl. Geist po slovenski masi ^rSC?n na hčerka prvorojenka .zakoncev Ivana 1 Marije Parovšek, ki je dobila ime Majda, nedeljo., 27. februarja, pa spet v cerkvi Maria mala Elke, tudi prvorojenka Milan^ in Magdalene Gavez, stanujočih v Musberg1^ pri Böblingenu. Vsem trem družinam nase c stitke in voščila! Poroka pa je bila v preteklem mesecu sam0 ena: v župnijski cerkvi Oberstenfeld sta v ®0 boto 12. februarja stopila pred oltar Ato1.] Mencin iz Brestanice in Matilda Juhart m Slovenske Bistrice. Želimo jima obilno božjega blagoslova. Rojaki, poskrbite, da se boste dobro prip)“ vili na Veliko noč predvsem s prejemom sv-zakramentov. Povsod, kjer je mesečna masa izven Stuttgarta, je pred isv. mašo moznos za sv. spoved. V Stuttgartu pa bo obilno Prl ložnosti zlasti zadnje dni velikega tedna-Priporočamo vam tudi udeležbo pri velicas-nih obredih velikega tedna v župnijsk1 cerkvah, pod katere spadate: na veliki ce trtek zvečer, ko se obhaja spomin zadnje ve čerje, na veliki petek ob treh popoldan, ', se obhaja spomin Kristusove smrti, j>rege vsem pa na veliko soboto zvečer. Ta večer mora bistveno razlikovati od drugih sobo nih večerov, ko človek za zakl juček tedna n ve kaj drugega početi kot — iti malo v g0 stilno. V preteklih letih je bilo opažati, se ni razlikoval prav nič, vsaj pri večini im šili rojakov. Ako bi danes še imeli krscans ^ zakonodajavce nekdanjih časov, bi bile valiiiko soboto zvečer vse gostilne zaprte. Pridružite se 'tore j nemškim vernikom pri lepih velikonočnih obredih. Zanimajte se za urnik, ki ga najdete po vseh cerkvah. Besede: »Ko hi bilo slovensko, bi že šol, nemško pa ne razumem,« so le izgovor za tiste, ki jim manjka dobre volje. Obredov te vrste mi Slovenci ne moremo obhajati samiostoj.no. Če se tukaj v tu jini ne moreš talko živo udeleževati svetih obredov kakor doma, stori pa, kar 'Se da. In marsikaj se tudi res da povsod, kjerkoli na svetu človek je — za tistega, ki ima dobro voljo. Rečeno pa ne velja samo za večer velike sobote, ampak tudi sploh za udeležbo pri nemški maši olb vseh tistih nedeljah, ko ne more biti slovenska. Baden in južni Hessen V četrtek, 3. marca, sta se poročila g. Marcel Gomboc in gdč. Darinka Legat. Po civilnem dogovoru na občini je v župnijski cerkvi v Grafenhausnu v Sehwarzwaldu o-praviil poročni obred slovenski duhovnik Franček Prijatelj. Priči sta bila gdč. Dragica Turk in g. Ignac Mandelc. Novoporočen-cema naj Bog da trajne sreče v zakonu! V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Frankfurt-Griesheim je bil v nedeljo, dne 6. marca, krščen Andrej, prvorojenec Janeza Posedi in Štefke, roj. Prelog. Botroval je Janez Prelog. Bog daj srečo! Porurje Pusta smo slavili v Hildenu. — Letos v Porurju nismo .imeli večjega pustnega srečanja, pač pa smo se zbrali ponekod k praznovanju pustnih »krofov«. Tako smo priredili Gospe Vida Drobnič in Lojzka Bregar iz Kölna v Nemčiji sta komaj pričakovali pomladi. Kako je lepo iti malo na sprehod ob sončnih dneh, ko vendar človeka mesto s svojo dolgo zimo tako ubija! veseli družabni večer v Hildenu v nedeljo, 13. febr. Dvoranica v Kolpingovom domu je bila nabito polna veselih obrazov naših rojakov, s katerimi smo se najprej sešli pri sv. maši in odšli nato na veseli večer. Ob po- Naši delavci v Nemčiji se radi zberejo ob kozarčku piva po končanem delu. Tu se da vsaj malo po človeško pogovoriti in nasmejati. Pri tem si povedo tudi svoje načrte za bodočnost. Prijateljstvo na tujem je veliko vredno. skočni harmoniki Janeza Vrbovška iz Ober-bausena so se mladi pari živahno zavrteli. Vmes pa je bilo vse polno petja in kramljanja, da je bilo kar prijetno! Slovenija v sliki v Solingenu. — Družabni večer smo imeli v nedeljo, 20. februarja, tudi v Solingenu. Po isv. maši oam je bil na razpolago farni dom s krasno dvoranico. Najprej nam je župnik Turk kazal barvaste skioptične slike slovenskih planin, krajev in morja. Ob gledanju teh krasot naše domovine smo za dobro uro kar pozabili, da smo sredi nemških tovarn in dimnikov. Prav smo dali našemu pesniku, ki je dejal, da je Stvarnik vrgel celo prgišče biserov na slovensko zemljo. Le zakaj danes ne vrže tja nekaj pametnih .gospodarskih glav, da nam ne bi bilo treba iskati kruha na tujem, smo si pri tem mislili. Po iskioptičnih slikah smo preživeli nekaj er v prijateljskem kramljanju ob pivu, »kokti« in kranjiških klobasah. Proti koncu pa je zadonela še pesem iz grl naših Prekmurcev in Štajercev. Ugibali smo to iti ono ... V četrtek, 24. februarja, smo v II. nemškem televizijskem programu občudovali nastop kvinteta Slavko Avsenik. Seveda jih je voditelj programa prestavil samo kot Oberkrainer. Zelo se nam čudno zdi, da ne nastopajo kot Slovenci. Od voditelja programa hi lahko zahtevali, da pove, da so Slovenci. Nemci, ki jih vidijo in jih slišijo celo peti nemško pesem, si pač mislijo, da so nemška skupina iiz »Ober-kraina«. Morda pa so Avseniki res Volksdeutsche? Kdo o tem kaj več ve? Predpust je prinesel tudi življenje tako z novorojenčki kakor z novimi porokami. Naštejmo najprej prve: v Oberhausenu je bila kr- ščena Andreja Amon, prvorojenka Johana in Eleonore; v Düsseldorfu Johan Dajčinan, sinko Ane; v Essenu dne 22. jan. fomaz Bunderla, drugi sin Ignaca in Heide Blin debla (olče je Prekmurec, mati Nemka); dne 12. februarja pa tudi v Essenu Mihael Kle menak, sin Pavla in Pavle Klemenak. Cesti tamo. •—• Poročili pa so se: v Diisseldoriu Konrad Teraž iz Boštanja ter Jožica Gracnai iz Škarnic, župnija Dobje pri Planini; v Essenu dne 12. febr. Franc Kolmančič od Sv. Miklavža pri Ptuju in Marija Novak, rojena v Vučji Gumili v Prekmurju; isti dan v Essenu Pavel Klemenak, rojen v Mozirju, in Pavia Vrečar, rojena v Ljubljani; dne 19. februarja pa Anton Juričič iz Gornjega Vakufa v Bosni in Amalija Gabrič, rojena v Senovem, župnija Brestanica. Vsem čestitamo! Tudi v Essen je pribežalo več ljudi iz JuS°j slavije, ki so se udeležili „Revije na ledu v Celovcu, a se niso hoteli vrniti domov, i °' da nemške oblasti jih vračajo! F niti sm* Poroke. — V soboto, 12. februarja, _ sta si pred oltarjem v katoliški cerkvi v Gptebor-gu obljubila zakonsko zjvestobo Marijan 1 e' rovič in Sonja Simčič, oba doma iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Priče sta bila gg. Vink0 Tomažič in Mario Knez iz Göteborga. Iskrene čestitke in mnogo božjega blagoslova. Naša Velika noč. — Göteborg: Popravek- V prejšnji številki »Naše luči« smo objaviL da bo prihodnja sv. maša v Göteborgu na Veliko noč. Danes to popravljamo: Aprna RojaI