primorske
novice
Koper, 12. maja 1989
URADNE OBJAVE
OBČ!N
!L!RSKA B!STR!CA, tZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA !N SEŽANA
št. 13
Občina !zo!a
-	POPRAVEK odtoka o proračunu občine Izota za !eto 1989
-	POPRAVEK odtoka o zaktjučnem računu proračuna občine Izota za teto 1989
Občina Koper
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o čiščenju javnih površin ter o obveznem zbiranju, odvažanju in odtaganju odpadkov na območju občine Koper
-	SKLEP o potrditvi zaktjučnega računa davkov in prispevkov občanov občine Koper za teto 1989
-	SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v gostinski detovni organizaciji Cateb Koper
Občina Piran
-	ODLOK o spremembi odtoka o davkih občanov v občini Piran
-	ODLOK o sezonski omejitvi prometa v mestu Piran
-	ODLOK o dopotnitvi odtoka o podetitvi domicita 1. tetatskemu prekomorskemu potku v občini Piran
-	ODLOK o zazidatnem načrtu za območje šot v Portorožu
-	ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za turistično stanovanjsko območje Metropot ptanske cetote T 5/19 v Portorožu
-	ODLOK o zazidatnem načrtu Lucija H - dodatno - spremembe in dopotnitve - štiri vrstne hiše
-	SKLEP o potrditvi zaktjučnega računa davkov in prispevkov občanov občine Piran za teto 1988
Občina Sežana
-	ODLOK o priznanjih in nagradi občine Sežana
-	ODLOK o ustanovitvi in natogah komunatne inšpekcije za območje občine Sežana
-	PRAVILNIK o pogojih in načinu oddajanja stanovanj in dode-tjevanju posojit iz sredstev s katerimi razpotaga občina Sežana
Občine !zo!a, Koper in Piran
-	ODREDBA o preventivnih ceptjenjih diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1989
Občinska zdravstvena skupnost Hirska Bistrica
-	SKLEP o spremembah in dopotnitvah sktepa o obračunavanju in ptačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
-	PRAVILNIK o pogojih in merititi za pridobitev stanovanj in kreditov iz sredstev sotidarnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper
-	PRAVILNIK o detnem nadomeščanju stanarin
-	SKLEP o povečanju najemnin za postovne prostore v občini Koper
Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Koper
-	SKLEP o ugotovitvi vetjavnosti samoupravnega sporazuma o spremembah in dopotnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občine Koper
-	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopotnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje Koper
-	SPREMEMBE STATUTA samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občine Koper
Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Koper
-	SKLEP o ugotovitvi vetjavnosti samoupravnega sporazuma o spremembah in dopotnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunatne interesne skupnosti na območju občine Koper
-	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopotnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunatne interesne skupnosti na območju občine Koper
-	SPREMEMBE statuta samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Koper
OBČtNA !ZOLA
Pri primerjanju objavtjenega besedita ODLOKA o proračunu občine Izota za teto 1989 (Ur. objave št. 8 z dne 7. apri) 1989) z izvirnikom, so bite objavtjene tiskarske napake v 17.. 20. in 23. čtenu. zato dajemo nastednji
POPRAVEK
ODLOKA o proračunu občine Izota za teto 1989
a)	V 17. čtenu se popravi 1. stavek v 3. odstavku, ki se pravitno gtasi: »Predsednik Izvršnega sveta je poobtaščen, da za manjše nepredvi-
dene izdatke ati premato predvidene izdatke proračuna odobri posamezna izptačita. vendar največ tetno do 1.000.000 din.*
b)	V 20. čtenu se popravi 2. odstavek, ki se pravitno gtasi:
"Občinski upravni organi ter drugi organi in organizacije, ki se
financirajo iz proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegate zneske dotočene za teto 1989 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun za riastednje teto. če niso take obveznosti dotočene z aktom, ki ga je sprejeta občinska skupščina ati izvršni svet *
c)	Popravi se 23. čten. ki se pravitno gtasi:
"Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1989 datje *
122
URADNE OBJAVE
12. maja 1969 - št. 13
Pri primerjanju objav!jenega besedita ODLOKA o zaktjučnem računu proračuna občine Izota za teto 1988 (Uradne objave št. 10 z dne 14.
4.	1989 z izvirnikom, je bita ugotovtjena tiskarska napaka v 3. čtenu. zato dajemo nastednji
POPRAVEK
ODLOKA o zaktjučnem računu proračuna občine Izota za teto 1988
3.	čten se pravitno gtasi:
Doseženi prihodki in razpored prihodkov po zaktjučnem računu rezervnega sktada za teto 1988 so:
-	prihodki	din 23.360.484-
-	razpored prihodkov - pokrivanje
primanjktjaja proračuna iz pretektega teta	din 10.000.000-
-	presežek prihodkov	din 13.360.484 -
OBČ!NA KOPER
Na podtagi 17. čtena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni tist SRS. Št. 8/78. 29/86. 41 čtena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni tist SRS. št. 8/82). 3. in 25. čtena zakona o prekrških (Uradni tist SRS. št. 25/83. 42/85. 47/87) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprita 1989 sprejeta
ODLOK
O	SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ČIŠČENJU JAVNIH POVRŠIN TER O OBVEZNEM ZBIRANJU. ODVAŽANJU IN ODLAGANJU ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE
KOPER
1.	čten
V	odtoku o čiščenju javnih površin ter o obveznem zbiranju, odvažanju in odtaganju odpadkov na območju občine Koper (Uradne objave. Št. 16/83.5/84) se besedito v drugi atinei 3. čtena nadomesti z beseditom "posebni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi«.
2.	Čten
V	drugem odstavku 8. čtena se beseda "košar« nadomesti z besedami "košev za odpadke«.
tn j' ' 4 ^ : M
3.	čten
V	11. čtenu se nasetjem. kjer je obvezno zbiranje in odvažanje odpadkov dodajo nastednja nasetja: "Podpeč. Bezovica. Loka. Dot. Črni kat. Hrastovtje. Osp. Gabrovica. Kubed. Gračišče. Bošamarin. Manžan. Vangane!. Babiči. Marezige. Tinjan. Ptavje. Eterji. Kampe! - Novaki«.
4.	čten
V prvem odstavku 15. čtena se besedito "Občinskim komitejem za urbanizem, gradbene, komunatne in stanovanjske zadeve«, nadomesti z beseditom "Občinskega komiteja za gospodarstvo«.
3/sido onb<
5. Čten
Črta se besedilo "Četrtega odstavka 30. čtena.
ic

6.	čten
V	prvem odstavku 34. čtena se besedito "500 din« nadomesti z beseditom "20.000 dinarjev«.
<	7. čten
V	tretjem odstavku 34. čtena se besedito "500 din« nadomesti z beseditom "20.000 dinarjev«.
8.	Čten
V prvem odstavku 35. čtena se besedito "od 3.000 din do 30.000 din« nadomesti z beseditom "od 300.00C dinarjev do 1.500.000 dinarjev«.
9.	č!en
V	drugem odstavku 35. čtena se besedito "od 500 din do 3.000 din« nadomesti z beseditom »od 50.000 dinarjev do 250.000 dinarjev«.
10.	čten
V	prvem odstavku 36. Čtena se besedito "od 3.000 din do 30.000 din«, nadomesti z beseditom »od 500.000 dinarjev do 1.500.000 dinarjev«.
11.	Čten
V drugem odstavku 36. čtena se besedito »od 500 din do 3.000 din«, nadomesti z beseditom »od 50.000 dinarjev do 250.000 dinarjev «
12.	čten
Za 37. čtenom se doda nov 37/a. Čten. ki se gtasi:
"37/a. čten
Dotočba 3. čtena tega odtoka, ki se nanaša na obvezno zbiranje in odvažanje odpadkov iz posameznih območij v občini Koper se začne uporabtjati šest mesecev po uvetjavitvi tega odtoka «
13.	čten
Za 37/a. čtenom se doda nov 37/b. čten. ki se gtasi:
"37/b. čten
Izvajatec izdeta v roku enega teta od uvetjavitve odtoka kataster zbirnih in odjemnih mest in ga sproti dopotnjuje «
14.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-3/83 Koper. 25. aprita 1989
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ. !. r.
Na podtagi 269. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS. št. 36/88) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega deta dne 25. aprita 1989 sprejeta nastednji
SKLEP
1.	čten
Potrdi se zaktjučni račun davkov in prispevkov občanov občine Koper za teto 1988.
2.	Čten
Zaktjučni račun davkov in prispevkov za teto 1988 obsega:
1.	Prenos satda iz pretektega teta	104.709.980-
2.	Obremenitev davkov in prispevkov	14.991.561.939 -
3.	Obresti in stroški prisitne izterjave	705.374.357 -
4.	Ptačita davkov in prispevkov z avansi	15.461.480.735-
5.	Satdo neporavnanih davkov
in prispevkov na dan 31/12-1988	340.165.541.-
3.	čten
Zaktjučni račun davkov in prispevkov za teto 1988 vsebuje bitanco. bruto bitanco in pregted individuatiti dotgov oziroma preptači! davkov in prispevkov občanov ter pregted skupno doseženega prometa.
4.	čten
Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 402-7/89 Koper. 25. aprita 1989
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ. ! r.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
123
Na podlagi 601 ,606. in 612. č!ena zakona o združenem de!u (Uradni !ist SFRJ, št. 11/88, 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni hst SRS št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega de!a, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2$. aprila 1989 sprejela
i .	'
SKLEP
O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V GOSTINSKI DELOVNI ORGANIZACIJI »GALEB« KOPER
1.
Skupščina občine Koper ugotavlja, da so v Gostinski delovni organizaciji »Galeb« Koper nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki prvega odstavka 603. člena zakon o združenem delu, ker poslovodni organ v tej delovni organizaciji ne opravlja zadev iz svojega delovnega področja, zaradi česar je prizadeta družbena lastnina. Od 1.
3.	1988 dalje je opravljal dela individualnega poslovodnega organa vršilec dolžnosti, ki je bi! dne 21. 3. 1989 razrešen, ne da bi bi! ob tem imenovan za vršilca drugi delavec. Kljub večkratnim razpisom de! in nalog poslovodnega organa ga delavski svet ni imel možnosti imenovati, saj se na razpis ni nihče prijavil, zaradi česar je zastalo izvajanje in prilagajanje poslovne politike delovne organizacije vse zahtevnejšim tržnim pogojem poslovanja hkrati pa se v delovni organizaciji Galeb Koper ne uresničuje obveznosti zboljševanja in obnavljanja družbenih sredstev, s katerimi delavci upravljajo.
S tem so v Gostinski delovni organizaciji »Galeb« Koper izredno hudo kršene določbe 603. člena zakona o združenem delu. Zato se v tej delovni organizaciji uvede začasni ukrep družbenega varstva po 8. točki prvega odstavka 606. člena zakon o združenem delu, in sicer:
-	imenovanje začasnega organa v organizaciji združenega dela.
2.
Začasni organ se imenuje kot kolegijski začasni organ v naslednji sestavi:
-	za predsednika: MARSETiČ RUDI iz Kopra, Vegova 8, vodja nabave in prodaje v DO Emona-Jestvina
-	za člana:
MARINO MARSIČ iz Pridvora, Cerej 7, vodja restavracije Emona-Jestvina odgovoren za področje trženja.
BRANKO KOLAR iz Izole, Cankarjev drevored 16/a, tržni in delovni kontrolor v DO Emona-Jestvina - odgovoren za organizacijo poslovanja.
Člana začasnega organa opravljata funkcijo polovico delovenega časa v DO Galeb Koper, polovico pa v delovni organizaciji Emona-Jestvina, kjer sta zaposlena.
3.
Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti poslovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakonov in samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije. Obenem je začasni organ dolžan:
-	takoj analizirati ekonomsko finančni položaj delovne organizacije, predlagati delavskemu svetu poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje ter razvojni program delovne organizacije;
-	pripraviti sanacijski program skladno z zakonom;
-	predlagati način razreševanja stanja skladno z zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela v primeru neuspešnega razreševanja nastalega položaja delovne organizacije;
-	tekoče poročati izvršnemu svetu o izvjanju začasnih ukrepov družbenega varstva, občinski skupščini pa vsake tri mesece ter
-	poskrbeti za razpis derin nalog individualnega poslovodnega organa delovne organizacije v zakonskem roku.
4.
Začasnemu organu se določi nadomestilo osebnega dohodka za čas opravljanja te funkcije v naslednji višini:
-	predsedniku 4.500.000 din
-	članoma 2.000.000 din (za polovični delovni Čas)
Tako določeno nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje skladno z rastjo mase sredstev za bruto osebne dohodke gospodarstva občine Koper.
5.
Začasni ukrep družbenega varstva traja eno leto.
6.
Imenovanje začasnega kolegijskega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
7.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru je dne 7. aprila 1989 predložil občinski skupščini predlog za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Gostinski delovni organizaciji Galeb Koper.
Izvršni svet skupščine občine Koper je predlog družbenega pravobranilca v Kopru obravnaal na seji dne 25. aprila 1989 in k predlogu da! pozitivno mnenje.
Iz predloga družbenega pravobranilca izhaja, da je bi! dne 28. marca 1989 družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Kopru dostavljen sklep delavskemu svetu gostinske delovne organizacije »Galeb« Koper z dne 21. 3. 1989, s katerim je bila sprejeta razrešitev doložnosti dotedanjega vršilca dolžnosti direktorja Danila Jermana in prenehanje delovenega razmerja istega.
Organ upravljanja delovne organizacije bi mora! določiti enega od drugih delavcev za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa, vendar mu to ni uspelo tako kot so bili neuspešni vsi štirje razpisi za prosta dela direktorja v času od L 3. 1988 dalje. Po navedbah dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja je ena največjih ovir osebni dohodek tako za delo direktora kot tudi za večino ostalih de! in nalog v delovni organizaciji.
Nesporno je to dejstvo posledica večletnega slabega poslovanja. Število delavcev se je v DO Galeb Koper v preteklem letu zmanjšalo za 30 %, kadrovsko neustrezna zasedenost del in nalog pa se je poslabšala, tako da so se cilji sanacije delovne organizacije le Še oddaljili.
Ocenjuje se, da se agonija tega pred leti celo zelo uspešnega kolektiva podaljšuje in da se brez učinkovite sanacije ne bo moč izogniti prenehanju te organizacije. Status delovne organizacije »Galeb« Koper je ogrožen tudi zato, ker ni poslovodnega organa, ki bi v okviru svojih pooblastil, katera nalaga zakon in samoupravni splošni akti, predlagal poslovno politiko in razvojni program delovne organizacije in tudi sicer odgovarjal za zakonitost poslovanja.
Zakon o združenem delu daje po določbi 9. tč. prvega odst. 603. Čl. v zvezi z določbo 606. člena skupščini pooblastilo izrekati začasne ukrepe tudi v primeru , ko v organizaciji združenega dela ni poslovodnega organa, s čimer je zaradi zgolj navedenih razlogov prizadeta oz. ogorožena družbena lastnina. Zakon takšno stanje označuje kot motnje v samoupravnih odnosih.
Občinska skupščina je menila, da gre v delovni organizaciji Galeb Koper za bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ki jih delavci te delovne organizacije niso več sposobni sami razrešiti. Zato je skupščina odločila tako kot v izreku tega sklepa.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od njegove uveljavitve.
Št.: 028-12/89 Koper, 25. aprila 1989
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ. ]. r.
OBČ!NA P!RAN
' in ;-'0	*U'.r
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82,4/86.21/86) in 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 36/88) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN
1.	člen
V 3. Členu odloka o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 39/88) se stopnja »0,40%« nadomesti s stopnjo »0,75%«.
124
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
2.	č!en
Na koncu 3. člena se doda nov odstavek, ki se g!asi:
»Izvršni svet Skupščine občine Piran mesečno spremlja pritok proračunskih prihodkov občine. V kohkor ugotovi, da se v proračunu občine ustvarjajo presežki prihodkov nad dovoijenim obsegom porabe, obvesti zavezance davka iz osebnega dohodka, da prenehajo plačevati davek oziroma da davek plačujejo po ustrezni nižji stopnji «
3.	č!en
Ta odtok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 422-10/88-89
Piran. 25. aprila 1989
Predsednica TATJANA KOSOVEL. 1. r.
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82.4/86. 21/86). 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 5/82. 29/86) in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83. 42/85 in 47/87) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1989 sprejela
ODLOK
O SEZONSKI OMEJITVI PROMETA V MESTU PIRAN
1.	člen
S tem odlokom se ureja omejitev prometa v ožjem delu mesta Piran ter določa režim na organiziranih parkiriščih pred mestom, med turistično sezono, od 1. 6. do vključno 15. 9. vsako leto.
2.	člen
Ožji del mesta Piran, v katerem velja omejitev prometa, sega od središča mesta do:
-	fizične zapore pri Luški kapetaniji.
-	hiše št. 20 v Rozmanovi ulici.
-	fizične zapore pri hiši št. 25 v Ulici IX. korpusa.
Območje ožjega dela mesta se poleg površin, kjer se odvija promet vozil, šteje kot organizirano parkirišče, na katerem se zaračunava parkirnino.
3.	člen
Omejitev prometa začne veljati, ko so parkirne površine v ožjem delu mesta zasedene. V tem času velja prepoved uvoza v mestno jedro za vsa vozila, razen za:
-	vsa dostavna vozila do 10. ure.
-	taxi vozila, ko opravljajo svojo dejavnost.
-	vozila za opravljanje storitev.
-	vozila invalidnih oseb. ki same upravljajo z vozilom,
-	vozila prve pomoči.
-	vozila gasilskih služb.
-	vozila organov za notranje zadeve.
-	vozila oboroženih sil,
-	vozila inšpekcijskih služb.
-	vozila komunalnih služb, ki so namenjena komunalnim storitvam.
-	vozila udeležencev poročnih obredov,
-	službena vozila, ki imajo lasten parkirni prostor.
-	domicilna vozila občanov, ki imajo v območju omejitve prometa pravico uporabe garaže,
-	kolesa, kolesa z motorji in motoma kolesa,
-	vozila v javnem cestnem prevozu potnikov,
-	turistične avtobuse za dovoz gostov v hotele.
Plačila parkirnine so oproščeni vsi vozniki za našteta vozila, razen za vozila iz prvih štirih alinej.
Vozila, ki jih vozniki parkirajo na javnih površinah, morajo stati na mestih, ki so označena kot parkirne površine.
Vozniki invalidi, ki imajo stalno bivališče v mestnem jedru Piran v območju prometne omejitve, dobijo posebno dovoljenje proti plačilu
pavšalnega zneska. Z njim jim je zagotovljeno neomejeno parkiranje v območju omejitve prometa. Posebna dovoljenja iz prejšnjega odstavka veljajo samo v primeru, če invalidna oseba uporablja vozilo za lastne potrebe.
Delavci čuvajske službe, komunalne inšpekcije ali organov za notranje zadeve lahko na kraju samem takoj odvzamejo dovoljenje, v kolikor ugotovijo, da le-tega uporabljajo osebe, ki niso upravičene po določbah tega odloka.
Turističnim avtobusom je prepovedano parkiranje v območju omejitve prometa.
4.	člen
Pri carinskem pomolu se uredi fizična zapora Ceste JLA in uvede stalno varnostno službo, ki ureja promet vozil in zaračunava parkirnino, po določilih tega odloka.
Varnostna služba opravlja kontrolo prometa vozil in njihovega zadrževanja v območju omejitve s parkirnimi taloni, na katerih vozniku označi dan in uro uvoza. Na talonih je natisnjeno pojasnilo voznikom o pogojih ob njihovem zadrževanju v območju omejitve prometa.
5.	člen
Za zadrževanje vozil ali njihovo parkiranje v območju omejitve prometa varnostna služba zaračunava parkirnino voznikom po veljavnih tarifah, ki so naslednje:
1.	tarifa	za čas	od 0 do 1 ure
11	tarifa	za čas	od 1 do 2 ur
111.	tarifa	za čas	od 2 do 3 ur
IV	tarifa	za čas	od 3 do 4 ur
v.	tarifa	za čas	od 4 do 5 ur
VI	tarifa	za Čas	od 5 do 6 ur
VIL	tarifa	za čas	nad 6 ur dnevno
Za izgubljeni parkirni talon varnostnik zaračunava vozniku štirikratno maksimalno (VIL) tarifo parkiranja.
Prebivalci ožjega dela mesta Piran, za katerega velja omejitev prometa, so oproščeni plačila parkirnine za prvo uro zadrževanja v mestnem jedru oziroma imajo pravico do povrnitve parkirnine Seznam upravičencev do oprostitve plačila oziroma povrnitve parkirnine pripravi Krajevna skupnost Piran.
Posamezne tarife parkirnine določi Samoupravna komunalno- cestna interesna skupnost občine Piran oziroma drug pristojni organ, na predlog pooblaščene organizacije za izvajanje omejitve prometa, skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih. Z višino parkirnine je potrebno zagotoviti čimvečje kroženje vozi! in optimalno izrabo razpoložljivih parkirnih mest v mestnem jedru.
Sredstva od pobrane parkirnine se zbirajo na posebnem računu pri Skladu stavbnih zemljišč občine Piran in se jih 40 % nameni za kritje stroškov izvajalca omejitve prometa, 60% pa za razširjeno reprodukcijo - gradnjo parkirnih kapacitet mesta Piran.
6.	člen
Vsa opravila, ki jih terja omejitev prometa, kot je delovanje stalne varnostne službe na zapori in organiziranih parkiriščih pred mestom, se poveri Komunalnemu podjetju Piran.
7.	člen
Kot organizirana parkirišča se določa parkirišče v piranskih vratih in ob obzidju ter Ulici IX. korpusa. Z njim upravlja Komunalno podjetje Piran. Na organiziranih parkiriščih se lahko pobira parkirnino, ki jo določi upravljalec sam.	^
Na parkirišču ob obzidju in v Ulici IX. korpusa je dovoljeno parkiranje le za osebne avtomobile. Parkirišče v piranskih vratih se uredi za parkiranje osebnih avtomobilov, turističnih avtobusov in dostavnih vozil do 3,5 tone skupne dovoljene teže.
Na manjšem parkirišču v piranskih vratih in parkirišču v Ulici IX. korpusa se vsa parkirna mesta rezervira za parkiranje vozil prebivalcev ožjega dela mesta, kjer velja omejitev prometa.
Stanovalcem, ki imajo v območju organiziranih parkirišč možnost parkiranja svojih vozil v lastnih garažah ali svojih dvoriščih, mora upravljalec parkirišč omogočiti neoviran in brezplačen uvoz skozi organizirano parkirišče.
Prebivalci ožjega dela mesta Piran, za katerega velja omejitev prometa, plačajo parkirnino v pavšalnem znesku V enakem pavšalnem
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
125
znesku plačajo parkirnino tudi invalidi. navedeni v 4. odstavku 3 člena od!oka.
8.	člen
V garažah in na rezerviranih parkirnih mestih v mestnem jedru svoja vozi!a garaiirajo vozniki, ki imajo pravico njihove uporabe Potrdi!o in razpoznavni znak - nalepko o uporabi garaže oz. rezerviranega parkirnega mesta na javnih površinah, izda na zahtevo uporabnika, občinski upravni organ, pristojen za promet. S potrdilom in nalepko je vozilom dovoljen prost uvoz v območje omejitve prometa, vozniki pa morajo obvezno svoja vozila parkirati v garažah oziroma na rezerviranih parkirnih mestih.
9.	Ren
Uradne osebe, ki nadzirajo izvajanje tega odloka, so:
-	pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve.
-	delavci varnostne službe na zapori in parkiriščih,
-	komunalni inšpektor in delavci komunalnega nadzora s posebnim pooblastilom.
10.	člen
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve v območju omejitve prometa in na organiziranih parkiriščih pred mestom nadzirajo promet, ukrepajo in izrekajo kazni skladno s pooblastili, določenimi z zakonom o varnosti cestnega prometa.
11.	člen
Delavci varnostne službe na zapori in organiziranih parkiriščih v okviru svojih pooblastil opravljajo zlasti:
-	nadzor nad vozili, ki prihajajo skozi zaporo na območje omejitve prometa ali organizirano parkirišče,
-	zaračunavajo parkirnino za vozila, ki niso oproščena njenega plačila po 3. členu tega odloka,
-	prepovejo promet v območje omejitve prometa ali organizirano parkirišče, ko je to zasedeno, vsem vozilom, ki niso navedena v 3. členu tega odloka.
-	predlagajo v postopek o prekršku vse voznike, ki nočejo plačati dolžne parkirnine,
-	odvzamejo potrdila in oznake o pravici uporabe garaže ali rezerviranega parkirnega mesta vsem voznikom, če so ugotovili njihovo zlorabo.
-	odvzamejo potrdila in oznake invalidnih oseb, če ugotovijo njihovo zlorabo.
12.	člen
Komunalni inšpektor in delavci komunalnega nadzora v okviru svojih pooblastil opravljajo:
-	nadzor nad vsem mirujočim prometom na območju mesta Piran in na organiziranih parkiriščih,
-	odrejajo odvoz vseh vozil, ki s svojim parkiranjem ovirajo promet drugih vozil ali promet pešcev ali pa so parkirana na mestih, kjer parkiranje ni posebej dovoljeno,
-	odrejajo odvoz vozil, ki bi po določilih tega odloka morala biti parkirana v garažah ali rezerviranih parkirnih mestih, pa so zaradi neupravičenih razlogov parkirana na drugih javnih površinah.
-	predlagajo v postopek o prekršku lastnike vozil ali imetnike pravice uporabe vozil, ki so svoja vozila parkirali tako. da so po zakonu ali tem odloku izpolnjeni vsi pogoji za odvoz vozila, pa tega zaradi tehničnih razlogov ni mogoče opraviti,
-	odredijo odvoz vozil, ki v času parkiranja neupravičeno uporabljajo potrdila o uporabi garaže, rezerviranega parkirnega mesta ali potrdila in oznake invalidnih oseb
Stroške odrejenega odvoza in hrambe vozila je dolžan poravnati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila.
13.	člen
Z denarno kaznijo 250.000 -din se kaznuje za prekršek:
1.	voznika, ki noče plačati dolžne parkirnine,
2.	lastnika vozila oziroma imetnika pravice uporabe vozila, ki je svoje vozilo parkira! tako, da so mu nadzorstveni organi odredili odvoz vozila, pa tega zaradi tehničnih razlogov ni bilo mogoče opraviti.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sezonski omejitvi prometa v mestu Piran (Uradne objave, št. 14/85 in 19/87).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 34-1/85-89 Piran. 25. aprila 1989
Predsednica TATJANA KOSOVEL, l.r.
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82. 4/86. 21/86) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1989 sprejela
ODLOK
O	DOPOLNITVI ODLOKA O PODELITVI DOMICILA L LETALSKEMU PREKOMORSKEMU POLKU V OBČINI PIRAN
1.	člen
Za 2. členom odloka o podelitvi domicila 1. letalskemu prekomorskemu polku v občini Piran (Uradni glasnik Okraja Koper, št. 8/65) se doda nov 3. člen. ki se glasi:
»Na vojne zastave enot. ki nadaljujejo tradicije ! in H. eskadrilje NOV Jugoslavije, se pripne spominski trak «
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
Številka: 904-1/89
Piran, 25. aprila 1989
Predsednica TATJANA KOSOVEL. I r.
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82. 4/86. 21/86). 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84,37/85 in 29/86) in navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS. št. 14/85) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1989 sprejela
ODLOK
O	ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE ŠOL V PORTO
ROŽU
UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje šol v Portorožu (v nadaljnjem besedilu ZN), katerega je izdelal Invest biro Koper pod št DN 87-261 v avgustu 1988 in dopolni! na osnovi javne obravnave in stališč Izvršnega sveta Skupščine občine Piran do podanih pripomb in predlo-
L MEJE UREDITVENEGA OBMOČJA
Meja urejanja poteka:
Od izhodiščne točke na Belokriški cesti v severozahodnem vogalu zazidalnega načrta v smeri proti jugovzhodu po parceli št. 9513/19 - cesta do križišča s Staro cesto, poteka po stari cesti pare. št. 9513/2 proti jugovzhodu do križišča s Prečno cesto pare št. 9513/2, od tu se obrne proti jugu in poteka do roba parcele Št. 1701/3. nàto se obme proti zahodu in poteka po robu parcele št 1701/3 do sečišča s parcelo
126
URADNE CHIAVE
12. maja 1989 - št. 13
2599/5, nato poteka po južnem robu te parcete do sečišča s parce!o St. 1701/3. ji siedi po južnem robu proti vzhodu do sečišča s potjo pare št. 9513/39 ter se obme proti jugu in prečka še pot št. 9513/38. poteka do sečišča s parce!o 2599/1, nato se obrne zopet proti zahodu, prečka parce!o št. 2599/1, nato prečka pot št. 9513/14. prečka parcelo št. 2597/
2.	prečka parceto št. 1715/2. nato prečka parceto št. 2600/6. nato poteka nadatje proti zahodu po južnem robu parcete 2504 na stiku s parce!o št. 2583/14. se obrne proti severu in poteka po vzhodni meji te parcete do stika s parceto št. 1716/3, ter se obrne proti zahodu, poteka po severnem robu parcete št. 2583/14, nato prečka parceto št. 2582/20. prečka parceto št. 2582/16. poteka po južnem robu parcete št. 2582/19, prečka parceto 2582/18 in parceto št. 2582/1 ter parceto št. 1728/3. nato se obrne proti severu do stika s parceto št. 1728/2. se tu obrne proti zahodu, poteka po južnem robu parcete št. 1728/2, nato se nadaljuje po južnem robu parcete št. 1738/4, prečka Sončno pot pare. št. 9510^ do parcete št. 3518, nato se obme proti severu, prečka parcete št. 3518,1764/5,1764/ 4, nato poteka detno ob zahodnem robu Sončne poti, prečka parceto št. 1764/6, nato se zopet nadatjuje po zahodnem robu Sončne poti, jo prečka in se nadatjuje proti severu, prečka parcete št. 1753/1. 1748/1 se zopet obrne proti vzhodu, in prečka parceto št. 1748/4, nato se zopet obme proti severu, prečka parcete št. 1748/3,1748/2,1748/1 in 9513/19 do izhodiščne točke na Betokriški cesti.
Natančneje so meje prikazane na katastrskem načrtu v M 1:1000.
H SPLOŠNE DOLOČBE
3.	čten
Zazidatni načrt za območje šot v Portorožu, temetji na opredetitvah ptanskih aktov občine Piran:
-	dotgoročni družbeni ptan občine Piran za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 25/86),
-	družbeni ptan občine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87).
4.	Čten
Odtok o zazidalnem načrtu za območje šot v Portorožu, na osnovi opredetitev ZN vsebuje:
-	sptošne dotočbe,.
-	funkcijo območja, pogoje za izrabo in kvaliteto graditve ter drugih posegov v prostor,
-	pogoje za urbanistično obtikovanje območja ter arhitektonsko obtikovanje objektov oziroma druge posege v prostor,
-	urejanje prometa.
-	pogoje za obtikovanje komunatne in cestne infrastrukture.
-	druge pogoje, ki so pomembni za izvedbene posege,
-	etapnost in začasno namembnost zemtjišč,
-	obveznost investitorjev in izvajatcev pri izvajanju.
-	prehodne in končne dotočbe
5.	čten
Urbanistična dokumentacija Zazidatni načrt vsebuje:
1	Tekstuatni de!
2.	Grafični de!
3.	Sogtasja pristojnih sogtasodajatcev
4.	Odtok
5.	Oceno stroškov za poseg v prostor.
!!!. FUNKCIJE OBMOČJA !N POGOJI ZA tZRABO !N KVALITETO GRADITVE AH DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
!!	6. čten
Ureditveno območje je pretežno namenjeno vzgoji in izobraževanju kot šotski kompteks, rekreaciji v okviru osrednjega parka in stanovanje na severnem robu. Z dokončno ureditvijo bo območje prevzeto mestni značaj.
Ureditveno območje obsega 8.0ha površine in obsega nastednje funkcionatno in obtikovno zaokrožene prostorske cetote:
-	območje šotskega kompteksa
-	območje parka »Cvetje«
-	območje stanovanjske gradnje
7.	Čten
V	območju šotskega kompteksa je predvideno:
1.	Gradnja Srednje naravostovne-matematične šote z italijanskim učnim jezikom s pripadajočimi igrišči (96 učencev).
2.	Dograditev doma učencev »Batdomir Saje« s spatnim traktom za študente (90 težišč)
3.	Dograditev igrišč in zetenih površin ob novo zgrajenem Centru za korekcijo stuha in govora. Osnovni šoti Portorož, Vzgojno-varstvenem zavodu - Barčica in Domu učencev.
V	območju parka »Cvetje« je predvideno:
-	parkovna ureditev območja
-	postavitev steklenjakov
-	preureditev upravne stavbe v centralni objekt
-	začasno je predvidena reorganizacija vrtnarije »Cvetje« na sedanji tokaciji, dokter se ne zagotovi in uredi nadomestne vrtnarije na drugi tokaciji.
V	območju stanovanjske gradnje je predvideno:
-	gradnja 5 novih stanovanjskih hiš z garažo, načeloma namenjenem kot nadomestne tokacije za objekte predvidene za rušenje.
-	sprememba namembnosti počitniškega doma »Etes« v stanovanjske objekte.
Ureditev prometnega in komunalnega omrežja ter zunanja ureditev:
1.	Dograditev prometnega omrežja
-	rekonstrukcija Sončne in Prečne poti
-	dograditev dovoznih poti in parkirišč
-	rekonstrukcija in novogradnja pešpoti in sprehajatišč.
2.	Dograditev komunatnega omrežja in naprav
-	ureditev vodovoda
-	ureditev kanatizacije
-	ureditev etektroomrežja
-	ureditev PTT omrežja
3.	- ureditev ogrevanja
4	- odtaganje odpadkov
5.	- ureditev zetenih površin.
Izven območja ureditvenega načrta
Povezava s prometnim in infrastrukturnim omrežjem
!V POGOJ! ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
8.	čten
Merita in pogoji za urbanistično in arhitektonsko obtikovanje objektov, oziroma drugih posegov v prostor, dotočajo pogoje za:
-	urbanistično urejanje
-	vetikost funkcionatnega zemtjišča
-	sprememba namembnosti
-	tego, obtikovanje objektov ter toterance
-	prenavtjanje in dograjevanje obstoječih objektov
-	izvedbo vzdrževalnih de!
-	gradnjo pomožnih objektov in garaž
-	izvedbo zunanjih ureditev
-	odtaganje odpadkov.
Urbanistično urejanje
9.	čten
1.	Izvedbeni posegi v obsegu ureditvenega območja (ptanska celota ZS 5/5) so možni na osnovi tokacijskega dovotjenja, ki se izda na osnovi dotočb tega zazidatnega načrta, oziroma odtoka.
2.	Izvedben) posegi na območju vrtnarije »Cvetje« so možni na osnovi tokacijskega dovotjenja. ki se izda na osnovi predvidenega posega v prostor.
3.	Izvedbeni posegi na območju parka »Cvetje« so možni na osnovi tokacjskega dovotjenja, ki se izda na podtagi detajtne dokumentacije cetotnega območja parka po presetitvi vrtnarije na novo tokacijo.
4 Izvedben) poseg) na območju počitniškega doma »Etes« so možni samo po spremembi namembnosti za stanovanjske objekte, (za potrebe počttntškega doma posegi niso več možni).
Manjši posegi na obstoječih objektih v okviru ureditvenega načrta in gradnja pomožn.h objektov v sktadu s tem UN so možni na podtagi pngtasttve de! s predhodnim urbanističnim mnenjem zavoda za urbanistično načrtovanje m urejanje prostora občine Piran.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
Funkciona!na zemljišča
10.	č!en
1.	Funkciona!na zem!jišča so določena z načrtom gradbenih parcel, tekstualnimi in numeričnimi določili. ki so sestavni de! zazidalnega načrta.
2.	Parcelne meje potekajo po robovih peš koridorjev ob rekonstruirani Sončni in Prečni poti. de!no Be!okriški cesti, po obstoječih parcelnih mejah ob Stari cesti, znotraj ureditvenega načrta ob robu pešpoti. oziroma skladno z določili geodetske zazidalne situacije, ki je sestavni del zazidalnega načrta in zakoličbene situacije.
Sprememba namembnosti
1.	Sprememba namembnosti objektov je določena z zazidalnim načrtom.
-	spremeni se območje vrtnarije »Cvetje« v park »Cvetje« v H. fazi.
-	spremeni se počitniški dom »Eles« v stanovanjsko območje v 1. fazi.
2.	Sprememba namembnosti stanovanjskih objektov v poslovne objekte s tem ZN ni dovoljena. Sprememba posameznih delov stanovanjskih objektov v turistične namene je možna.
11.	člen
Lega objektov
-	Lega objektov je določena v arhitektonski zazidalni situaciji.
-	Potek komunalnih naprav je določen v zbirni situaciji komunalnih naprav.
-	Velikost, lega objektov so tehnično opredeljeni v geodetski zazidalni situaciji.
12.	člen
Oblikovanje objektov
Pogoji za oblikovanje objektov so določeni za vsako skupino posebej.
1 Območje šolskega kompleksa
Srednja naravoslovno-matematična šola z italijanskim učnim jezikom tlorisni gabarit - 38.40 x 20.00m po višini obsega - P + 1 kota pritličja - 55.50NM
Prizidek k Domu učencev »Baldomir Saje« tlorisni gabarit - 25.00 x 15.00m po višini obsega - P + 2 kota pritličja - 66.50NM
Za predvidene nove objekte so določeni še naslednji pogoji: Srednja naravoslovno-matematična šola z italijanskim učnim jezikom:
-	strehe so simetrične štirikapnice naklona 18-22° krite s korci ali mediteran strešnikom opečne barve.
-	kritina dozidka spodnjega trakta dijaškega doma je aluminijasta rebrasta pločevina (enako kot osnovni objekt).
-	fasade so ometane svetle barve.
-	okna in vrata so lesena.
-	oblikovanje nadaljnjih dozidav in prezidav v šolskem kompleksu mora biti prilagojeno že obstoječim objektom.
2	Območje parka »Cvetje«
-	Preureditev upravne stavbe v centralni objekt, zimski vrt. stekle-niki. parkovni paviljoni v sklopu parka »Cvetje« sc oblikujejo moder-neje skladno z detajlnim načrtom celotnega območja parka.
-	Začasno se dovoljuje funkcionalne dopolnitve in preureditve obstoječih objektov in naprav na območju vrtnarije »Cvetje«
3	Območje stanovanjskih hiš
Gradnja novih stanovanjskih hiš z garažami na lokacijah št. 8. 9. 10, 11 in 12
-	tlorisne velikosti hiše 9.00 x 12.00m tlorisna velikost garaže 4.00 x 5.50m
-	po višini obsegajo
hiše: pritličje in nadstropje (lok. št. 8. 11 in 12) klet, pritličje, nadstropje (lok. št. 9 in 10) garaže: pritlične (lok. št. 8, 11 in 12) podkletne (lok. št. 9 in 10) kote pritličja so podane v geod. zazid. sit. št. 13
127
- strehe pri hišah so simetrične dvokapnice naklona 18-22° krites korci ali mediteran strešniki opečne barve strehe pri garažah - enako
-	fasade so ometane svetle barve, lahko tudi obdelane z naravnim karminom ali kombinaciji obeh,
-	vrata in okna so lesena, zaželena so polkna.
4	Objekti počitniškega doma Eies
-	Preureditev je možna samo znotraj tlorisnih gabaritov objektov.
-	s preureditvijo je mogoče pridobiti cca 15 stanovanjskih enot s povprečno velikostjo cca 60 nF stanovanjske površine.
-	višinski gabariti - centralni objekt ostane v istem višinskem gabaritu, paviljonski objekti se preuredijo tako, da obsegajo P + M (ko-lenčni zid do 1.60m),
-	vse strehe se rekonstruirajo tako. da bodo simetrične dvokapnice naklona 19-22°. krite s korci.
-	fasade naj bodo ometane, svetle barve.
13.	člen
Dovoljene tolerance:
1.	Pri novogradnjah javnih objektov
-	horizontalni gabarit do	+0.50m
odstopanje v manjše gabarite je lahko večje
-	vertikalni gabarit	±0,5	m
-	kota pritličja	±0,3	m
2.	Pri novogradnjah stanovanjskih objektov
-	horizontalni gabarit	±0,5	m
-	vertikalni gabarit	±0.3	m
-	kota pritličja	±0.3	m
Dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov
14.	člen
1 Javni objekti
Glede na kasnejše potrebe šolstva, otroškega varstva in doma učencev je možno dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov znotraj šolskega kompleksa samo s spremembo zazidalnega načrta, ki se sprejme po enakem postopku kot osnovni dokument.
2.	Stanovanjski objekti
Prenavljanje obstoječih stanovanjskih objektov je možno samo znotraj obstoječih gabaritov.
Pri starih stanovanjskih hišah je možna gradnja nadomestnega objekta enakih dimenzij.
Vzdrževalna dela
15.	člen
Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela. s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne speminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost objektov.
Gradnja pomožnih objektov
16.	člen
Gradnja pomožnih objektov je možna samo. kadar gre za takšne vrste pomožnih objektov, ki sodijo v mestno stanovanjsko sosesko. Takšni objekti so: nadstreški teras, letne kuhinje z zunanjim kaminom, vetrolovi, pergole, nadstreški za parkirne prostore, garaže, kleti, koder je to usklajeno z oblikovanjem objektov in obveznimi odmiki in z že zazidano površino zemljišča. Za vsako priglasitev v tem območju je potrebno pridobiti predhodno mnenje Zavoda.
-	...	IG ! 1^
Zunanja uredttev
17.	člen
Zunanja ureditev območja, ki je opredeljeno kot H. etapa izvedbe
tega zazidalnega načrta, se izvede skladno z določili 9. člena tega J) t
odloka.
Zunanja ureditev v območju I. etape izvedbe tega zazidalnega načrta naj bo izvedena v naravnih materialih in z avtohtonim zelenjem
-	Tlakovane površine in terase naj bodo izvedene s kamnom ali podobnimi naravnimi materiali, v asfaltu le dostopne poti za motoma vozila.
-	V oblikovanju zunanjega prostora je potrebno slediti naklonu terena. Podporni zidovi ne smejo presegati 1,5 m višine, nasipi ne smejo presegati naklona 1:3
128
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
-	Ograje med parcelami stanovanjskih objektov so živa meja. izjemoma parapetni zidovi do 50 cm višine. Ograje iz žice. lesa a!i pločevine niso dopustne
-	Ograje med površinami, ki so v družbeni ali javni rabi praviloma niso dovoljene, izvedba ograje je izjemoma dovoljena v primerih zagotavljanja varnosti vrtec ali v drugih podobnih primerih kot živa meja do višine 1.2m.
-	Vse zelene površine v ureditvenem območju, ki niso opredeljene v sklopu funkcionalnih zemljišč k objektom, se smatrajo kot javne zelenice in se urejajo v okviru programa SKC1S. ali po posebnem dogovoru.
Odlaganje odpadkov
18.	člen
-	Odlaganje odpadkov pri stanovanjskih hišah je, predvideno v kantah za smeti tipske izvedbe.
-	Odlaganje odpadkov pri šolskih objektih je predvideno v kontejnerjih.
-	Vsi odpadki se odvažajo izven območja, na deponijo komunalnih odpadkov, skladno z odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v občini Piran (Uradne objave, št. 8/83).
19.	člen
Ogrevanje objektov šolstva in otroškega varstva
-	Ogrevanje v območju šolskega kompleksa je urejeno s centralno kurjavo na kurilno olje s tem. da so vsi šolski objekti priključeni na kotlovnico v domu učencev s kinetnim omrežjem.
-	Ogrevanje stanovanjskih hiš je predvideno individualno s centralnim ogrevanjem na lahko kurilno olje ali v kombinaciji s trdim gorivom. Možno je ogrevanje z elektriko in priprava tople vode s sončnimi kolektorji.
V. UREJANJE PROMETA
20.	člen
-	Glede na lego v mestnem prostoru, potrebe obstoječih in predvidenih objektov ter namensko rabo površin, je prometno napajanje ureditvenega območje predvideno v robnih conah z rekonstruirane Belokriške ceste regionalnega značaja ter krajevnih ulic Sončne in Prečne poti. ki so tudi predvidene za rekonstrukcijo.
-	Parkirne površine so predvidene v povezavi z vstopi vozil do objektov. Pri objektih šolskega kompleksa - ob vstopih do objektov na funkcionalnih zemljiščih pri stanovanjskih objektih na funkcionalnih zemljiščih.
-	Peš promet je urejen s sistemom peš poti skozi ureditveno območje ločeno od površin namenjenih motornemu prometu ter v povezavi s sosednjimi mestnimi območji
V! POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN CESTNE INFRASTRUKTURE
21.	člen
Cestno omrežje, parkirišča, peš poti
-	Rekonstrukcija Sončne poti je predvidena v širini 5.0m z enostranskim pločnikom širine 2.0m ob vzhodnem robu cestišča. Računska hitrost ceste je 30 do 40 km/h.
-	Rekonstrukcija Prečne poti je predvidena z naslednjimi elementi: Širina cestišča 5.0 m. širina pločnika ob zahodnem robu cestišča 1.5 m. računska hitrost ceste 30 do 40 km/h.
-	Novogradnja dostopne poti do novih stanovanjskih objektov, s priključkom na Belokriško cesto. Širina ceste je 3.0 m. brez pločnika. Ceste so asfaltirane, odvodnjavanje se ureja s priključki na meteorno kanalizacijo.
-	Parkirne površine, skladno z rešitvijo na listu št. 6 zazidalnega načrta. Površine so asfaltirane.
Parkirne površine so predvidene
parkirna
mesta	garaže
-	pri individualnih in turističnih
objektih - 2 parkirišči in 1 garaža
v sklopu parcele	42
-	pri stanovanjskem območju ob
BelokriŠki cesti - 6 parkirišč in 6 garaž	6	6
-	pri vzgojno izobraževalnih objektih
-	Dom učencev	13
-	VVO Barčica	7
-	Osnovna šola Portorož	7
-	SKSC	13
-	Srednja šola naravosl.-matematične
smeri z italijanskim učnim jezikom	14
-	v	ureditvenem območju dodatno	6
-	počitniški dom Eles	13
Skupaj	123 park. mest
6 garaž
-	Peš poti in sprehajališča, skladno z rešitvijo podano na listu št. 6 zazidalnega načrta.
Peš promet je rešen ob upoštevanju obstoječih poti ter predvidenih peš povezav v sosednjih območjih Na navedenih osnovah so rešene peš poti. ki povezujejo območje vzgojnih in izobraževalnih objektov s centralnim območjem Portoroža ob cesti Obala, s parkom »Cvetje« ter območjem Sončne poti Belega križa.
Peš poti so tlakovane z naravnimi materiali ali asfaltirane, širina 2.4m.
22.	člen
Vodooskrba
Zasnova vodovodnega omrežja upošteva potrebo povečanja dotočne zmogljivosti v ureditveno območje, kar pogojuje izgradnjo novega cevovoda iz PVC 225mm. v dolžini cca 300m. Predvideno je tudi razteževanje teh vodnih količin na koti cca 90 m. n. v.
Vodovodno napajanje obravnavanega območja je predvideno iz IH. in IV. t.c.
Območje pod tlakom ZS 5/5 je pod tlakom 20m' raztežilnika na koti cca 90.00 m. n. m. in sega od kote cca 35.00 m. n. m. do kote cca 65.00m.n.m.
Predvideno je krožno napajanje tega področja z obstoječimi in predvidenimi cevmi iz PVC DN 160mm.
Posamezni odcepi so predvideni iz PEAD DN 110mm.
Tako vodovodno omrežje zagotavlja, pri nemoteni preskrbi z vodo. optimalno požarno varnost ter nemoteno napajanje tudi v slučaju eventualnih manjših okvar na posameznih področjih omrežja.
Hidrantno omrežje bo rešeno pri izdelavi izvedbenega elaborata, kjer bo razvidno tudi eventualno koriščenje obstoječih hidrantov.
Kanalizacija
23.	Člen
V ureditvenem območju obstajata mešan in ločen sistem kanalizacije na naslednji način:
1.	Fekalna kanalizacija
Obdržijo se obstoječi kanali v mešanem sistemu
-	ob Stari cesti in na vzhodnem delu področja z navezavo na fekalni kanal »C«, ki se priključi na kolektor »S«
-	fekalni kanal »B«
-	v Sončni poti
Na novo se zgradijo:
-	de! kanala po Prečni poti ter kraka C) in C2
-	priključki v parku »Cvetje«
-	priključki novih stanovanjskih objektov.
2.	Meteorna kanalizacija
Za vzhodni de! ureditvenega območja se izvede novi meteorni kanal, ki poteka po Prečni poti in naprej s fekalnim kanalom C do meteornega kolektorja.
Osrednji del ureditvenega območja se odvodnjava z novimi kanalizacijskimi priključki preko obstoječega meteornega kanala M2.
Zahodni del ureditvenega območja se odvodnjava z novimi meteornimi kanali in priključki, ki se zaključijo z meteornim izpustom v morje na območju skladišč soli.
Elektroenergetska oskrba
24.	člen
Obstoječi elektroenergetski sistem v območju se rekonstruira in dogradi, skladno z opredelitvami tega zazidalnega načrta.
1.	Transformatorske postaje
Glede na predvidevanja pri TP Šolski center ni sprememb. Predvidena pa je odstranitev transformatorske postaje TP Cvetje, vendar šele
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
129
takrat, ko bo zgrajena nova transformatorska postaja TP Belokriške piombe a!i nova TP ob novem hotelu Riviera in ustrezno nizkonapetostno omrežje za odjemalce ob Prečni poti.
2.	Visokonapetostno omrežje
Ko bo ukinjena TP Cvetje, bo demontiran tudi obstoječi 10kW prostozračni daljnovod od TP Šolski center do TP Cvetje
V skladu z zasnovo VN omrežje na področju Portoroža je potrebno zgraditi 20 k V kablovod TP Portorož II - TP Šolski center v rekonstruirani Sončni poti.
3.	Nizkonapetostno omrežje
!z TP Šolski center je potrebno zgraditi naslednje nove NN izvode:
-	NN priključek nove naravoslovno-matematične šole z italijanskim učnim ježkom
-	NN izvod za stanovanjske hiše in individualni stanovanjski objekt.
Nizkonapetostno omrežje bo v kabelski zemeljski izvedbi.
4.	Javna razsetljava
Predvidena je javna razsvetljava poti in parkirišč na obravnavanem področju z uličnimi svetilkami na nizkih kandelabrih.
Zaščitni ukrep pred previsoko napetostjo dotika v nizkonapetostnem omrežju do ničenja.
Telefonsko omrežje
25.	člen
Z ozirom, da obstoječe kapacitete telefonskega kabelskega omrežja, ki so vključene v VATC Portorož polno zasedene, bo potrebno v fazi izvedbenih projektov predvideti nove kapacitete izhajajoč iz VATC Portorož s soglasnostjo Podjetja za PTT promet Koper.
Naročilniško distribucijsko telefonsko omrežje se bo gradilo s kabli izvedbe TK 10, premera vodnika 0,4mm in razvodno omrežje s kabli izvedbe TK 33 AP premera vodnika 0,6mm. Obe izvedbi kablov so predvideni za polaganje v zemljo.
Zemeljski kabli
Armirani kabel TK 10 se polaga na globino 0,8m v izjemnih primerih se dovoljuje globina 0,6m. Enaki pogoji veljajo za termoplastične razvodne kable tipa TK 33 AP.
Približevanje in križanja z ostalimi podzemnimi objekti:
Elektro kabli
-	ni dovoljeno skupno polaganje v isti rov v neposredni bližini,
-	minimalna horizontalna oddaljenost med najbližjim telekom in najbližjim energetskim kablom napetosti do lOkV znaša 0,5m oziroma lm, če je napetost enerjetskega kabla preko lOkV. V primeru, da ni možno zagotoviti predpisanega odmika je potrebno na kritičnem mestu energetski kabel položiti v železno cev telekomunikacijski kabel pa v betonske cevi.
-	kot križanja med telekomunikacijskimi in energetskimi kabli je praviloma 90° vendar ne sme biti manjši od 45°. V izjemnih primerih se lahko zmanjša na 30° s posebno obrazložitvijo;
-	Minimalna vertikalna oddaljenost na mestu križanja je 30cm za energetski kabel napetosti do 250 V in 50cm za energetski kabel napetosti nad 250 V.
Če predpisanega odmika za energetski kabel nad 250 V ni mogoče zagotoviti, se na mestu križanja energetski kabel položi v železno cev, telekomunikacijski kabel pa v betonske cevi dolžine 2 do 3m. Vendar tudi v tem primeru vertikalna oddaljenost ne sme biti manjša od 20cm.
Kabelska izhodišča
Distribucijsko naročilniško telefonsko kabelsko omrežje bo zaključilo v kabelskih razvodiščih.
Za kabelska razvodišča - predvidene predpisane omarice »1TO« za vgradnjo v zunanjo steno stavbe Nadomeščene morajo biti na mestu koncentracije hišne telefonske instalacije.
Kabelsko razvodišče prostostoječe izvedbe ima omarico na betonskem podstavku Razvodno omrežje izvedemo s kabli TK 33 Ap, bo zaključilo v omaricah izvedbe TO, vgrajene v zidu.
Zaščita telefonskega kabla pri prečkanju s potmi.
Pri prečkanju poti ali površin namenjenih javnemu prometu, je potrebno telefonski kabel obvezno zaščititi z izvedbo enocevne kabelske kanalizacije s PVC cevjo 0 103.6/1 lOmm.
VH. DRUG! POGOJI, K! SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH
PROSTORSKIH UREDITEV, OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
V območju je predvideno eno zaklonišče, kot dvonamensko odpornost 100 KPa.
-	zaklonišče v Srednji naravoslo 'no-matematični šoli z italijanskim učnim jezikom s kapaciteto 50 zaklonilnih mest.
Vlil ETAPNOST !N ZAČASNA NAMEMBNOST
27.	člen
Izvedba zazidalnega načrta je predvidena v dveh fazah:
!. faza zajema:
-	gradnja Srednje naravoslovno-matematične šole z italijanskim učnim jezikom,
-	dograditev Doma učencev Baldomir Saje s spalnim traktom za študente,
-	dograditev igrišč in zelenih površin ob novozgrajenem Centru za korekcijo sluha in govora, ob osnovni šoli. VVZ in Domu učencev,
-	sprememba namembnosti počitniškega doma Eles v stanovanjske enote.
-	rekonstrukcija Sončne poti,
-	izgradnja pripadajočih dostopnih cest in komunalne infrastrukture,
-	ureditev pešpoti in zelenic.
!!. faza zajema:
-	preselitev vrtnarije »Cvetje« na novo lokacijo in ureditev parka »Cvetje«,
-	gradnja individualnih stanovanjskih hiš.
-	rekonstrukcija Prečne poti. ostale pripadajoče cestne in komunalne infrastrukture.
-	ureditev pešpoti in zelenic.
28.	člen
Rešitve in začasne namembnosti zemljišč, ki se ne zazidajo v 1. fazi s pogoji za posege v prostor na teh zemljiščih ter opredelitvijo začasnih objektov in naprav.
Začasna namembnost zemljišč in objektov, ki se bodo urejevali v H. fazi izvedbe zazidalnega načrta, je enaka obstoječi namenski rabi.
-	Izvedbeni posegi na ureditvenem območju se v 1. fazi lahko izvajajo v skladu z 9. členom.
-	Dovoljena so vsa pripravljalna dela za izvajanje H. faze ureditvenega načrta.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA
29.	člen
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav. Za manjše posege je potrebno pridobiti potrdilo o priglasttvi de! s predhodnim urbanističnim mnenjem Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Zazidalni načrt območja šol v Portorožu je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Piran. Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
31.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Skupnost obalnih občin Koper - urbanistična inšpekcija.
32.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-6/87-89
Piran. 25. aprila 1989	Predsednica
TATJANA KOSOVEL. 1. r.
130
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
Na pod!agi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86), 24., 39. in 40. Člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, Št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), skladno z dolgoročnim planom občine Piran (Uradne objave, št. 25/86) za obdobje 1986-2000 in srednjeročnim družbenim planom občine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1989 sprejela
ODLOK
O	PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA TURISTIČNO STANOVANJSKO
OBMOČJE METROPOL PLANSKE CELOTE T 5/19 v PORTOROŽU
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji za turistično stanovanjsko območje METROPOL planske celote T 5/19 v Portorožu.
2.	člen
Prostorsko ureditvene pogoje, grafični in tekstualni del, ki sta sestavni del tega odloka, je izdelalo Komunalno podjetje Piran, TOZD Projektiva Inženiring pod Št. proj. 41/88 v avgustu 1988.
3.	člen
Meja ureditvenega območja poteka ob zahodnem robu poti št. 9513/9 proti severu do stičišča s Senčno potjo, nato se obme proti jugu in poteka po zahodnem robu Senčne poti št. 3687/7, nato zavije proti jugozahodu ob povezovalni cesti št. 2896/4 in 2908/1 do priključka na štiripasovnico, nato jo prečka, se obme proti severozahodu, poteka po robu pločnika ob zelenici na južni strani štiripasovnice, prečka uvoz k Taverni parcela št. 2902/2, nadalje poteka po robu pločnika ob zelenici proti severu, prečka štiripasovnico ob izstopu iz Metropola, prečka dostopno pot do Metropola 9513/5 in poteka nadalje ob robu zelenice 2741/3 proti zahodu in proti severu do cestnega priključka za Casino s Štiripasovnico, prečka cestni priključek 9513/5. nato se obme proti jugu in poteka po južnem robu parcele št. 2732/1, nato obide garažno hišo do izhodiščne točke na poti št. 9513/9, vse k. o. Piran H.
4.	člen
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
-	splošne določbe
-	funkcijo območja,
-	pogoji za urbanistično urejanje,
-	merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav ter tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov,
-	urejanje prometa.
-	urejanje okolice.
-	komunalno urejanje, komunalni odpadki, ogrevanje
-	drugi posegi, ki trajno spreminjajo prostor
-	urejanje prostora za SLO in družbeno samozaščito,
-	varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena,
-	varovanje in izboljšanje okolja,
-	etapnost izvedbe posega.
-	obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju PUP,
-	prehodne in končne določbe.
H. SPLOŠNE DOLOČBE
5.	člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
-	tekstualni del.
-	grafični del,
-	soglasja,
-	odlok.
1.	Tekstualni del:
-	uvod
-	posebne strokovne podlage z analizo stanja,
-	PUP s povzetki planskih določi! in usmeritev,
-	tabelo lastništva
2.	Grafični de! obsega:
1.	kopijo katastrskega načrta,
2.	kopijo katastrskega načrta z vrisom meje območja,
3.	topografski katastrski načrt.
4.	analiza obstoječega stanja s sedanjo namensko rabo.
5.	arheološko območje
6.	prikaz določil družbenih planov občine Piran za obdobje 1986-2000 in 1986-1990,
7.	določitev namenske rabe prostora in funkcionalnih celot,
8.	merila in pogoji za urbanistično urejanje in oblikovanje objektov in naprav.
9.	merila in pogoji glede prometnega urejanja in urejanja zelenih površin,
10.	merila in pogoji glede komunalnega urejanja.
3.	Soglasja
1.	Sekretariat za inšpekcijske službe Koper - sanitarna inšpekcija
2.	Požarna inšpekcija
3.	Elektro Primorska. TOZD Elektrodistribucija Koper
4.	Rižanski vodovod Koper
5.	Podjetje za PTT promet Koper. Tehnični sektor
6.	Komunalno podjetje Piran. TOZD Projektiva Inženiring
7.	Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Piran
8.	Oddelek za ljudsko obrambo občine Piran
9.	Cestno podjetje Koper. TOZD Vzdrževanje in varstvo cest
10.	Delovna organizacija za vodno gospodarstvo. Hidro Koper
11.	Krajevna skuponost Portorož.
HI. FUNKCIJA OBMOČJA
6.	člen
Območje je v pretežni meri namenjeno turizmu, le v severnem delu zajema še del individualne stanovanjske gradnje, ki meji na širše zaledje stanovanjske pozidave ob opuščeni železniški progi.
Ureditveno območje obsega 11.25 ha zemljišča in je sestavljeno iz dveh funkcionalnih celot:
-	območje namenjeno turizmu
-	območje individualne stanovanjske gradnje.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
7.	člen
S tem PUP-om se območje ureja dokončno in se dovoljujejo naslednji posegi za stavbni fond turističnih in stanovanjskih objektov:
-	tekoča dela na obstoječih objektih.
-	rekonstrukcije in adaptacije objektov, s katerimi se objekti funkcionalno dopolnjujejo, zboljšujejo bivalni in delovni pogoji za pridobivanje nove bivalne in delovne površine,
-	rušenje dotrajanih objektov in gradnja nadomestnih.
-	gradnja dopolnilnih stanovanjskih in turističnih objektov,
-	spreminjanje namembnosti delov objektov,
-	izjemoma postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski tustični in gostinski ponudbi ter prireditvam.
-	postavitev začasnih gradbiščnih objektov skladno z zakonskimi določili,
-	gradnja pomožnih objektov v skladu z veljavnim odlokom o pomožnih objektih.
-	ureditev pešpoti in zelenih površin,
-	gradnja in vzdrževalna dela na tistih infrastrukturnih objektih in napravah (komunalna energetika, promet in zveze itd.) v območju, ki ga ureja ta odlok in so predvideni s tem PUP-om. s srednjeročnim planom 1986-1990 oziroma v programih SIS in Sklada svabnih zemljišč.
8.	člen
V ureditvenem območju PUP-a so predvideni naslednji dopolnilni objekti:
v območju namenjenemu turizmu:
-	manjši turistični objekt - apartmaji.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
131
-	depandansa hotela z zakloniščem in garažno hišo.
-	garažna hiša 2. ob Metropolu.
-	odprti bazen pri Hotelu Metropo!.
v stanovanjskem območju:
-	gradnja novih stanovanjskih objektov,
-	gradnja dveh stanovanjskih prizidkov
NAMENSKA RABA OBJEKTOV
9.	člen
Namembnost objektov je opredeljena v karti namenske rabe.
V	območju, ki je namenjeno za turizem, se spremeni počitniški objekt za turistične namene.
V	območju namenjenem stanovanjski gradnji, objekti ohranijo sedanjo namembnost s tem. da je možno de! stanovanjske hiše (garažo a!i de! stanovanjskih in pomožnih objektov v sk!opu stanovanjske hiše) spremeniti v turistične apartmaje pod pogoji. do!očenimi s tem odtokom.
V	stanovanjskem območju je možna sprememba de!a prithčja stanovanjskih hiš za obrtno dejavnost, ki je izk!jučno mirne narave (pletilj-stvo. šivi!jstvo. čev!jar. frizer. elektronika).
10.	č!en
Rekonstrukcije in adaptacije objektov v smis!u druge ahneje 7. č!ena so možne pod nas!ednjimi pogoji:
-	če je objekt v sk!adu s predvideno namembnostjo.
-	če ima objekt dovo!j ve!iko funkciona!no zemljišče (bruto zazidana povšina dokončno adaptiranih stanovanjskih in pomožnih objektov, ki ne smejo presegati 1/3 površine pripadajočega funkcionalnega zem-!jišča) in pod pogoji, navedenimi v 17. č!enu.
11.	č!en
Rušenje in gradnja nadomestnih objektov iz tretje alineje 7. č!ena je možna, če so objekti stari in dotrajani in če so nefunkciona!ni. Nadomestni objekt se mora zgraditi na istem mestu, kot je sta! star objekt oziroma mora pokrivati najmanj 50% površine starega objekta in se mora po dokončani novogradnji porušiti.
Obveznost odstranitve je pogoj v !okacijskem dovo!jenju in se vknjiži v bremenskem !istu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
12.	č!en
Gradnja dopo!ni!nih stanovanjskih in turističnih objektov je možna na površinah, označenih na karti, merita in pogoji za urbanistično urejanje in oblikovanje objektov in naprav pod pogoji 10. in 17. Člena.
13.	člen
Gradnja pomožnih objektov v stanovanjskem območju je možna samo na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš ob upoštevanju določi! veljavnega občinskega odloka o pomožnih objektih.
14.	člen
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za adaptacije, dozidave, nadzidave. gradnjo nadomestnih objektov, spremembno namembnosti in legalizacijo že zgrajenih objektov po tem odloku, se mora izdelati lokacijsko dokumentacijo
V MERILA IN POGOJ!
ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
-	velikost funkcionalnega zemljišča.
-	lego objektov.
-	oblikovanje objektov.
-	dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov.
15.	člen
J. VELIKOST FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja v območju urejanja. Stavbne parcele, ki se bodo na novo oblikovale, bodo zadostile naslednjim pogojem:
-	velikost funkcionalnih zemljišč za stanovanjske objekte je praviloma 400-600nr.
-	širina funkcionalnega zemljiša okrog objekta je praviloma 3,0m.
-	vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine najmanj 3.0-3.5m.
-	izkoristek zemljišča za stanovanjske hiše je največ 0.3. za turistične objekte (hotele) pa se upošteva celotno območje namenjeno turizmu.
-	pri turističnih objektih se funkcionalno zemljišče določi s 3.0m pasom okoli objekta. Če k objektu spadajo še terase, bazeni in športna igrišča in ta niso oddaljena več kot 10.0m od objekta, se priključijo k funkcionalnemu zemljišču objekta.
-	garažni objekti imajo svoja funkcionalna zemljišča.
-	vse ostale proste zelene površine in pešpoti v turističnem območju so javne, vendar v upravljanju lastnikov turističnih objektov.
-	na vsakem funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše mora biti zagotovljeno toliko parkirnih mest. kot je stanovanjskih enot in turističnih apartmajev skupaj.
-	za turistično območje mora biti v mejah območja zagotovljeno toliko parkirnih mest na prostem in v garažah, kolikor je sob in eno parkirno mesto na 10 zaposlenih v turističnih objektih.
2.	LEGA OBJEKTOV
16.	člen
Lega predvidenih novih objektov je prikazana v karti projekta 41/88. list 10 - na površinah, označenih za pozidavo.
Novi turistični in stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 3.0m. Za razdaljo, manjšo od 3.0m. si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.
Odmik od garažne hiše pri hotelu Metropo! od depandanse Roža in od hotela Vesna ne sme biti manjši od 5.0m.
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest in poti so min. 3.0m.
3.	OBLIKOVANJE OBJEKTOV
17.	člen
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti urbanistične in arhitekturne zasnove že pozidanega območja Portoroža z vključevanjem sodobnih načel oblikovanja.
Stanovanjski objekt št. L in 2. sta prizidka k obstoječim hišam:
-	Prizidek št. 1 je možen max. velikosti objekta dim. 6 x 10m. brez odstopanja
-	prizidek št. 2 je možen max. velikosti 9 x 9m. odstopanje samo v zmanjšanje velikosti prizidka.
-	po višini obsegata pritličje in nadstropja (P+l).
-	če teren dopušča je objekt lahko podkleten, vendar višina venca ne sme presegati 5.5m. nad koto terena.
-	strehe so praviloma simetrične dvokapnice, naklon 18-22°. krite s korci ali mediteran strešniki.
-	smer slemena strehe poteka praviloma vzporedno s plastnicami terena, oziroma usklajeno z obstoječim objektom.
Stanovanjski objekt na lokaciji št. 3
-	tlorisna velikost objekta max.-16mx 14m. s tem. daje de! objekta zamaknjen za ca. 5m. tako da ne tvori tako velike stavbne mase. odstopanje ±10%.
-	po višini obsega pritličje in nadstropje ter možnost mansarde, vendar višina venca ne sme presegati 7.0m; možna je delna podkletitev. v kolikor je v celoti vkopana, ostali pogoji in merila so enaki kot za lokacije št. 1 in 2.
Stanovanjski objekti na lokaciji št. 4 in 5:
-	po višini obsegajo pritličje in mansardo (P + M)stem,dajeko!enčni zid 1.50m s prizidkom garaže.
-	če teren dopušča je objekt lahko podkleten, vendar višina venca ne sme presegati 4.5m nad koto terena.
-	ostali pogoji in merila so enaki kot za parcele Št. L. 2. in 3.
Objekti predvideni za turistično gospodarstvo:
-	bazen na prostem pri hotelu Metropol.
-	garažna hiša ob Metropolu.
-	manjši turistični objekt - apartmaji.
-	depandansa z zakloniščem in garažno hišo.
132
URADNE OBJAVE
Bazen na prostem pri hotelu Metropol:
-	tlorisna velikost bazena nia\. 33 Om x 27.Om neregularne oblike (elipsne obhke).
-	po višini ho usklajen z notranjim bazenom, globina bazena je največ 2 Om.
-	bazen bo dostopen s hotela in z zunanjih površin.
Garažna hiša G 2 na lokaciji depandanse:
Garaže naj bi hi!e \ k!etnih etažah, kot dvonamensko zak!oniš(e. Teren dopušča pet kletnih etaž s tem. da je največji tlorisni gabarit tohkšen. da zagotovi predpisom o odmiku sosednjega objekta ter se izde!a na podiagi IDEJNEGA PROJEKTA, kateri je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije
Garažna hiša ob hotelu Metropol (G 1):
-	tlorisna velikost je največ 50.0 x 30.0m neregularne trikotne oblike (pogojena z odmikom od hotela Vesna in depandanse Roža ter od dostopne ceste (do Casino ja) s kapaciteto 91 parkirnih mest.
-	po višini obsega tri kletne etaže (K 1. K H in K HI), kota kleti ne sme biti višja od 19.10 NN z možnostjo odstopanja ±30cm.
-	vhod v garažo je z južne strani z dostopne ceste, izhod pa na zahodm strani nasprott vhoda v hote! na dostopno cesto.
Depandansa
V	sklopu depandanse je predvideno ca. 100 ležišč, dvonamensko zaklonišče za 66 oseb s ca. 100 parkirnih mest in bazenom na prostem.
-	Tlorisna \e!ikost je največ 60.0m x 50.Om neregularne oblike (pogojena z odmikom od Senčne poti in objektov hote! Barbara, restavracija Lucija in vila-depandans.
-	po višini obsega vkopane kleti, pritličja in 3 etaže.
Manjši turistični objekt - apartmaji: na lokaciji št. 6
V	okviru tega objekta je predvideno 6 apartmajev s skupno 18-24 ležišč.
-	Tlorisna velikost je 8.00 x 12.00mzmožnostjoodstopanja±10%.
-	po višini obsega pritličje in mansardo (P + M), če teren dopušča je objekt lahko podkleten, pri čemer višina venca ne sme presegati višine 4.50m nad koto terena, (kolenčni zid ne presega l,5m).
-	streha je praviloma simetrična dvokapnica naklona 18-20°. krita s korci ali mediteran strešnikom.
4.	DOGRAJEVANJE !N PRENAVLJANJE OBSTOJEČIH OB JEKTOV
18.	člen
Obstoječi stanovanjski in hotelski objekti se lahko adaptirajo znotraj sedanjih tlorisnih in višinskih gabaritov s tem. da se izvedejo notranje adaptacije, obnova strehe, fasad in fasadnih odprtin in zapor.
19.	člen
Obstoječi stanovanjski objekti se lahko dozidajo in nadzidajo, kadar izpolnjujejo pogoje iz 10. in 17. člena tega odloka, dodatno pa še:
-	tlorisna velikost prenovljenega stanovanjskega objekta naj bo okvirno 8.00 x !2.00m. z možnim odstopanjem ±10%,
-	po višini lahko obsegajo pritličje in nadstropje s tem, da višina venca ne sme biti višja kot 5.50 nad koto terena.
-	če je objekt podkleten in kletna etažna sega 150cm nad terenom, ima objekt lahko samo pritličje in mansardo s kol. zidom 150cm,
-	strehe so simetrične dvokapnice, naklona od 18-22° in krite s korci ali mediteran strešnikom.
Razširitev in nadzidava obstoječih hotelskih objektov ni predvidena. V kolikor se bo potreba po prenovi objektov kasneje pokazala, se obstoječi hotelski objekti lahko dozidajo in nadzidajo, kadar izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	kadar razširitev etažne površine ne presega 1/3 obstoječega dela etaže,
-	kadar so zagotovljeni odmiki od sosednjih hotelskih objektov najmanj višina največjega objekta.
-	kadar nadzidava objekta ne zapira vedutnih pogledov drugim objektom v neposredni bližini.
12. maja 1989 - št. 13
VI UREJANJE OKOLICE
20.	člen
V	turističnem območju se bo še naprej ohranila parkovna ureditev z avtohtonim rastlinjem in z urejenimi pešpotmi ter brez ograj med posameznimi hoteli in brez ograj na obodu hotelskega območja.
V	območju individualne gradnje višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od raščenega terena. Če so potrebni podporni zidovi morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Funkcionalna zemljišča se zaželeni z avtohtonim rastlinjem. Ograje ob parcelni meji so lahko zidane do višine največ 50cm nad koto terena. Ob parcelni meji se lahko zasadi živa meja.
1 ! : i(t	' f .
VH UREJANJE PROMETA
21.	člen
Območje ni v celoti prometno urejeno predvsem kar se tiče dostopov do individualnih stanovanjskih hiš in med hoteli.
-	Cestni dostop do območja je iz štiripasovnice v Luciji in s ceste ob progi.
-	dostope do posameznih objektov je potrebno urediti tako. da bodo ceste najmanj 3m širine.
-	urediti je potrebno dostope do novo predvidenih lokacij.
-	predvideno je dokončanje ceste med objekti Vesna 24 in 20.
-	predvidena je razširitev ceste, ki povezuje hote! Roža in hotel Barbara.
Vlil. KOMUNALNO UREJANJE
22.	člen
Območje je v celoti komunalno urejeno. Potrebne so le manjše dopolnitve in kasneje obnova posameznih delov komunalnih vodov, ki niso več v celoti ustrezni v skladu s planskimi akti in tehničnimi predpisi ter s programom SKC1S in Sklada stavbnih zemljišč. Vsi obstoječi objekti so priključeni na komunalne naprave. Za gradnjo novih objektov so predvideni novi priključki.
VODOVOD
Vsi novo predvideni objekti bodo priključeni na vodovodno omrežje. Potrebna je prestavitev dela obstoječega cevovoda 0200 mm pod hotelom Metropol zaradi gradnje bazena.
KANALIZACIJA
Območje ima urejeno kanalizacijo v ločenem sistemu, delno pa še v mešanem sistemu in še ni dokončno urejena. Izvedena je navezava na čistilno napravo v Piranu. Pred hotelom Metropol je izvedeno črpališče. Zaradi gradnje depandanse bo potrebno prestaviti de! meteorne kanalizacije in del mešane kanalizacije. Odvajanje odpadne morske vode iz bazenov v fekalno kanalizacijo ni dovoljeno.
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
V	območju je že izvedeno električno omrežje s tremi trafo postajami. Predvideni objekti ne tangirajo električni vodov. Bistveno povečanje zmogljivosti obstoječega elektro energetskega omrežja in obstoječih trafo postaj ni predvideno.
PTT OMREŽJE
V	območju je zgrajeno PTT omrežje. Predvideni objekti ne tangirajo osnovnega PTT omrežja. Pri lokacijski dokumentaciji je potrebno uskladiti obstoječe in predvideno telefonsko omrežje z novo predvidenimi objekti.
KOMUNALNI ODPADKI
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, odlaganje smeti in odpadkov je določeno z občinskim odlokom o odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v občini Piran (Uradne objave št. 8/83). Ves odpadni gradbeni material in zemljo se mora odlagati na deponijo gradbenega materiala pri letališču v Sečovljah.
OGREVANJE
Vsi objekti v ureditvenem območju se ogrevajo na različne načine z različnimi viri. Za nove stanovanjske objekte je predvideno centralno ogrevanje na lahko kurilno olje (kombinacija s trdim gorivom).
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
133
Za novo predvidene garaže ogrevanje ni predvideno. Bazen pri Metropolu se navezuje na centra!no ogrevanje hotela Za novo depandanso je predvideno centra!no ogrevanje na lahko kurilno olje. enako za manjši turistični objekt-apartmaji.
DRUG! POSEG!. K! TRAJNO SPREM!NJAJO PROSTOR
23.	č!en
V	območju ni predvidenih tovrstnih posegov, ker je območje že v pretežni meri pozidano in novi posegi predstavljajo !e dopolnitev zgrajene zazidave.
!X UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO !N DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
24.	č!en
Ureditveno območje se nahaja v prede!u za katero je predvidena obvezna gradnja zaklonišč. V območju je predvideno novo zak!onišče pri depandansi. Pri stanovanjskih objektih so predvidena zaklonišča individualo za vsak objekt posebej.
X VAROVANJE NARAVNE !N KULTURNE DED!ŠČ!NE !N DRUG!H DOBR!N SPLOŠNEGA POMENA
25.	č!en
1	Varovanje naravne in ku!tume dediščine
Posege na območjih, za katere veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je potrebno izvajati pod pogoji in v sk!adu s smernicami pristojne varstvene službe.
2	Ku!tuma in zgodovinska dediščina
Predeli z arheološkimi najdišči se varujejo z varovalnimi režimi za to dediščino.
Ti predeli so označeni v karti arheološko območje.
Na predelih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo vsa zemeljska dela potekati pod nadzorstvom pristojne varstvene službe.
Površinske, geomorfološke in hidrotehnološke naravne znamenitosti in karakteristike, naravne krajine se varujejo s posebnim režimom.
Pred izdajo lokacijskih dovoljenj za posamezne objekte je potrebno izdelati podroben popis drevesno-grmovnega fonda zelenih površin in načrte hortikulturne ureditve.
X!. VAROVANJE !N !ZBOLJŠANJE OKOLJA
26.	člen
1.	Splošni pogoji
Za zagotavljanje kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
-	zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem.
-	ureditev lokalnih odlagališč komunalnih odpadkov.
-	sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu.
2.	Varstvo zraka
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici na način, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3.	Varstvo voda in obvodnih površin Vodnih virov na tem območju ni.
Potrebno pa je poskrbeti za čistočo priobalnega .morja s tem. da se skrbno izvede odvod meteornih in površinskih vod v priobalno morje v skladu s predpisi za tovrstno kanalizacijo.
4.	Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnice
5.	Varstvo pred hrupom
V	stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa
Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86) mora biti sestavni del lokacijske
dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred prekomernim hrupom (7. Člen).
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena začasno z izgradnjo objekta.
X!!. ETAPNOST !ZVEDBE POSEGA
27.	Člen
"V prvi fazi je predvidena gradnja bazena, garažne hiše G 2 pri hotelu Metropol in manjšega turističnega objekta ter gradnja dopolnilnih stanovanjskih objektov in prizidkov k obstoječim hišam. V drugi fazi se predvideva gradnja depandanse s tem. da se v !. fazi zgjradijo garaže.
X!!! OBVEZNOST! !NVEST!TORJEV !N !ZVAJALCEV PR! !ZVAJANJU PROSTORSK!H !ZVEDBEN!H AKTOV
28.	člen
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav.
Zavod za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora mora takoj po sprejemu PUP-a izdelati oceno stroškov za izvedbo posegov v prostore in mrežni plan dinamike aktivnosti za realizacijo.
X!V PREDHODNE !N KONČNE DOLOČBE
29.	Člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Piran in Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran ter v krajevni skupnosti Portorož.
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper.
31.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-2/88-89
Piran. 25. aprila 1989
Predsednica TATJANA KOSOVEL, l.r
$	v -
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82.4/86. 21/86). 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. Št. 18/84.37/85 in 29/86) in navodila o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS. Št. 14/85) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 4. 1989 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU LUC!JA !! - DODATNO - SPRE MEMBE !N DOPOLNITVE - ŠT!R! VRSTNE H!ŠE
!. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se sprememba osnovnega zazidalnega načrta Lucija !!
-	dodatno (Uradne objave, št. 1/75). ki se glasi »Lucija !! - dodatno
-	spremembe in dopolnitve - štiri vrstne hiše« (v nadaljnjem besedilu: sprememba zazidalnega načrta), katero je izdelalo Komunalno podjetje Piran - TOZD Projekti va inženiring pod št. 58/88 v decembru 1988.
2.	člen
Sprememba se nanaša na rušenje stare stanovanjske hiše Kampolin Št 79 pod Vojkovo cesto stoječe na parceli št. 3097/3 k. o. Piran !! in gradnjo 4 vrstnih hiš z dvema garažama na parcelah št. 3097/3.3097/5 in 3181/86 k o. Piran !!. Vsi ostali elementi osnovnega zazidalnega načrta Lucija !! - dodatno (Uradne objave, št. 1/75) ostanejo naspremenjeni.
134
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
3.	člen
Meja spremembe zazidalnega načrta poteka od Vojkove ceste po robu vzhodne fasade vrstne hiše (!ok. št. 82) do parcele št. 3181/80 pot. jo prečka v ravni črti do parcele št. 3181/78. tu se obrne proti vzhodu in poteka po južnem robu parcel št. 3097/3 in 3097/5 do stika s parcelo št. 3095/5. se nato obrne proti severu do Vojkove ceste, od tu pa poteka zopet proti zahodu ob Vojkovi cesti do izhodiščne točke.
Potek meje je grafično prikazan v kopiji katastrskega načrta.
4.	člen
Sprememba zazidalnega načrta skladno s planskimi usmeritvami določa:
-	splošne določbe.
** pogoje za urbanistično oblikovanje.
-	pogoje za arhitektonsko oblikovanje.
-	urejanje prometa.
-	pogoje za komunalno urejanje.
-	urejanje prostora za potrebe SLO.
-	faznost izvedbe posega.
-	obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta.
-	prehodne in končne določbe.
H SPLOŠNE DOLOČBE
5.	člen
Dokumentacija o spremembi zazidalnega načrta vsebuje:
1.	Tekstualni de!
2.	Grafični del
3.	Soglasje
4.	Ocena stroškov za posege v prostor
5.	Odlok
Ut. POGOJ! ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
6.	člen
Predvidena gradnja 4 vrstnih hiš in 2 garaž predstavlja smiselno dopolnitev zazidave vrstnih hiš v Luciji, s čimer se zagotovi kontinuiteta pozidave in boljša izkoriščenost že zgrajene komunalne infrastrukture. Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel.
IV POGOJ! ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
7.	člen
Vse Štih vrstne hiše (82a. 82b. 82c in 82d) so enake in so grafično prikazane v arhitektonski zazidalni situaciji.
-	Tlorisne velikosti so 6!0m (ostane razdalja širin, širina zidu 19cm) x 9.50m brez možnosti odstopanja.
-	Po višini obsegajo klet. pritličje in nadstropje. Višinske kote so podane v arhitektonski zazidalni situaciji brez možnosti odstopanja.
Kote pritličja so v višini Vojkove ceste na severu, kote kleti pa so v nivoju vrtov na južni strani tako. da je klet samo enostransko vkopana.
-	Strehe so simetrične dvokapnice naklona 18.5° in krite s korci.
-	Okna in vrata so lesena, pri oknih so predvidena lesena polkna.
-	Objekti so predvideni za ogrevanje s centralno kurjavo na lahko kurilno olje. Skladiščenje goriva je predvideno v vkopani cisterni severno od objekta.
-	Za pripravo tople vode so predvideni sončni kolektorji na strehah.
-	Za odlaganje smeti so predvideni individualni smetnjaki (701). ki se hranijo pri vhodih ob Vojkovi ulici.
Garaži ob vrstnih hišah Št. 82 in 82d.
-	Samo tlorisni velikosti sta različni:
garaža ob 82 - tlorisna velikost 3.60 m x 9.00 m..
garaža od 82d - tlorisna velikost 3.00 m x 8.00 m. obe brez možnosti
odstopanja.
-	Po višini obsegata klet in pritličje, koti kleti sta podani v arhitektonski zazidalni situaciji. Odstopanja po višini niso dovoljena.
-	Strehi sta simetrični dvokapnici enako kot pri vrstnih hišah.
-	Okna in garažna vrata so lesena.
-	V garažah je predvideno ogrevanje s priključkom na centralno kurjavo v stanovanjski hiši.
Zunanja ureditev
Vhodi v objekt in parkirni prostori so predvideni na severni strani objekta, tlaki so izvedeni z naravnim materialom, manjši okrasni vrtovi pa so predvideni na južni strani objektov.
Med posameznimi vrtovi in ob parcelni meji so dovoljene zidane ograje do višine največ 0.5 m. sicer pa živa meja.
V UREJANJE PROMETA
8.	člen
Cestni promet in dostop do objektov z motornimi vozili je predviden samo s severa z Vojkove ceste. Z južne strani je dostop z vozili mogoč samo do vrstne hiše št. 82. naprej pa je predvidena pešpot.
VI POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
9.	člen
Za predvideno zazidavo je že izvedeno primerno komunalno omrežje. Delno izvedena in asfaltirana je Vojkova cesta ter tudi že opremljena s cestno razsvetljavo. Izvesti je potrebno samo Še priključke na posamezne objekte.
Kanalizacija
Meteorna kanalizacija se priključi na že zgrajen meteorni jašek ob Kosmačevi ulici, ravno tako fekalni kanal.
Vodovod
Objekti se priključijo na že zgrajeno vodovodno omrežje v Vojkovi cesti na cevovod 0 200mm. Požarna varnost bo zagotovljena po izgradnji novega 500m^ rezervoarja Lucan s povezavo na tranzitni cevovod.
Elektrika
Objekti se napajajo iz elektro omarice v Kosmačevi ulici s tem. da je za vsako vrstno hišo predvidena lastna elektro omarica.
PTT omrežje
Za priključitev obravnavanih objektov na PTT omrežje je potrebno povečati kapaciteto na obstoječem KO z možnostjo priključitve pri stanovanjski hiši Podvozna 18 (lokacija 82).
VII. UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO
/(d/, " ^
10.	člen
V	območju Lucija II - dodatno je predvideno novo dvonamensko zaklonišče severno od Vojkove ceste za 250 oseb. v katerem so predvidena zaklonilna mesta za objekte 82a. 82b. 82c in 82d.
VIII FAZNOST IZVEDBE POSEGA
11.	člen
V	prvi fazi se bo zgradila vrstna hiša št. 82d, ki je predvidena kot nadomestna hiša za Kampolin 79. ki se ruši. Po preselitvi v nadomestni objekt se bodo zgradile še ostale tri vrstne hiše.
IX OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA
12.	člen	*
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Gradnja pomožnih objektov v območju zazidalnega načrta ni dovoljena.
14.	člen
Sprememba ZN je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim na Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran. Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Piran ter v krajevni skupnosti Lucija.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
135
15.	čien
Nadzor nad izvajanjem tega odtoka opravtja Skupnost obatnih občin Koper - urbanistična inšpekcija.
16.	č!en
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: 350-22/88-89	Predsednica, !. r.
Piran. 25. aprita 1989	TATJANA KOSOVEL
Na podtagi 70. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 4/86) in 2. odstavka 269. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS. št. 36/ 88) je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprita 1989 sprejeta
SKLEP
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV OBČINE PIRAN ZA LETO 1988
1.
Potrdi se zaktjučni račun davkov in prispevkov občanov občine Piran
za teto 1988. ki obsega: 1 OBREMENITVE V LETU 1988	8.305,230.644 din
od tega a) zaostanki za teto 1987	109,240.087 din
b) odmera za teto 1988 (pripisi - odpisi)	7.944,700.421 din
c) obresti in stroški	251,290.136 din
11 VPLAČILA ZA LETO 1988	8.149.871.204 din
od tega a) preptačita iz teta 1987	24,078.033 din
b) vptačano v tetu 1988	8.125.793.171 din
H! PREPLAČILA NA DAN 31.12.1988	58,224.940 din
IV NEPORAVNANE OBVEZNOST! NA DAN 31. 12. 1989	
213,584.380 din
2.
Ta sktep vetja osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
Št.: 400-2/88-89 Piran. 25. aprita 1989
Predsednica TATJANA KOSOVEL. !. r.
OBČ!NA SEŽANA
Na podtagi 7. in 181. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopotitičnega zbora dne 26 aprita 1989 sprejeta
ODLOK
O PRIZNANJIH IN NAGRAD! OBČINE SEŽANA
1.	čten
S tem odtokom se ureja podetjevanje priznanj in nagrade 28 avgust občine Sežana.
2.	čten
Priznanja občine Sežana so:
-	progtasitev za častnega občana občine Sežana.
-	podetitev domicita v občini Sežana.
-	ptaketa Srečka Kosoveta.
-	nagrade za diptomska deta študentov višjih in visokih šot. magistrske natoge in doktorske disertacije.
3.	čten
Za častnega občana občine Sežana so tahko progtašeni državtjani Jugostavije. ki imajo posebne zastuge za njen razvoj, kakor tudi za razvoj samoupravnih sociatističnih družbenih odnosov v boju za obtast detovnega tjudstva. za napredek znanosti, umetosti in kutture nasptoh.
4.	čten
Domici! v občini Sežana se tahko podeti posameznim enotam narod-noosvoboditne vojske, partizanskim odredom in obtastem ter potitič-nim organom NOB. ki so se v času narodnoosvoboditne borbe boriti in detovati na območju občine Sežana.
Domici) se tahko podeti tudi skupno z drugimi druibenopotitičnimi skupnostmi.
5.	Čten
Ptaketa Srečka Kosoveta se tahko podeti občanom, temetjnim in drugim organizacijam združenega deta. samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim in drugim samoupravnim skupnostim, družbe-nopotitičnim organizacijam in društvom ter državnim organom za njihovo ustvarjatno deto in zastuge na kuttumem. prosvetnem in znanstvenoraziskovatnem področju.
6.	čten
Nagrade za diptomska deta se tahko podeti diptomantom višjih in visokih šot za diptomske natoge. magistrske natoge in doktorske disertacije pomembne za razvoj občine Sežana.
7.	čten
Nagrada 28. avgust se tahko podeti občanom, temetjnim in drugim organizacjam združenega deta. samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim in drugim samoupravnim skupnostim, družbenopotitičnim organizacijam in društvom ter državnim organom za njihovo ustvarjatno deto in uspehe na področju gospodarstva, samoupravtjanja. znanstvenoraziskovatne dejavnosti, tjudske obrambe in družbene samozaščite. razvijanje tradicij NOB. vzgoje in izobraževanja, kutture. umetnosti, tetesne kutture. zdravstva, sociatnega varstva, detovanja krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega detovanja. kije pomembno za občino Sežana.
8.	čten
Progtasitev za častnega občana občine Sežana se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne tistine
Podetitev domicita v občini Sežana se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne spominske tistine in spominskega traka.
Podetitev ptakete Srečka Kosoveta se zvrši s svečano izročitvijo ptakete, pravitoma ob pomembnejših obtetnicah. življenjskih in detov-nih jubitejih.
Podetitev nagrade za diptomsko deto. magistrsko natogo ati doktorsko disertacijo se izvrši s svečano izročitvijo denarne nagrade.
Podetitev nagrade 28. avgust se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne tistine in denarne nagrade
9.	čten
Obtiko in vsebino tistin. ptakete in višino denarne nagrade iz prejšnjega Čtena dotoči s sktepom občinska skupščina.
10.	čten
Predtog za progtasitev za častnega občana poda Občinska konferenca SZDL Sežana na tastno pobudo ati na pobudo organizacij združenega deta in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Predtog za podetitev domicita v občini Sežana poda Občinski odbor ZZB NOV Sežana
Predtog za podetitev ptakete Srečka Kosoveta poda Občinska konferenca SZDL Sežana ati skupščina občinske samoupravne skupnosti s kutturnega. prosvetnega in znanstvenoraziskovatnega področja.
Odtok o progtasitvi za častnega občana in odtok o podetitvi domicita v občini Sežana ter sktep o podetitvi ptakete Srečka Kosoveta sprejme skupščina občine na skupni seji vseh zborov.
Predtog za podetitev nagrade za najbotjše diptomsko deto. magistrsko natogo ati doktorsko disertacijo poda občinska raziskovatna skupnost Sežana.
136
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
11.	člen
O	podelitvi nagrade 28. avgust odloča Odbor za nagrade 28. avgust (v nadaljnjem besedilu: odbor), na obrazložen predlog organizacij združenega dela. družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina občine imenuje na predlog Občinske konference SZDL Sežana predsednika in osem članov odbora.
Mandatna doba predsednika in članov traja štiri leta.
12.	člen
Odbor razpiše nagrado 28. avgust vsako leto najkasneje do 1. junija. Razpis se objavi v Primorskih novicah. Predloge za podelitev nagrade
28.	avgust sprejema odbor do 30. junija.
13.	člen
Nagrada 28. avgust se podeljuje na slovesni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku.
14.	člen
Priznanja in nagrade 28. avgust izroči predsednik občinske skupščine.
15.	člen
Sredstva za priznanje in nagrado po tem odloku se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Sežana.
Sredstva za nagrado za najboljše diplomsko delo. magistrsko nalogo ali doktorsko disertacijo zagotovi Občinska raziskovalna skupnost Sežana v letnem finančnem načrtu.
16.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o priznanjih in nagradi Občine Sežana (Uradne objave, št. 7/77).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 113-1/77-1
Sežana. 26. aprila 1989
Predsednik IVAN VODOPIVEC, l.r.
Na podlagi 9. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS. št. 28/80). 4 .9. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83. 36/85.42/85 in 47/87). 162. in 256. člena Statuta občine Sežana Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji žbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. aprila 1989 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI IN NALOGAH KOMUNALNE INŠPEKCIJE ZA OBMOČJE OBČINE SEŽANA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo naloge, organizacija, pristojnosti, pravice in dolžnosti komunalne inšpekcije za območje občine Sežana.
2.	č!en
Komunalna inšpekcija nadzira izvajanje predpisov s področja javnega reda in miru. komunalnih dejavnosti in varstva okolja, ki jih je sprejela občinska skupščina in njeni organi.
3.	člen
Komunalna inšpekcija opravlja naloge na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki jo pooblaščajo za izvajanje nadzora iz svoje pristojnosti.
H ORGANIZACIJA
4.	člen
Komunalna inšpekcija je organizirana v sestavi Komiteja za urbanizem. gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
Naloge iz pristojnosti komunalne inšpekcije opravlja komunalni inšpektor.
5.	člen
Komunalni inšpektor ima posebno legitimacijo, s katero je pooblaščen za opravljanje nadzora. Legitimacijo izda predsednik Komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
6.	Člen
Krajevne skupnosti in občani so dolžni obveščati komunalno inšpekcijo o nepravilnostih in pomanjkljivostih na svojih območjih o zadevah iz pristojnosti inšpekcije.
Komunalna inšpekcija obvešča krajevne skupnosti o ugotovljenih nepravilnostih in naloženih ukrepih na njihovem območju.
!IL PRISTOJNOST!
7.	Člen
Komunalna inšpekcija v skladu s pooblastili, nadzoruje izvajanje odlokov s področja:
-	pokopališča in pokopališkega reda
-	zbiranje odvoza in odlaganja odpadkov
-	javnega reda in miru
-	urejanje okolja in zunanjega videza naselij
-	odvaianje padavinskih in odpadnih voda
-	drugih odlokov s področja komunalne dejavnosti, ki jih sprejme občinska skupščina.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI
8.	člen
Pri opravljanju nadzora ima komunalni inšpektor zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
-	opozoriti občane. OZD in druge organizacije in skupnosti na nepravilnosti in zahtevati njihovo odpravo
-	odrediti ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku. ki ga sam določi; v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravno odločbo in izreka druge ukrepe, ki so potrebni
-	izrekati mandatne kazni v mejah svojih pooblasti!
-	sporočiti ustrezne podatke pristojnemu organu, če meni. da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen
-	odrediti začasno ustavitev del. ki jih opravljajo občani ali OZD. če ugotovi, da se ta dela izvajajo v nasprotju z veljavnimi predpisi
-	odrediti začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja.
9.	člen
Občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti so dolžne komunalnemu inšpektorju:
-	omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora
-	omogočiti vstop v prostore in objekte ter dostop do komunalnih naprav, ki so predmet nadzora
-	dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
Komunalni inšpektor ima med opravljanjem službe pravico legitimirati.
V. ODGOVORNOSTI
10.	člen
Komunalna inšpekcija je za svoje delo odgovorna občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu; delavci inšpekcije pa predsedniku Komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovaniske zadeve.
VI KAZENSKE DOLOČBE
11.	člen
Z denarno kaznijo od 5.0CO do 250.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, od 50.000 do 1.500.000 din pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti in od 5.000
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
137
do 250.000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek:
-	če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in je odločba komunalnega inšpektorja postala izvršljiva (8. člen)
-	če ne ravna v skladu z 9. členom tega odloka.
Vil KONČNE DOLOČBE
12.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 352-1/89-2 Sežana. 26. april 1989
Predsednik IVAN VODOPIVEC
Na podlagi 162., 168. in 193. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) in na podlagi 36. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS. št. 35/82) ter v zvezi s tekočim reševanjem kadrovske problematike v občini Sežana, je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 26. aprila 1989 sprejela na seji dne
PRAVILNIK
O POGOJIH IN NAČINU ODDAJANJA STANOVANJ IN DODELJEVANJU POSOJIL IZ SREDSTEV, S KATERIMI RAZPO LAGA OBČINA SEŽANA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo pogoji in način oddajanja stanovanj in dodeljevanja posojil iz sredstev, s katerimi razpolaga občina Sežana.
2.	člen
Stanovanja in posojila iz sredstev se po tem pravilniku dodeljujejo osebam oziroma kadrom, ki opravljajo ali bodo opravljali dela in naloge širšega družbenega interesa v občini, pa jim OZD oziroma delovne skupnosti, kamor prihajajo, ne morejo z lastnimi sredstvi zagotoviti stanovanja.
III NAMEN UPORABE ZDRUŽENIH SREDSTEV
6.	člen
Sredstva iz 5. člena se uporabljajo:
-	za nakup kadrovskih stanovanj
-	za odplačilo anuitet od kreditov, ki so uporabljeni za nakup kadrovskih stanovanj
-	za vračilo lastne udeležbe
-	za kreditiranje izgradnje ali nakup stanovanj.
IV. STANOVANJSKI STANDARDI
7.	člen
Pri dodeljevanju stanovanj po tem pravilniku je potrebno upoštevati stanovanjske standarde, ki ne bodo presegali naslednjih normativov: štev. družin, članov	st. povr. do nF
1	32
2	45
3	58
4	70
Za vsakega nadaljnjega člana se stranovanjska površina lahko poveča do 15 mi.
8.	člen
Če ni na razpolago ustreznega standardnega stanovanja, se lahko upravičencu dodeli tudi stanovanje, ki ne dosega ali. ki presega stanovanjske standarde (največ za 15 nF). če s tem soglaša OZD oziroma delovna skupnost in upravičenec.
9.	člen
V primeru, da se rešuje stanovanjsko vprašanje s sofinanciranjem druge OZD, ali občine Sežana, se z navedeno OZD ali z občino Sežana vzpostavi pogodbeni odnos glede sofinanciranja.
V. LASTNA UDELEŽBA
10.	člen
Kdor pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju po tem pravilniku - upravičenec do stanovanja mora prispevati lastna sredstva, glede na revalorizirano vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi.
3.	člen
Za naloge širšega družbenega interesa v smislu tega pravilnika se štejejo posebno odgovorne in strokovne naloge, s katerimi se prispeva k uresničevanju družbenoekonomskih ciljev razvoja v občini in katerih opravljanje zahteva strokovno izobrazbo ali posebna znanja, ki so deficitarna.
Družbenoekonomski cilji razvoja občine so opredeljeni v družbenem planu občine za srednjeročno obdobje in njenimi letnimi planskimi akti
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sežana na podlagi predhodnega mnenja OK SZDL Sežana ugotovi, katere dejavnosti in kateri izobrazbeni profili so kadrovsko deficitarni oziroma kateri kadri so nujno potrebni za izvajanje posebno odgovornih in strokovnih nalog.
Listo upravičencev do pridobitve skupščinskega stanovanja določi Izvršni svet ob sprejemanju letnega planskega akta občine. Osnova za sprejem odločitev iz prejšnjega odstavka predstavlja evidenca po kadrih, ki je tekoče zasleduje občinska kadrovska služba.
II	VIRI FINANCIRANJA
5.	člen
Viri sredstev financiranja izgradnje oziroma odkupa stanovanja:
-	sredstva proračuna
-	sofinanciranje OZD oziroma delovne skupnosti, katere delava
pridobijo stanovanja
-	sredstva lastne udeležbe upravičenca
-	kreditna sredstva poslovnih bank
-	druga namenska sredstva.
11.	člen
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v % na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu
za delavce z dvema za samske delavce ali več družin, člani
% udeležbe delavca na vrednost stanov., ugotovljeno po Pravilniku o meril, in načinu za zagotavlj. vrednosti stanov, in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja
(Uradni list SRS, št. 25/81)
do	55			do	50			brez	udeiežbe
nad	55	do	60	nad	50	do	55	1	
nad	60	do	65	nad	55	do	60	2	
nad	65	do	70	nad	60	do	65	3	
nad	70	do	75	nad	65	do	70	4	
nad	75	do	80	nad	70	do	75	5	
nad	80	do	85	nad	75	do	80	6	
nad	85	do	90	nad	80	do	85	7%	(od vred. stan.)
nad	90	do	95	nad	85	do	90	8	
nad	95	do	100	nad	90	do	95	9	
nad	100	do	105	nad	95	do	100	10	
nad	105	do	110	nad	100	do	105	11	
nad	110	do	115	nad	105	do	110	12	
nad	115	do	120	nad	110	do	115	14	
nad	120	do	125	nad	115	do	120	16	
nad	125	do	130	nad	120	do	125	18	
nad	130	%		nad	125	%		20%	(od vred. stan.)
136
URADNE OBJAVE
12. maja 1969 - št. 13
12.	(!en
Upravičenec do stanovanja je do!žan !astno udekžbo p!ačati pred vsehtvijo v stanovanje
Na prošnjo upravičenca do stanovanja !ahko !zvršni svet SO Sežana odobri od!og p!ači!a !astne ude!eibe in dovo!i. da se !astna ude!eiba p!ača po vse!itvi v stanovanje, ob tem. da se upravičenec do stanovanja zaveže namensko varčevati pri banki za !astno udekžbo in dovo!i tudi administrativno prepoved na osebni dohodek.
Izvršni svet bo !ahko odobri! od!og p!ači!a !astne ude!ežbe. če bo oceni!, da upravičenec do stanovanja živi v težjih socia!nih in materia!-nih razmerah in v primeru, da za od!og prosi upravičenec do stanovanja - č!an m!ade družine (družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 !et).
P!ači!o !astne ude!ežbe se !ahko od!oži največ za dobo petih !et.
Upravičenec do stanovanja, ki živi v težjih materia!nih in socia!nih razmerah, se !ahko pri pridobitvi mnenja Centra za socia!no de!o tudi v ce!oti a!i de!no oprosti p!ači!a !astne ude!ežbe.
13.	č!en
Lastna ude!ežba se upravičencu do stanovanja vrne po desetih !etih od dneva p!ači!a v enkratnem znesku s 3% obrestno mero v treh mesecih po izsehtvi iz stanovanja.
14.	č!en
Lastna udekžba se zbira na žiro račun št. 51420-662-5-64035 - druga sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana.
V! NAČIN DODELITEV STANOVANJ
15.	č!en
G!ede dodehtve stanovanja sprejme Izvršni svet Skupščine občine Sežana na pod!agi pogojev iz tega pravi!nika sk!ep o oddaji stanovanja.
Od!oČbo o dodeiitvi stanovanja izda upravni organ Skupščine občine Sežana, pristojen za stanovanjske zadeve.
16.	č!en
Od!oČbo o dodehtvi stanovanja se izroči upravičencu, samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana in občinski kadrovski s!užbi.
17.	Č!en
Zoper od!oČbo o dodehtvi stanovanja !ahko upravičenec a!i vsak. kdor meni. da je kršen njegov interes in da po tem pravi!niku !ahko dobi stanovanje. v!oži ugovor v roku 15 dni od dneva vročitve od!očbe pri Izvršnem svetu Skupščine občine Sežana.
Izvršni svet mora v roku 30 dni po prejemu od!očbe odtočiti o ugovoru.
18.	č!en
Tisti, ki z ugovorom iz prejšnjega Č!ena ni uspe!. !ahko v!oži v 30 dneh od vročitve od!očbe predtog za odpravo od!očbe pri sodišču združenega de!a.
VH DODELITEV POSOJILA IZ SREDSTEV. S KATERIM! RAZ-POLAGA SKUPŠČtNA OB&NE SEŽANA
19.	Č!en
Do posoji!a je upravičen imetnik stanovanjske pravice na skupščinskem stanovanju pod pogojem, da ga v roku. krajšem od treh !et. izprazni.
Posoji!o se dode!juje za:
-	novogradnjo
-	prenovo starega stanovanja a!i stanovanjske hiše
-	nakup etažnega stanovanja a!i družinske hiše.
20.	č!en
Posojito se !ahko dodeh upravičencu !e v primeru, da vsota vseh njegovih prejetih reva!oriziranih stanovanjskih posoji! ne presega 75 % vrednosti etažnega stanovanja, ki mu pripada v sk!adu s 7. č!enom tega odtoka.
21.	č!en
Razpis za dodehtev posoji! Izvršni svet objavi na ogtasni deski Skupščine občine Sežana ter o pogojih seznani vse imetnike stanovanjske pravice na skupščinskih stanovanjih.
22.	č!en
Rok za prijavo na razpis je petnajst dni od dneva objave. Prijava mora vsebovati:
-	osebne in družinske podatke prijavite!ja
-	namen uporabe posoji!a
-	izjavo in podatke o sprejetih posojihh
-	že!eno višino posoji!a in rok izpraznitve stanovanja.
23.	č!en
Izvršni svet bo vse prijave na razpis obravnava!, sestavi! prednostno !isto prosikev in spreje! sk!ep o dodehtvi posojita.
Prednost bo do!očena na osnovi razmerja med višino posoji!a in rokom nameravane izpraznitve stanovanja.
24.	č!en
Prioritetno hsto in sk!ep o dodehtvi posoji! poš!je Izvršni svet vsem prijavitetjem. Kdor meni. da je kršen njegov interes in da !ahko pridobi posojho po tem pravi!niku. !ahko v!oži ugovor v roku 15 dni od dneva vročitve na Izvršni svet Skupščine občine Sežana.
25.	č!en
Komite za urbanizem, gradbene. komuna!ne in stanovanjske zadeve v 15 dneh po pravnomočnosti prednostne hste in sk!epu Izvršnega sveta sestavi pogodbo med Skupščino občine in posoji!ojemakem v sk!adu z do!oči!i. katera ve!jajo za pode!jevanje stanovanjskih posoji! pri Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Vlil ZAMENJAVA STANOVANJ *	26. č!en
Imetnik stanovanjske pravice !ahko s pismeno pogodbo zamenja stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice. Imetnika stanovanjske pravice morata dostaviti en izvod pogodbe o zamenjavi stanovanja stanodajakema in stanovanjski skupnosti.
27.	Č!en
Za zamenjavo stanovanj je potrebno sog!asje obeh stanodajakev; to sog!asje morata imetnika stanovanjske pravice pridobiti preden sk!e-neta pogodbo o zamenjavi stanovanj.
28.	č!en
Sog!asje za zamenjavo stanovanj ah zavrnitev sog!asja mora biti pismeno in obrazkženo.
Tistim, katerim stanodajakc v 30 dneh od dneva, ko mu je bi!a predkžena zahteva za sog!asje ne izda sog!asja ah ga zavrne. )ahko zahteva v 15 dneh po dnevu zavrnitve oziroma poteka roka za izdajo sog!asja pri sodišču, naj v nepravdnem postopku ugotovi, da ima pred!agate!j pravico do zamenjave stanovanja.
29.	č!en
Prosika. ki sta zainteresirana za zamenjavo stanovanja, vkžita prošnjo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Sežana, da izda sog!asje o zamenjavi stanovanja.
IX KONČNE DOLOČBE
30.	Č!en
Upravičencu se odpove stanovanjsko razmerje, kadar mu preneha de!ovno razmerje v de!ovni organizaciji oziroma skupnosti, pri kateri je bi! zaposkn ob pridobitvi stanovanja:
-	po !astni izjavi, razen v primeru upokojitve
-	po njegovi krivdi
-	po roku. ki je dotočen v pogodbi o dodehtvi posoji!a sktadno s 25. č!enom tega odtoka.
Do!oČbe prve in druge ahnee 1. odstavka tega čtena ne ve!jajo za de!avca. kije dopotni! 10 !et de!ovne dobe. od tega pet !et detovne dobe pri de!ovni organizaciji oziroma skupnosti, pri kateri je zaposkn ob pridobitvi stanovanja.
31.	č!en
Ko začne ve!jati ta pravi!nik. preneha ve!jati pravitnik o pogojih in načinu oddajanja stanovanj, s katerimi razpo!aga Skupščina občine Sežana (Uradne objave, št. 9/84 in 33/86).
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
139
32.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 36-4/88-2 Sežana, 26. aprila 1989
Predsednik IVAN VODOPIVEC, l.r.
OBČ!NE !ZOLA, KOPER !N P!RAN
Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, §t. 37/85), 2. člena odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 (Uradni list SRS. št. 43/88) so izvršni svet Skupščine občine Izola na podlagi 204. člena statuta občine Izola na seji dne 18. aprila 1989, izvršni svet Skupščine občine Koper na podlagi 273 člena statuta občine Koper na seji dne 12. aprila 1989 in izvršni svet Skupščine občine Piran na podlagi 251. člena statuta občine Piran na seji dne 7. aprila 1989 sprejeli
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH. DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1989
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Člen
Da se preprečijo in ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Primorske DE Koper opraviti v letu 1989 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, pripravi v sodelovanju s pooblaščeno veterinarsko organizacijo predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1989 in ga predloži izvršnim svetom skupščin občin Izola. Koper in Piran.
Izvršni sveti odredijo ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje občin najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe.
3.	člen
Veterinarski zavod Primorske - DE Koper je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi VTOZD za veterino Biotehniške fakultete v Ljubljani po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava.
5.	člen
Veterinarski zavod in obrtna veterinarska ambujanta, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obrtna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na eventuelno nezanesljivo imunost.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	Člen
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje.
goveda in ovce v občini Koper, in sicer v naseljih: Podpeč, Bezovica, Loka, Predloka, Praproče. Mohoreče.
Preventivno je treba cepiti vse živali v soseskah, kjer je bi! v zadnjih 30-tih letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravi do 30. aprila 1989 Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
7.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1989.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Drugo preventivno cepljenje lovskih psov proti steklini mora biti opravljeno do 30. oktobra 1989. v kolikor bo na obalnem območju še prisotna steklina.
Zaščitno se mora cepiti proti steklini tudi živali, ki se pasejo prosto, brez nadzorstva.
Ob cepljenju proti steklini je obvezna dehelmintizacija psov. Stroški bremenijo imetnika živali.
Cepljenje in dehelmintizacijo opravi Veterinarski zavod Primorske
-	DE Koper
8.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance. brojlerje. purane in matične jate fazanov:
-	v perutninskih obratih organizacij združenega dela;
-	V naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev;
-	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
-	v fazanerijah.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje po tem členu opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper; v perutninskih obratih OZD. ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev ter vse prašiče hranjene s pomijami.
Cepljenje slednjih plača lastnik sam.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K - lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
':'j	- "1
10.	Člen
Tuberkulinizirati je treba:
-	25% vseh goved na območju občine Izola, Koper in Piran (VIII. splošna tuberkulinizacija);
-	vse plemenske merjasce;
-	100 plemenic neokuženih prašičjerejskih farm;
-	kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer v vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
11.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
-	osnovne goveje črede OZD in krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled;
-	odstreljene poljske zajce (patoanatomsko) na območju občin.
Vzorce mleka in krvi vzame Veterinarski zavod Primorske - DE
Koper.
Mlečno prstanasto preiskavo opravi Veterinarski zavod Primorske
-	DE Koper.
Laboratorijske preiskave krvi goved, ovac, koz in prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo.
Pregled zajcev opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VTOZD za veterinarstvo.
140
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
12.	člen
Na bolezen Aujeszkega in TOE je treba preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	člen
Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirodnem pripustu. Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v prirodnem pripustu na vibriozo (infekcija s Campylobakter fetus), leptospirozo. trihomoniazo, levkozo. bakteriološko pregledati seme glede na onesnaženost z ubikvitamimi bakterijami in opraviti koprolaško preiskavo.
Vzorce vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
Na leptospirozo je treba preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper. Serološke preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo.
15.	člen
Prosti trihofitiji je treba opraviti vakcinacijo govedi in drugih živali, kjer je bila bolezen ugotovljena, ne glede na število primerov.
Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
Cepljenje plača lastnik živali.
16.	člen
Na kužno malokrvnost je treba opraviti preiskave krvi kopitarjev ob kupoprodajah kot tudi preglede krvi športnih konjev 14 dni pred tekmovanji.
Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper. Serološki pregled vzorcev krvi v gelprecipitinskim testom (Coggins - test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
Stroške plača lastnik živali.
17.	člen
Opraviti je treba tuberkulinizacijo in serološke preiskave krvi na brucelozo, leptospirozo ter preglede na ostale kužne bolezni ob kupoprodaji za plemensko uporabo prašičev. Tuberkulinizacijo in vzorce krvi opravi oz. odvzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
Stroške pregleda plača lastnik živali.
18.	člen
Da bi se preprečilo širjenje bolezni čebel, bo na celotnem območju SRS organizirano enotno zdravljenje. Zato mora Obalno čebelarsko društvo Koper opraviti popis vseh čebelarjev in čebeljih družin na območju občin Izola, Koper in Piran.
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo je treba pregledati čebelje družine, ki gredo na pašo.
Vzorce za preiskavo odvzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper in jih dostavi na analizo na VTOZD za veterinarstvo.
Vzorce je treba dostaviti do 31. marca 1989, preiskave morajo biti opravljene do 30. aprila 1989.
Preiskave plača lastnik čebel.
19.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1989, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1989.
Vzorce rib za preiskavo vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper, analize pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
20.	člen
V gojiščih školjk je potrebno dvakrat mesečno odvzeti vzorce morske vode in školjk (Seča, Strunjan).
Vzorčenje opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper, bakteriološke in druge potrebne analize pa Zavod za socialno medicino in higieno Koper.
Preiskave plačajo lastniki školjčišč.
21.	člen
Kršenje določi! te Odredbe se kaznuje v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85).
22.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št : 323-1/89	Predsednik !S SO Izola
Izola, 18. aprila 1989
Branko Mahne, l.r.
Št.: 323-7/89 Koper, 12. aprila 1989
Št.: 323-3/89 Piran, 7. aprila 1989
Predsednik !S SO Koper Milan Vergan, 1. r.
Predsednik IS SO Piran Danilo Daneu, l.r.
OB&NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 18. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS štev. 1/80. 45/82 in 42/85) in 12. čl. Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti 11. Bistrica za obdobje 1986-1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti 11. Bistrica na seji dne 25. aprila 1989 sprejela
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO
VARSTVO
1. člen
1.	člen sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradne objave št. 11/ 88) se spremeni in se glasi:
»Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci za prispevek po prispevnih stopnjah. ki so navedene v predlogu stopenj in davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in se objavljajo v Uradnem listu SRS. če ni s tem sklepom za posamezne primere drugače določeno «
2.	člen
2.	člen se spremeni in se glasi:
»Kmetom, katerim katastrski dohodek presega 24.420 -din in se jim ne ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 32 %. po isti stopnji plačujejo prispevek tudi vsi lastniki kmetijskih zemljišč, ki so upokojeni ali niso zavarovani kot kmetje (razen združenih kmetov)«.
3.	člen
Drugi odstavek 3. člena se spremeni in se glasi:
"Občani, ki imajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja in jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja in druge osebe, ki niso zajete v določbah prejšnjega člena tega sklepa, plačujejo prispevek v višini 40.000.- din mesečno.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1989. dalje.
11. Bistrica. 25. aprila 1989.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE SKUPNOSTI:
Vojka LENARČIČ. 1. r.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
141
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE KOPER
Na pod!agi 18 in 79. č!ena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. ! SR Slovenije št. 3/81), 41. č!ena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SR Slovenije št. 35/82), 21. in 58. č!ena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. !. SR Slovenije št. 15/81), 93 , 94. in 95. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. 1. SR Slovenije Št. 26/84). Člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper. 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SR Slovenije št. /38 in člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na 1 ' redni seji dne 24. aprila 1989 sprejel
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV STANOVANJ IN KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE KOPER
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem pravilnikom Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper (v nadaljnem besedilu: stanovanjska skupnost) ureja razmerja za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih, prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti, kakor tudi pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, na katerih ima razpolagalno pravico ali pravico oddajanja stanova iška skupnost in so namenjena upravičencem za dodelitev solidam- nih stanovanj (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna stanovanja).
S tem pravilnikom se določa tudi pogoje in merila za pridobivanje kreditov iz sredstev solidarnosti, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delovni ljudje in občani z nižjimi dohodki.
2.	člen
S tem pravilnikom določa stanovanjska skupnost zlasti:
-	namene za katere se lahko uporabljajo združena sredstva solidarnosti.
-	kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
-	standarde za solidarnostna stanovanja.
-	lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju.
-	splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi upravičenci za dodelitve solidarnostnih stanovanj.
-	posebne pogoje, kijih morajo izpolnjevati kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
-	merila za oblikovanja prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
-	način zbiranja vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
-	oblikovanje prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev
solidarnostnih stanovanj.	.
-	postopek za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
-	izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti.
-	zamenjavo solidarnostnih stanovanj.
-	kategorije upravičencev za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti.
-	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti.
-	obveznosti organizacije združenega dela in delovnih skupnosti, ki pridobijo kredit iz sredstev solidarnosti.
-	sankcije za nenamensko uporabo kredita iz sredstev sotidarnosti.
-	pristojnosti odbora za sotidarnost pri izvajanju dotoč.i tega pravd-
nika.	.............
-	natoge strokovne siuibe stanovanjske skupnost, pr, ,zva,anju
določil tega pravilnika.
1! NAMEN! ZA KATERE LAHKO UPORABLJAMO SREDSTVA SOLIDARNOSTI
3.	člen
Sredstva solidarnosti, ki jih oblikuje stanovanjska skupnost, upoštevajo planske akte stanovanjske skupnosti, se po tem pravilniku uporabljajo za naslednje namene:
-	za financiranje gradnje, prenove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
-	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
-	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanjskih hiš v osebni lastnini, nekaterih kategorij delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih družin z nižjimi dohodki, opredeljenih v tem pravilniku.
-	za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
-	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih.
-	za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oz. njihovih poslovnih enot.
-	za posojila za gradnjo in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti borcev NOV in za dodeljevanje dotacij za obnovo stanovanj v družbeni lastnini.
-	za odliv sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilne občine za delavce, ki se vsak dan vozijo na delo. skladno z 20. Členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
III	KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
4.	člen
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki in to:
-	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnjih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih: vključno z mladimi družinami.
-	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih: vključno z mladimi družinami.
-	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki na morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja in to:
-	upokojenci.
-	invalidi.
-	borci NOV.
-	starejši in za delo nesposobni občani.
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj morajo za pridobitev solidarnostnega stanovanja izpolnjevati splošne in posebne pogoje opredeljene s tem pravilnikom.
Za mlado družino iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena štejemo tisto družino, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let in ki izpolnjujejo dogovorejne splošne in posebne pogoje za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj po tem pravilniku
Starejši občan je moški nad 60 let in ženske nad 55 let starosti.
5.	člen
Med družinske člane po tem pravilniku uvrščamo osebe, ki stalno stanujejo z upravičencem za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) in so navedeni v prvem odstavku 5. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SR Slovenije št. 35/82).
Pristojni center za socialno delo posebej preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenski oz. ekonomski skupnosti.
IV	STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
6.	člen
Upravičenci lahko glede na število družinskih članov pridobijo stanovanja, ki ne bodo presegla naslednjih površinskih standardov:
142
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
Število družinskih članov	Stanovanjska površina m^	Struktura stanovanj
1	32	garsonjera ali enosobno stanovanje
2	45	enosobno ali enoinpolsobno stanovanje
3	58	enoinpo! ali dvosobno stanovanje
4	70	dvosobno, dvoinpolsobno ali trisobno
stanovanje
Tudi za več kot štiričlansko družino je praviioma največji površinski standard 70m^.
7.	Č!en
izjemoma od površinskih standardov iz prejšnjega č!ena tega pravil-nika odstopamo, če to zahtevajo družinske razmere (3 gene!acije v družini, težja bolezen. ki terja trajno nego. nefunkcionalnost stanovanja). vendar odstopanje ne sme biti večje kot je 30% večji površinski standard g!ede na Število č!anov take družine a!i samskega upravičenca.
V	LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJSKE PRAVICE DO SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
8.	č!en
Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico do solidarnost-nega stanovanja, razen upravičenca iz 9. č!ena tega pravilnika. mora prispevati lastno udeležbo. upoštevaje:
-	vrednost stanovanja, izračunano po pravilniku o merihh in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. !. SR Slovenije. št. 25/81) in
-	socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine.
9.	č!en
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice do solidarnost-nega stanovanja ni dolžan prispevati:
-	upravičenec, ki je po veljavni lestvici družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SR Slovenije oproščen plačila lastne udeležbe;
-	zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca oziroma osebe, s katero je živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti ki ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza oziroma po razvezi zakonske zveze ali prenehanju dalj časa trajajoče življenjske skupnosti;
-	otroci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu, če so z imetnikom stanovanjske pravice stanovali do njegove smrti;
-	upravičenec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz solidarnostnega stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti. prenove stanovanja in v drugih podobnih primerih.
10.	člen
Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja štejemo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki.
11.	člen
Lastno udeležbo izračunamo v odstotku od vrednosti stanovanja, ugotovljenim na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. 1. SR Slovenije, št. 25/81).
12.	člen
Za izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja upoštevamo veljavno lestvico iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
13.	člen
V osnovo za izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine Štejemo vse prihodke in prejemke družine. Med dohodke in prejemke iz
prvega odstavka tega člena štejemo: dohodek iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega deleža, vse oblike nadomestil, dohodka iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, štipendije, preživnine in socialncskrbstvene pomoči.
14.	člen
Če upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah, kot to kažejo dokazila o dohodkih in prejemkih upravičenca in njegovih družinskih Članov, ga lahko odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti deloma ali v celoti oprosti plačila lastne udeležbe.
Tak sklep lahko odbor sprejme na podlagi vloge upravičenca in po prejšnjem mnenju občinskega centra za socialno delo ali po predlogu občinskega centra za socialno delo.
Šteje se. da so materia' e razmere upravičenca oziroma njegove družine težje v naslednjih p imerih:
-	upravičenost do stain Iružbene pomoči;
-	daljša bolezen, na p lagi potrdila pristojnega zdravstvenega zavoda;
-	telesna nezmožnost (in ilidnost) ali duševna prizadetost;
-	nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti;
-	ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je potrebna stalna tuja pomoč;
-	elementarna nesreča.
15.	člen
Lastno udeležbo mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja plačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo.
16.	člen
Odbor za solidarnost lahko upravičencu do pridobitve solidarnostnega stanovanja odobri obročno plačilo lastne udeležbe do 12 mesečnih obrokov na osnovi prošr upravičenca, opremljene z ustreznimi dokazili.
17.	člen
Vlogo za delno ali popolno oprostitev plačila lastne udeležbe vloži upravičenec na odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti po prejemu odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja in obvestilu o višini lastne udeležbe. Vloga mora vsebovati potrjene podatke o višini družinskih dohodkov in dokumentirane razloge za oprostitev plačila lastnč udeležbe, navedene v drugem odstavku 14. člena tega pravilnika.
18.	člen
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja je vračljiva in se vme po desetih letih v enkratnem znesku s 3-odstotno obrestno mero.
*	19. člen
Lastno udeležbo za posameznega upravičenca izračuna strokovna služba odbora za solidarnost na podlagi podatkov o višini skupnih dohodkov družine upravičenca iz preteklega leta. revalorizirane cene stanovanja in lestvice iz 12. člena tega pravilnika.
V odločbi o dodelitvi stanovanja se določi odstotek ter znesek lastne udeležbe.
(e je odbor odobri! upravičencu obročno odplačilo oziroma oprostitev plačila lastne udeležbe, mora biti v odločbi navedeno število mesečnih obrokov oziroma razlogi za oprostitev plačila lastne udeležbe.
20. člen
Na podlagi odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja sklene stanovanjska skupnost z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo. Denarna sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja po tem pravilniku se vplačajo na poseben račun stanovanjske skupnosti za sredstva solidarnosti.
2L člen
Imetnik stanovanjske pravice za solidarnstno stanovanje, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega solidarnostnega stanovanja.
Če so bile v zapisniku o predaji stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti. ki jih mora vplačnik - imetnik stanovanjske pravice odpraviti, začne
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
143
30-dnevni rok teč. od dneva, ko je vplačnik - imetnik stanovanjske pravtce odpravd ugotovljene pomanjkljivosti.
V!. SPLOŠNI POGOJI. KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
22.	člen
Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
-	da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo, zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, starši (ki najmanj dve leti živijo z njimi v ekonomski skupnosti) niso imetniki stanovanjske pravice oziroma so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja;
-	da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja;
-	da upravičenec oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso primerno rešili stanovanjskega vprašanja;
-	da upravičenec oziroma kateri izmed članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše ali drugega večjega premoženja, ki presega 20% vrednosti standardnega stanovanja;
-	da socialne razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči (v skladu s samoupravnim sporazumom o zagotavljanju socialnovarstvenih pomoči);
-	da upravičenec ali za delo sposoben Član družine ni neupravičeno nezaposlen, kar potrdi zavod za zaposlovanje.
VIL POGOJI. KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
23.	člen
Pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja je neprimernost stanovanja. ki ga zaseda upravičenec. Stanovanje ni primemo:
-	če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne dosega standardov iz 6. oziroma 7. člena tega pravilnika;
-	če stanovanje ni ustrezne kakovosti (26. člen pravilnika);
-	če gre za souporabo stanovanjskih prostorov
-	če je nefunkcionalno (26. člen pravilnika).
24.	člen
Kot pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja se štejejo tudi socialne razmere upravičenca in njegove družine:
-	če povprečni dohodek samskega upravičenca ne presega 75% čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v SRS v prejšnjem letu;
-	Če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več Člani ne presega 60% čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v SRS v prejšnjem letu;
-	če povprečni mesečni dohodek pri mladih družinah na družinskega člana ne presega SO % čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v SRS v prejšnjem letu;
-	če posebne razmere (daljša bolezen, telesna in duševna prizadetost. nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd ), bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
Omejitve pri višini dohodka iz prejšnjega odstavka ne veljajo za udeležence NOV. upokojence, invalide, upravičence do stalne družbene pomoči, ki pridobijo solidarnostno stanovanje in mlade strokovnjake oz. družine mladih strokovnjakov.
VIII. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA
VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
25.	člen
Stanovanjska skupnost pri sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj upošteva naslednja merila
-	oceno stanovajskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina;
-	socialno-materialni položaj občana in njegove družine,
-	skupni dohodek občana in njegove družine.
26.	člen
Merila iz prejšnjega Člena tega pravilnik so ovrednotena z naslednjim številom točk:
1	Ocena stanovajskih razmer
A. Stanovanjsko razmerje
točk
a) nima stanovanja (npr. podstanovalec. stanuje pri sorodni-
kih, stanuje v prostorih - začasno bivanje, stanuje v samskih domovih, nezaščiteni uporabniki stanovanj)	350
b)	sostanovalec z odločbo (L odstavek 85. člena Zakona
o stanovanjskih razmerjih)	150
c)	imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju
(če se ugotovi neprimernost po	točkovanju	1/B)	100
d)	ostali	100
Opomba: Prosilcem pod točko a) se ne točkuje stanovanjskih razmer - poglavje B
B. Neprimerne stanovanjske razmere a) kakovost stanovanja
1.	ki je neudobno:
-	stanovanje	brez kopalnice	20
-	stanovanje	brez WC	20
-	stanovanje	brez tekoče vode	20
-	stanovanje	brez kuhinje ali kuhinjske	niše	20
-	stanovanje	brez elektrike (ni	električne	napeljave)	20
2.	kjer so nekateri prostori v souporabi:
-	souporaba	kuhinje	10
-	souporaba	WC	10
-	souporaba	spalnice	20
-	souporaba	kopalnice	10
Opomba: Souporaba se točkuje, kadar uporabniki niso družinski člani prosilca.
3.	stanovanje, ki ni funkcionalno
-	nizki stropi (pod 2 m)	10
-	visoki stropi (nad 3 m)	10
-	podstrešno (vsaj 30% površine so mansardni stropovi) 20
-	kleti (do enega	metra	pod nivojem)	30
-	vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz dvorišča
ali skupnega prostora	10
-	stanovanje je nefunkcionalno - preveliko (velja za zelo
stara stanovanja)	10
4.	stanovanje, ki je vlažno:
-	delno vlažno	10
-	v celoti vlažno	30
5.	svetloba v stanovanju	točk
-	temno	20
6.	glede na Število članov:
-	do 4 mi na osebo	100
-	od 4-10 mi na osebo	80
-	od 10-14 m^ na osebo	60
-	od 14-18 m2 na osebo	40
-	nad 18 m2 na osebo	20
7.	utesnjenost v stanovanju:
-	dve družini v istem stanovanju	60
-	tri družine v istem stanovanju	80
vzdrževanje stanovanj (oziroma prostora za bivanje):
-	se	slabo vzdržuje in je zanemarjeno	0
-	se	slabo vzdržuje in je čisto	10
-	se	zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto	30
-	se odlično vzdržuje in je zelo čisto, v njega je vloženo
dodatno delo prosilca	(v	družbenem stanovanju)	50
2	Socialnomaterialni položaj občana in njegove družine
1. Zdravstveno stanje občana in članov družine (za dvočlansko družino največ 60 točk. za tričlansko največ 100 točk in štiričlansko družino največ 120 točk)
144
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
točk
-	težja invatidnost, težja tetesna okvara a!i duševna obote-
tost	40
-	duševna oziroma te!esna prizadetost otrok	40
-	trajna ati ponavtjajoča se obotenja. na katera vptiva neprimerno stanovanje	20
2.	Samohranitstvo:
-	samohranitstvo enega otroka	20
-	samohranitstvo dveh otrok	30
-	samohranitstvo treh ati več otrok	40
Opomba: Status invatidnosti se prizna na podtagi odtočb SPIZ;
družine prizadetih za odraste in duševne oziroma trajne prizadetosti otrok na podtagi potrdita zdravstvenega zavoda, kar vetja tudi za ostate botezni - za katere zadošča potrdito zdravnika; za status samohra-nitca pa vetja dotočito drugega odstavka 8. čtena samoupravnega sporazuma o uresničevanju sociatno-varstvenih pravic (na podtagi mnenja Centra za soci-atno deto).
3.	Ločeno živtjenje staršev in otrok
točk
-	se točkuje v primerih, ko center za sociatno deto občine
meni, da bodo starši po presetitvi vzeti otroka v domačo vzgojo in oskrbo	20
3.	Ločeno živtjenje staršev in otrok
točk
-	Trajna detovna nezmožnost (za vsakega potnotetnega čtana) do starosti 55 tet ženska, 60 tet moški, ki živi v družini.
kar ugotovi pristojni zdravstveni zavod	30
5. Skupna detovna doba
- za vsako teto nad 5 tet se točkuje po	10
5. a Detovna doba v občini Koper
- za vsako teto detovne dobe v občini Koper se točkuje po	10
5.b Mtada družina	100
Opomba: Točkuje se potna teta detovne dobe na dan razpisa pod točko 5. in 5. a.
6.	Doba statnega bivatišča v občini Koper
- za vsako teto nad 5 tet bivanja v občini Koper se točkuje po 10 točk, vendar največ do	250
(na podtagi potrdita pristojne prijavno-odjavne stužbe).
Opomba: Od začetka bivanja v občini Koper odštejemo tisto bivanje, ko je prositec začasno prekinit bivanje v občini Koper; detovne dobe pri skupini upokojencev, inva-tidov in upravičncev do statue družbene pomoči ne točkujemo; dobo bivanja v skupini upokojencev, invati-dov in upravičencev do statne družbene pomoči točkujemo za prositca iz družine, ki ima datjšo dobo bivanja v občini Koper.
3	Skupni dohodek občana in njegove družine
Če znaša skupni povprečni dohodek na družinskega čtana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SR Stoveniji v pretektih treh mesecih
Skupni mesečni dohodek na čtana družine %	Vtogo točkujemo s števitom točk
nad 70	0
nad 60-70	5
nad 60-65	10
nad 55-60	20
nad 50-55	30
nad 45-50	40
nad 40-45	50
nad 35^10	60
nad 30-35	70
manj kot 30	80
Mtadim strokovnjakom katerih povprečni OD na čtana družine presega povprečni OD v SR Stoveniji pretektih 3 mesecev največ za 100%, se vtoga točkuje v enotni višini 40 točk.
Pri enakem števitu točk ima prednost pri dodetitvi stanovanja prositec, ki ima najnižji skupni mesečni dohodek na Čtana družine, ki datj časa živi v neustreznem stanovanju, ki ima večje števito mtadotetnih otrok in je datj časa zaposten na območju občine Koper.
IX NAČIN ZBIRANJA VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
27.	čten
Na podtagi SaS o temetjih ptana Stanovanjske skupnosti ter dotoči! tega pravitnika obvesti stanovanjska skupnost upravičence za dodetitev sotidamostnih stanovanja o zbiranju vtog za dodetitev teh stanovanj z razpisom, ki se objavi v Primorskih novicah najkasneje do 15. aprita tekočega teta. Razpis, ki ga obtikuje odbor za sotidamost stanovanjske skupnosti seznani upravičence o:
-	sptošnih pogojih in merititi, ki jih morajo izpotnjevati /si oz. posamezne kategorije upravičencev za pridobitev sotidamostnega stanovanja;
-	osnovnih podatkih, ki jih morajo upravičenci navesti v vtogi in o tem. kje so na votjo obrazci za te vtoge;
-	z mestom zbiranja vtog;
-	z zadnjim dnem za zbiranje vtog in z zadnjim dnem za zbiranje potrdit;
-	s potrditi, ki jih morajo upravičenci pritožiti vtogi.
Vtoge z ustreznimi potrditi morajo biti dostavtjene pristojni strokovni stužbi v 30 dneh od objave razpisa.
28.	čten
Občani in družine, ki žetijo pridobiti stanovanjsko pravico do sotidar-nostnega stanovanja, morajo vtožiti v roku. ki ga dotoča obvestito iz prejšnjega čtena tega pravitnika. svojo vtogo. ki je opremtjena z zahtevanimi potrditi, na odbor za sotidamost stanovanjske skupnosti, in sicer:
-	detovni tjudje. ki združujejo deto v TOZD in detovnih skupnostih preko svojega TOZD (DS);
-	detavci. zaposteni pri občanih, ki opravtjajo dejavnost z osebnim detom in sredstvi v tasti občanov preko ustreznega odbora medobčinske gospodarske zbornice oziroma občinskega odbora sindikata obrtniških detavcev;
-	upokojenci preko občinskega društva upokojencev;
-	invatidi vseh stopenj preko pristojne enote SPIZ v SRS. oziroma centra za sociatno deto občine;
-	občani, ki prejemajo statno denarno pomoč preko centra za sociatno deto občine;
-	ostati občani preko krajevne skupnosti, v kateri statno prebivajo;
-	borci NOV v sktadu s pravitnikom o reševanju stanovanjskih vprašanj borcev NOV.
TOZD in druge organizacije ter skupnosti odstopijo stanovanjski skupnosti vtoge prositcev v roku. ki je objavtjen v obvestitu odbora za sotidamost stanovanjske skupnosti, za resničnost podatkov v vtogi za dodetitev sotidamostnega stanovanja je kazensko odgovoren prositec.
Organizacije iz prvega odstavka tega čtena morajo predhodno ugotoviti upravičenost detavca oziroma občana za dodetitev sotidamostnega stanovanja ter potrditi vse tiste navedbe v vtogi, ki so jih same vneste.
TOZD, krajevne skupnosti, centri za sociatno deto in strokovna stužba odbora za sotidamost morajo pri izpotnjevanju vtog prositcem pomagati.
29.	čten
Vtoga za uvrstitev v prednostno tisto za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, na katerih ima pravico oddajanja stanovanjska skupnost, mora o prositcu vsebovati nastednje:
-	ime in priimek;
-	rojstne podatke;
-	bivatišče;
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
145
-	kraj zapostitve z nastov.m detodajatca. če pa ni zapesten, razloge, zakaj m;
-	Kratek opts nepnmernostt stanovanja in sociatne razmere, oprede-tjene v 23. čtenu tega pravitnika in opis izpotnjevanja sptošnih pogojev v mejah 22. čtena tega pravitnika;
-	podatke o stanovanju, ki naj bi prositcu pripadato po 8. Čtenu tega pravitnika.
K zahtevku oz. vtogi je treba pritožiti:
-	potrdito detodajatca, če pa ni zaposten, raztoge, zakaj ni;
-	kratek opis neprimernosti stanovanja in sociatne razmere, oprem-tjene v 23. čtenu tega pravitnika in opis izpotnjevanja sptošnih pogojev v mejah 22. Čtena tega pravitnika;
-	podatke o stanovanju, ki naj bi prositcu pripadato po 8. čtenu tega pravitnika.
K zahtevku oz. vtogi je treba pritožiti:
-	potrdito detodajatca, pri katerem je prositec za uvrstitev v prednostno tisto zaposten. o reševanju stanovanjskega vprašanja v okviru TOZD (DS); če pa prositec ni zaposten. predtoži potrdito Skupnosti za zapostovanje občine Koper, da ni neopravičeno nezaposten;
-	družinski tist;
-	mnenje Centra za sociatno deto občine Koper, iz katerega naj bo razvidno sociatno stanje upravičenca oz. čtana njegove družine po merititi, ki vetjajo za obtiko družbene pomoči;
-	potrdito o dohodku prositca in njegovih čtanov razen za tiste prositce oz. čtane njegove družine, ki so dotočeni v 5. odstavku 23. čtena tega pravitnika;
-	izjavo na predpisanem obrazcu, da prositec in čtani njegove družine nimajo počitniške hišice;
-	druge ustrezne tistine oz. potrdita, ki jih tahko zahteva kot dopotnitev vtoge pristojni organ stanovanjske skupnosti.
30.	čten
Po zaktjučenem natečaju za uvrstitev v prednostno tisto strokovna stužba preizkusi navedbe upravičenca z dokazih za uvrstitev v prednostno tisto, ter vtoge razvrsti po kategorijah upravičencev.
V primeru, da vtoge niso popotne, pozove upravičence, da vtoge dopotnijo v roku 8 dni V kotikor v tem roku upravičenci vtoge ne dopotnijo. se te ta zavrže.
X. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
31.	čten
Stanovanjske razmere udetežencev natečaja ugotavtja tričtanska komisija, ki jo imenuje Odbor za sohdarnost izmed predstavnikov zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, čtanov Odbora za sohdarnost in strokovne stužbe stanovanjske skupnosti
Komisija sestavi o svojih ugotovitvah zapisnik v dveh izvodih. Zapisnik podpišejo vsi čtani komisije in en izvod zapisnika se po opravtjenem ogtedu tudi izroči prositcu.
32.	čten
Po ugotovitvi stanovanjskih razmer upravičencev, ki so se prijaviti na natečaj, pripravi strokovna stužba predtog prednostne tiste upravičencev, ki izpotnjujejo sptošne in posebne pogoje za uvrstitev v prednostno tisto in predtog drugih udetežencev natečaja, ki pogojev ne izpotnjujejo in ga da v obravnavo in sprejem Odboru za sohdarnost.
33 čten
Odbor za sohdarnost preizkusi in oceni predtog strokovne stužbe in sprejme prednostno tisto upravičencev za dodehtev stanovanj v obtiki odtočbe
Z odtočbo iz prejšnjega odstavka se tudi zavrnejo zahtevki morebitnih udetežencev natečaja, ki ne izpotnjujejo pogojev za uvrstitev v prednostno tisto.
34.	Čten
Odtočba o uvrstitvi oziroma zavrnitvi zahtevkov za uvrstttev v prednostno tisto se objavi v Primorskih novicah in na ogtasm desk) stanovanjske skupnosti.
Zoper uvrstitev v prednostni vrstni red oz odtočbo tz prejšnjega čtena tega pravitnika tahko vtoii vsak. kdor meni. da je kršen njegov interes, ugovor na Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnost, v roku 30 dni od objave odtočbe
XI POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
35.	Čten
Sohdarnostna stanovanja se dodetjujejo na podtagi prednostne tiste.
36.	čten
O dodehtvi stanovanja odtoča Odbor za sohdarnost skupščine stanovanjske skupnosti. Preden se odtoči o dodehtvi sohdarnostnega stanovanja upravičencu, strokovna stužba stanovanjske skupnosti ponovno preizkusi, če posamezni upravičenec Še izpotnjuje sptošne in posebne pogoje za pridobitev sohdarnostnega stanovanja.
Če strokovna stužba ugotovi, da posamezen pričakovatec za dodehtev stanovanja ne izpotnjuje več sptošnih in posebnih pogojev za uvrstitev v prednostni vrstni red. predtaga Odboru za sohdarnost. da se ta črta iz prednostnega vrstnega reda.
Če pa se pri dodehtvi stanovanja ugotovi, da so se pri posameznem pričakovatcu spremenite razmere, ki vphvajo na uvrstitev na prednostni vrstni red. sprejme Odbor zh sohdarnost odtočbo o spremembi odtočbe o uvrstitvi v prednostni vrstni red na podtagi novega točkovanja.
Odtočbo iz drugega oz. tretjega odstavka tega čtena z obraztožitvijo je treba vročiti prizadetemu, katerega se Črta iz prednostne tiste oz. se mu spremeni vrstni red.
Zoper to odtočbo ima prizadeti pravico ugovora v mejah dotočb 34. čtena tega pravitnika.
37.	čten
Pri dodetjevanju stanovanj posameznemu upravičencu je treba zagotoviti smotrnost uporabe stanovanja v mejah standarda iz tega pravitnika.
Smotrnost uporabe stanovanja se ugotavtja gtede na Števito in površino prostorov v stanovanju, števito in starost uporabnikov, njihov spot ter zdravstveno stanje V primeru, da ni na razpotago stanovanja, ki bi gtede na njegov vrstni red upravičencu pripadato po vetjavnih standardih, se takemu upravičencu ponudi najprej razpotožtjivo drugo manjše stanovanje. Če tega stanovanja ne sprejme, se razpotožtjivo manjše stanovanje tahko dodeti nastednjemu upravičencu po prednostni tisti.
Upravičenec, ki odktoni dodehtev stanovanja, ki ustreza normativom. nima več pravice do uvrstitve v prednostni vrstni red za pridobitev sohdarnostnega stanovanja razen, če se spremeni števito družinskih čtanov.
Upravičenec, ki sprejme manjše stanovanje in poda pisno sogtasje k taki dodehtvi. nima več pravice do uvrstitve v prednostni vrstni red za pridobitev sohdarnostnega stanovanja, razen v primeru, če se poveča števito družinskih čtanov.
38.	člen
Stanovanje se dodeti z odtočbo o dodehtvi stanovanja.
Odtočba o dodehtvi stanovanja mora biti obraztožena in objavtjena na ogtasni deski strokovne stužbe stanovanjske skupnosti.
Odtočbo stanovanjske skupnosti podpiše direktor strokovne stužbe stanovanjske skupnosti.
39.	čten
Zoper odtočbo o dodehtvi stanovanja tahko vtoži v 30 dneh od dneva, ko je bita odtočba vročena oz. objavtjena. ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tisti, ki je dotočen za imetnika stanovanjske pravice ter vsak. kdor meni. da je kršen njegov interes in da po tem pravitniku tahko dobi stanovanje.
40.	čten
Če upravičenec brez opravičenega raztoga odktoni dodetjeno stanovanje. se stanovanje dodeti nastednjemu upravičencu po prednostni tisti.
4L čten
Po pravnomočnosti odtočbe o dodehtvi stanovanja prevzame imetnik stanovanjske pravice dodetjeno stanovanje po zapisniku, ki ga sestavi strokovna stužba stanovanjske skupnosti, ko predtoži potrdito. da je ptačat tastno udetežbo po dotočbah tega pravitnika.
Če imetnik stanovanjske pravice stanovanja ne prevzame v 30 dneh. ko je po pravnomočnosti odtočbe iz prejšnjega odstavka tega čtena pravitnika pridobi! stanovanjsko pravico, izgubi stanovanjsko pravico na tem stanovanju
146
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
XH. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTIH STANOVANJ
42.	člen
Zamenjava so!idarnostnih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost oz. ima pravico oddajanja, z drugimi nesolidarnostnimi stanovanji, s katerimi razpolagajo druge druibenopravne osebe, civilnopravne osebe in občani v zasebni lastnini in so v njih imetniki stanovanjske pravice, ki ne spadajo med upravičence za dodelitev stanovanj po tem pravilniku, ni dovoljena.
Izjemoma se lahko v primerih iz prejšnjega odstavka dovoli zamenjava stanovanj naslednjim upravičencem oz. imetnikom stanovanjske pravice solidarnostnih stanovanj:
-	ostarelim in bolnim občanom in njihovim družinskim članom iz zdravstvenih razlogov,
-	občanom, ki imajo nadstandardno solidarnostno stanovanje, nad katerim ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost za manjše stanovanje,
-	drugim iz posebno utemeljenih razlogov (stalno nesoglasje s sosedi. preselitev v drugi kraj ipd ).
Kadar sta oba imetnika stanovanjske pravice na stanovanjih, s katerimi razpolaga ali ima pravico oddajanja le stanovanjska skupnost, pa se lahko zamenjava opravi, če so izpolnjeni pogoji iz 25. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih.
O zamenjavi iz prejšnjega odstavka odloča Odbor za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti s sklepom. Kadar odbor zavme predlog za zamenjavo stanovanja imetniku stanovanjske pravice, mora sklep obrazložiti.
43.	člen
Pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj mora imetnik stanovanjske pravice plačati lastno udeležbo po merilih iz V. poglavja tega pravilnika.
XIII IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI
44.	člen
Mimo prednostne liste ali njenega vrstnega reda se lahko dodeli solidarnostno stanovanje imetniku stanovanjske pravice, ki je ostal brez stanovanja zaradi požara, poplave ali drugih elementarnih nesreč ali pa je treba obstoječe stanovanje rušiti, ker je neprimerno za bivanje (57. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih) in spada v kategorijo upravičencev, ki je določena s tem pravilnikom.
48.	Člen
Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok lahko po tem pravilniku pridobijo kredit v višini največ do 50% vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja, ki omogoča oz. pomeni trajno rešitev stanovanjskega vprašanja.
49.	Člen
Upravičencem za pridobitev kredita iz sredstev solidarnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika se lahko dopusti možnost odloga odplačevanja kredita, dela kredita za dobo od dveh do petih let, pri čemer se upošteva zlasti:
-	osebni dohodek..
-	možnosti višjega osebnega dohodka, pridobljenega v teku odplačevanja kredita,
-	spremenjene socialne razmere v družini.
Kredit se za čas odloga plačevanja ustrezno revalorizira.
XV. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI
50.	člen
OZD oz. DS, ki se udeleži razpisa natečaja, mora hkrati z vlogo na razpis strokovnim službam, ki vodijo postopek razpisa priložiti veljaven pravilnik s točkovnikom, v katerem so opredeljeni pogoji in merila za dodelitev stanovanj ter potrjeno prednostno listo za dodelitev stanovanj.
V kolikor se ugotovi, da v pravilniku OZD oz. DS niso upoštevani pogoji za dodelitev stanovanj, določeni s tem pravilnikom, ter v kolikor v pravilniku OZD oz. DS ni upoštevan kriterij delovnega prispevka, je strokovna služba stanovanjske skupnosti dolžna izpodbijati odločbo o dodelitvi stanovanja pri sodišču združenega dela. istočasno pa predlagati začasno odredbo, s katero se zadrži vselitev v stanovanje, v kolikor do te še ni prišlo.
51.	Člen
OZD oz. DS, ki pridobi kredit iz sredstev solidarnosti, ne more to stanovanje do odplačila kredita odsvojiti, razen ob soglasju stanovanjske skupnosti.
45.	člen
Mimo prednostne liste se lahko na predlog Centra za socialno delo in strokovne službe zaporov dodeli upravičencem, ki imajo stalno bivanje v občini Koper ter imajo resocializacijski program, v katerega je vključena tudi rešitev stanovanjskega vprašanja, starejšo enoto (najnujnejši prostor - soba s souporabo sanitarij) za čas dokler traja resocializacijski program.
Število enot se določi v letnem planu.
XIV. KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI
52.	člen
Mlade družine, mladi strokovnjki, občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok so upravičene do pridobitve kredita po tem pravilniku, če se raven njihove socialne varnosti praviloma giblje do višine povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji na člana gospodinjstva v obdobju preteklih 3 mesecev.
Pri odločanju o upravičenosti do pridobitve kredita se obvezno upošteva morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastalih v dobi pridobitve kredita (zaposlitev, spremembe v številu družin-, skih članov).
46.	člen
Upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti so OZD in DS v kolikor prevzamejo obveznost, da zagotovijo najmanj 25 % lastnih sredstev za gradnjo, nakup ali prenovo družbenega stanovanja na območju občine Koper.
Tako pridobljeno družbeno stanovanje mora OZD oz. DS s posebno listino dodeliti svojim delavcem, ki izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja, določene v tem pravlniku. kakor tudi pogoje za dodelitev družbenega stanovanja določene v Samoupravnem splošnem aktu OZD oz. DS.
47.	člen
Upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti so tudi delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi osebnimi dohodki, in sicer:
-	mlade družine.
-	mladi strokovnjaki,	,n 'M
-	občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje.
-	družine z večjim številom otrok.
MVHM; dtp
'	53. člen
Pri opredelitvi upravičencev do kreditov iz sredstev solidarnosti iz 47. člena tega pravilnika se upošteva naslednja merila:
-	za mlade družine se štejejo:
-	mlada zakonca, kjer ni nobeden od zakoncev star več kot 30 let.
-	mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni star več kot 30 let,
-	samohranilka oz. samohranilec, ki ni stara oz. star več kot 30 let;
-	za občane in družine, ki prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, se štejejo podnajemniki in sostanovalci in občani, ki imajo premajhno družbeno stanovanje, in sicer, če glede na površinske standarde zasedajo manj kot polovico pripadajoče stanovanjske površine in ki po pridobitvi lastnega stanovanja to stanovanje sprostijo;
-	za mlade strokovnjake se štejejo delavci, ki lahko največ prispevajo k razvoju delovne organizacije oz. delovne skupnosti, zlasti delavci z visoko strokovno izobrazbo, ki izpolnjujejo kriterije in merila OZD oz. DS;
-	za družine z večjim številom otrok se štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki, kjer sta oba zakonca zaposlena.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
147
XV!. SANKCIJE ZA NAMENSKO UPORABO KRED!TA
54.	čten
Stanovanjska skupnost razdre kreditno pogodbo z organizacijo združenega deta oz. de!ovno skupnostjo, ki je pridobita kreditna sredstva po tem pravitniku. na ta način pridobtjenega stanovanja pa ni namenita svojemu detavcu, ki izpotnjuje sptošne pogoje za pridobitev sotidamost-nega stanovanja.
55.	čten
Odbor za sotidamost ima pravico zahtevati od organizacije združenega deta oz. detovne skupnosti, ki je pridobita kredit po tem pravitniku vse potrebne samoupravne sptošne akte in druge dokumente, iz katerih je razviden osebni dohodek detavca. ki mu je bito s pomočjo kredita iz sredstev sotidarnosti dodetjeno družbeno stanovanje.
V zvezi z oceno neupravičenosti pridobitve kredita za pridobitev stanovanja v zasebni tasti upošteva odbor za sotidamost podatke o osebnih in drugih dohodkih ter podatke o sociatnovarstvenih pomočeh. upoštevaje podatke s strani pristojne uprave za družbene prihodke.
56.	čten
Odbor za sotidamost ima poteg pristojnosti, navedenih v statutu in tem pravitniku. še nastednje:
-	obtikuje predtog za dodetitev sredstev sotidarnosti;
-	obtikuje in sprejme predtog prednostne tiste za dodetitev sotidar-nostnih stanovanj;
-	odtoča o dodetjevanju kreditov organizacijam združenega deta in detovnim skupnostim;
-	odtoča o dodetjevanju kredita mtadim družinam, mtadim strokovnjakom. občanom in družinam, ki prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družinam z večjim števitom otrok;
-	odtoča o uporabi sankcij po tem pravitniku.
XVII RAZPIS SREDSTEV SOLIDARNOSTI
57.	čten
Odbor za sotidamost razpiše enkrat tetno natečaj za pridobitev kreditov iz sredstev sotidarnosti za gradnjo, nakup in prenovo družbenega stanovanja ter za pridobitev kreditov za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni tastnini.
Odbor za sotidamost objavi besedito natečaja v Primorskih novicah, najkasneje do 15. aprita tekočega teta.
58.	čten
Besedito natečaja mora vsebovati ztasti:
-	opredetitev upravičencev za pridobitev kreditov iz sredstev sotidarnosti ;
-	pogoje, ki jih morajo izpotnjevati upravičenci za pridobitev kreditov;
-	višino zahtevanih tastnih sredstev.
59.	čten
Natečajni rok traja 30 dni od objave v Primorskih novicah in se zaktjuči najkasneje v 60 dneh.
60.	čten
Vtoge zbira strokovna stužba. Za postopek se smisetno uporabtjajo dotočita Vili, in IX. pogtavja tega pravitnika.
XVIII PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
61.	čten
Sotidamostna stanovanja, dodetjena upravičencem na podtagi dotoči! tega pravitnika. tahko po izpraznitvi dodetimo upravičencem, ki so uvrščeni na vetjavni prednostni vrstni red za dodetitev stanovanj, razen tista stanovanja, ki jih je OZD ati DS pridobita s sotidamostnim kreditom in te-tega v cetoti izptačata.
62.	čten
Sotidamostno stanovanje, ki je dodetjeno na podtagi tega pravitnika. sme uporabtjati te imetnik stanovanjske pravice do sotidamostnega stanovanja skupaj s čtani svoje družine
Imetnik stanovanjske pravice iz prvega odstavka tega čtena stanovanja ne sme zamenjati ati kako drugače z njim razpotagati brez poprejšnjega sogtasja odbora za sotidamost stanovanjske skupnosti
63.	čten
Obveznosti imetnika stanovanjske pravice na sotidamostnem stanovanju dotočajo Zakon o stanovanjskih razmerjih in drugi predpisi, sprejeti na podtagi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu
64.	čten
Za mtade družine, ki so pridobite sotidamostno stanovanje za dotočen čas. ostanejo v vetjavi dotočita odtočb. s katerimi so pridobite stanovanjsko pravico za dotočen čas in dotočita stanovanjske pogodbe za dotočen čas.
Mtade družine iz prvega odstavka tega čtena so dotžne po preteku roka izprazniti sotidamostno stanovanje
65.	čten
Do izobtikovanja kriterija detovne uspešnosti se v OZD. ki nimajo opredetjenega tega kriterija, upošteva pri dodetitvi deficitarnost po-ktica oz. potrebe po kadru, kar je razvidno iz ptanskih in drugih aktov OZD in DS
66.	čten
Za kredite iz sredstev sotidarnosti se upošteva 3% obrestna mera in potovična revatorizacijska stopnja, ki jo za stanovanjske kredite ugotav-tjajo in zaračunavajo banke. Ostate pogoje opredeti odbor za sotidar-nost v sktadu s sprejeto potitiko na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Stoveniji.
67.	čten
Dodetjevanje sotidarnostnih stanovanj borcem NOV in vojaškim vojnim invatidom se ureja s Pravitnikom o pogojih in merititi za reševanje stanovanjskih vprašanj udetežencev NOV stanovanjske skupnosti občine Koper.
68.	čten
Z dnem uvetjavitve tega pravitnika preneha vetjati Pravitnik o pogojih in meritih za zagotavtjanje družbene pomoči iz sredstev sotidarnosti pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju v SSSO Koper, objavtjen v Uradnih objavah štev. 31/84 in razpis, ki je v teku po dotočitih dosedanjega pravitnika. Dosedanji prositci morajo vtoge dopotniti s potrebnimi podatki, če se žetijo udetežiti razpisa po dotočitih tega pravitnika. V postopku se upoštevajo dotočita tega pravitnika. Vsi zainteresirani tahko v razpisnem roku predtože nove vtoge. ki se izjemoma, ne gtede na dotočita tega pravitnika za prvi razpis zbirajo pri stanovanjski skupnosti.
'	; fi-
69.	čten
S sprejemom tega pravitnika preneha vetjati Pravitnik o pogojih in meritih za zagotavtjanje družbene pomoči iz sredstev sotidarnosti. ki je bit sprejet 20. decembra 1984.
Koper. 24. aprita 1989
Zbor uporabnikov SSSO Koper Predsednik CIRIL RENER. t.r
Na podtagi 28.. 67. in 79. čtena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. tist SRS št. 3/81. 34/83. 24/85. 1/86. in 11/88) 22. čtena Družbenega dogovora o skupnih osnovah o zagotavtjanju in usktajeva-nju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SRS (Uradni tist SRS št. 15/81). Samoupravnega sporazuma o temetjih ptana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper. 17. člena statuta Samoupravnostanovanjske skupnosti občine Koper in 97. čtena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju sociatnovarstvenih pravic (UR tist SRS št. 26/84) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na svoji seji dne 24. aprila 1989 sprejel
148	URADNE OBJAVE
PRAVILNIK
O DELNEM NADOMEŠČANJU STANARIN
1.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni vsi imetniki stanovanjske pravice do družbenih stanovanj a!i stanovanj v lasti občanov ali civilnih in drugih pravnih oseb. Če izpolnjujejo pogoje in merila določena v tem pravilniku.
2.	Člen
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarine so:
-	da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem.
-	da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu.
-	da nihče od družinskih članov ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše.
-	da občan glede na število družine ne zaseda nadstandardnega stanovanja in ni odklonil ponujene zamenjave za standardno stanovanje po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
-	da občan ni odklonil ponujene zamenjave stanovanja, za katero je v večji meri sposoben plačevati stanarino.
3.	člen
Med dohodke članov družine se šteje:
-	dohodek iz delovnega, pogodbenega in popoldanskega dela ali drugega dela.
-	vse oblike nadomestil.
-	dohodek iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti.
-	prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
-	dohodek od premoženja.
-	kadrovske štipendije.
-	preživnine.
-	socialno varstvene pomoči, upoštevaje vrstni red iz 3. člena SS o uresničevanju socialno varstvenih pravic.
4.	člen
Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna:
-	od števila družinskih članov.
-	od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu.
-	od višine stanarine izražene v deležu od dohodka družine.
Med družinske člane se uvrščajo zakonec, oziroma osebe, ki živijo v življenjski skupnosti v smislu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter otroci, dokler so jih starši dolžni preživljati.
Za družinske člane se štejejo tudi zaposleni otroci, če prebivajo v istem stanovanju. Njihovi dohodki se vštevajo v skupni dohodek.
5.	člen
Ne glede na socialne razmere občane in družinskih članov je le ta dolžan plačati najmanj 20% stanarine določene za stanovanje, ki ga ima.
Najnižji znesek delne nadomestitve stanarine sme znašati ob priznanju pravice 2% čistega OD zaposlenih v SRS v minulem letu.
6.	člen
Ne glede na kriterije tega pravilnika lahko pristojni organ prizna nadomestitev stanarine imetnikom stanovanjske pravice, ki živijo v težkih materialnih razmerah (nenadna ali neozdravljiva bolezen, invalidnost, otroci s telesnimi in duševnimi motnjami, druge obremenitve družine, ki so materialnega značaja), oziroma zavrne pravico imetnika stanovanjske pravice, ki formalno izpolnjuje pogoje za delno nadomestitev stanarine, živi pa v izredno dobrih materialnih razmerah.
7.	Člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine.
Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine in jo določamo v odstotku stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana posameznega tipa družine.
12. maja 1989-št 13
8.	Člen
Lestvico o znosni stanarini priporoči občinskim stanovanjskim skupnostim Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, po uskladitvi v skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije upoštevajo pri tem gibanje stanarin in usmeritve dogovorjene socialne politike.
Lestvica znostnih stanarin se med letom usklajuje z rastjo povprečnih OD v SR Sloveniji.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ima pravico do delne nadomestitve stanarine le za površino oziroma stanovanje, ki je v skladu s sprejetimi
stanovanjskimi standardi:
-	na enega družinskega člana	32m^
-	na dva družinska člana	45m?
-	na tri družinske člane	58m?
-	na štiri družinske člane	70m^
-	na vsakega nadaljnega družinskega člana	15 m^
Od te površine se sme odstopati za 10% oziroma pri stanovanjih starejših nad 50 let za 30%.
10.	člen
Delno nadomestitev stanarine na novo odmerimo ob upoštevanju dohodka družine iz minulega leta. praviloma sl.v mesecu, ko se prvič v letu zvišajo stanarine, najpozneje pa 1. aprila.
Do tega roka prejmejo upravičenci delno nadomestitev stanarine v višini, ki je veljala pred novo odmero.
Delno nadomestitev stanarine se med letom na novo odmeri oziroma usklajuje ob vsakem zvišanju stanarine oziroma vsaj trikrat letno upoštevaje valorizirano lestvico znosnih stanarin.
11.	člen
Za uveljavljanje pravice do delne nadomestitve stanarine se uporabljajo osnove, merila ter postopek, po določilih Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
12.	člen
Pristojni organ odločanja o pravici do delne nadomestitve stanarine je Odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa od 1. februarja 1989 dalje.
Koper. 24. aprila 1989
Predsednik Zbora uporabnikov CIRIL RENAR. 1. r.
Na podlagi 26. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je Odbor za gospodarjenje na svoji seji dne 10. aprila 1989 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Najemnine poslovnih prostorov se povečajo v občini Koper s 1. 4. 1989 za 65%.
2.
Ta sklep stopi v veljave naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 4. 1989.
Koper. 10. aprila 1989
Predsednik odbora MARJAN PODVRŠIČ. 1. r.
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
149
SAMOUPRAVNA !NTERESNA SKUPNOST ZA CESTE OBČINE KOPER
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ceste je na svoji 10. redni seji dne 29. 3.1989 razprav!ja!a o sprejemu ugotovitvenega skiepa o veljavnosti SaS o spremembah in dopolnitvah SaS o ustanovitvi SiS za ceste občine Koper in s tem v zvezi soglasno sprejela naslednji ugotovitveni sklep
SKLEP
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine SiS za ceste občine Koper ugotavlja, daje k Samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Koper pristopila večina uporabnikov in vsi izvajalci na območju občine Koper, ter da je s tem Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Koper podpisan.
St: Dl - 1/4-89
Koper. 29. marca 1989
Predsednik skupščine Bruno TROBEC. 1. r
Na podlagi 16.. 21. in 26. člena Zakona o cestah »uradni list SRS. št. 38/81. 7/86 in 37/87)
s
sklenejo
-	delavci organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v KS. kot uporabniki cest in
-	delavci organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki izvajajo dela na cestah in upravljajo druge storitve v cestnem gospodarstvu kot izvajalci
*
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE 1NTE-RESNE SKUPNOST! ZA CESTE ZA OBMOČJE OBCtNE KOPER
1.	člen
Besedilo 10. alinee 29. člena se spremeni in glasi:
»Sklepa Sporazum o opravljanju strokovnih nalog pri upravnih organih in upravni organizaciji občine Koper za Skupnost za ceste občine Koper«.
11. alinea 29. člena se Črta.
3.	člen
Besedilo 55. člena se spremeni in glasi:
»Administrativno-strokovna. pomožna in podobna dela skupnega pomena za uporabnike in izvajalce v skupnosti za ceste opravljajo Zavod za družbeni razvoj občine Koper. Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance in občinski sekretariat za občo upravo.
Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmnerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za skupnost za ceste dela iz prejšnjega odstavka tega člena, se uredijo s Sporazumom o opravljanju strokovnih nalog pri upravnih organih in upravni organizaciji občine Koper za skupnost za ceste občine Koper «
4.	člen
Ta samoupravni sporazum sprejmejo udeleženci po postopku, ki je določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih.
5.člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina vseh udeležencev Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Koper i da nanj soglasje Skupščina občine Koper
6.len
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper. 31. marca 1989 Podpisniki:
UPORABNIK!	IZVAJALCI
UPORABNIK!:
L TOMOS Koper. TOZD Pločevina
2.	TOMOS Koper. TOZD Mehanska obdelava
3.	TOMOS Koper. TOZD Livarna
4	TOMOS Koper. TOZD Orodjarna
5.	TOMOS Koper. TOZD Inštitut
6.	TOMOS Koper. Vzdrževanje
7.	TOMOS Koper. DSSS
8.	DO LUKA Koper (prej 7 TOZD)
9.	CIMOS Koper. DSSS
10.	CMOS Koper. TOZD proizvodnja avtomobilov 11 CIMOS Koper. TOZD Servis - prodaja
12.	1PLAS Koper. TOZDAAFTK Dekani
13.	Iplas Koper. TOZD Mehčala
14.	IPLAS Koper. TOZD Polisinteza Dekani
15.	IPLAS Koper. DS razvoj Dekani
16.	IPLAS Koper. TOZD Commerce
17.	IPLAS Koper. TOZD Polikol
18.	IPLAS Koper. TOZD 1POR
19.	IPLAS Koper. DSSS
20.	INVEST BIRO Koper
21.	GIP GRADIS. TOZD GE Koper
22.	1NTEREVROPA Koper. DSSS
23.	1NTEREVROPA Koper TOZD lnteragent
24.	1NTEREVROPA Koper. TOZD Špedicija - Filijala Koper
25.	Proizvodnja kovinskih izdelkov in opreme »KIO« Šmarje pri Kopru
26.	Trgovsko podjetje "SOČA« Koper
27.	BRIVNICE IN (ESALN1CE Koper
28.	Gostinsko podjetje PRIMORKA Koper
29.	PEKARSTVO in slaščičarstvo "KRUH« Koper
30.	RIŽANSKI VODOVOD Koper
31.	PODJETJE ZA PTT PROMET Koper. TOZD za PTT promet Koper
32.	Podjetje za PTT promet Koper. TOZD PTT servis Koper
33.	Podjetje za PTT promet Koper. DSSS
34.	TRANSJUG Rijeka TOZD Koper
35.	ČDO PRIMORSKE NOVICE Koper
36.	RTV Ljubljana. TOZD Televizija Koper-Capodistria
37.	RTV Ljubljana. TOZD Radio Koper-Capodistria
38.	DO "DOM« Koper
39.	DS upravnih organov občine Koper
40.	Skupnost strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti Koper
41.	DS organov SZDL. ZSMS in ZBNOV občine Koper
42.	Služba družbenega knjigovodstva, pod. Koper 34. Obalni dom upokojencev Koper
44.	Obalna delavska univerza IVAN REGENT Koper
45.	Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
46.	Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper
47.	Vzgojno varstvena organizacija Semedela-Koper
48.	Zdravstveni center Koper TOZD Obalne lekarne Koper
49.	Ortopedska bolnica Valdoltra-Ankaran
50.	Medobčinski zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Piran
51.	Pokrajinski zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Piran
52.	Krajevna skupnost Koper-center (prej 4 mestne KS)
53.	Krajevna skupnost Semedela. Žusterna
54.	KS Vanganel
55.	KRAJEVNA SKUPNOST Škocjan
56.	KRAJEVNA SKUPNOST Dekani
57.	KRAJEVNA SKUPNOST Ankaran
58.	KRAJEVNA SKUPNOST Gračišče
150
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13
IZVAJALCI:
1	CESTNO PODJETJE Koper 2. KOMUNALN! SERVIS Koper
K temu samoupravnemu sporazumu je da!a Soglasje skupščina občine Koper s sklepom 02$ - 1/82 z dne 25. 4. 1989.
pravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupavne komunalne interesne skupnosti občine Koper pristopila večina uporabnikov in večina izvajalcev na območju občine Koper, ter da je s tem Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper podpisan.
Št.: C 1-1/6-89 Koper, 29. marca 1989
Predsednik skupščine skupnosti DRACOVAN JUSTIN, l.r.
Na podlagi 29. č!ena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občine Koper, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Koper na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. marca 1989 sprejela
SPREMEMBE STATUTA
SAMOUPRANE INTERESNE SKUPNOST! ZA CESIE ZA OB-MOČJE OBČtNE KOPER
1.	Člen
Besedilo 2. odstavka 34. člena se spremeni in glasi:
"Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine občinske Skupnosti za ceste. Člani odbora so po položaju predsednik Odbora za planiranje in normataivno dejavnost, predsednik odbora za gospodar-sko-finančne zadeve ter predstavnik strokovne službe skupnosti za ceste občine Koper «
2.	člen
Besedilo 54. člena se spremeni in glasi:
»Administrativno-strokovna. pomožna in podobna dela skupnega pomena za uporabnike in izvajalce v skupnosti za ceste opravljajo Zavod za družbeni razvoj občine Koper. Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance in Občinski sekretariat za občo upravo.
Medsebojno razmerje glede pogojev svobodne menjave dela in utajanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za skupnost za ceste dela iz prejšnjega odstavka tega člena, se uredijo s sporazumom o opravljanju strokovnih nalog pri upravnih organih in upravni organizaciji občine Koper za Skupnost za ceste občine Koper «
3. člen
Spremembe statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah.	,	^	^
Koper. 29. marca 1989
Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Koper: Bruno TROBEC ! r
.
K tem spremembam statuta je dano soglasje SO Koper s sklepom štev. 025 - 1/82 z dne 25.. 4. 1989
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBČ!NE KOPER
Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper je na 11. redni seji skupščine dne 29. marca 1989 soglasno sprejela naslednji ugotovitveni
SKLEP
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Koper ugotavljata, da je k Samou-
Na podlagi 2. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št. 8/82)
sklenejo
-	delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti, kot uporabniki komunalnih storitev in
-	delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, ki opravljajo komunalno dejavnost kot izvajalci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE
KOPER
1.	člen
V drugi oziroma tretji vrsti osemnajste alinee 27. člena se besedilo:
»Delovna organizacija za stanovanjusko gospodarstvo "DOM« Koper Črta in to nadomesti z besedilom: »Zavod za družbeni razvoj občine Koper, Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance in Občinski sekretariat za občo upravo «
2.	člen
47. člen se spremeni in glasi:
»Administrativno-strokovna, pomožna in temu podobna dela skupnega pomena za uporabnike in izvajalce v občinski komunalni skupnosti opravljajo Zavod za družbeni razvoj občine Koper, Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance in Občinski sekretariat za občo upravo.
Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za komunalno skupnost dela iz prejšnjega odstavka tega člena se uredijo s Sporazumom o opravljanju strokovnih nalog pri upravnem organu in upravni organizaciji občine Koper za Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Koper «
3.	člen
Ta samoupravni sporazum sprejmejo udeleženci po postopku, ki je določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih.
4.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina vseh udeležencev in nanj da svoje soglasje Skupščina občine Koper.
5.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper, 31. marca 1989
12. maja 1989 - št. 13
URADNE OBJAVE
151
Podpisniki:
UPORABNIKI:
1.	TOMOS KOPER, TOZD Ptočevinarna
2	TOMOS KOPER, TOZD Mehanska obdetava
3	TOMOS KOPER, TOZD Livarna
4.	TOMOS KOPER, TOZD Inštitut
$. TOMOS KOPER, TOZD Orodjarna
6.	TOMOS KOPER, TOZD Vzdrževanje
7	TOMOS KOPER, DSSS
8	DO LUKA Koper (prej 7 TOZD)
9. CIMOS Koper, TOZD Proizvodnja avtomobitov
10.	IPLAS Koper, TOZD AFK Dekani
11.	IPLAS Koper, DS Razvoj Dekani
12.	IPLAS Koper, TOZD Mehčata 13 IPLAS Koper, TOZD Commerce
14.	IPLAS Koper, TOZD Pohsinteza Dekani 1$. IPLAS Koper, TOZD Potikot 16 IPLAS Koper, TOZD IPOR
17.	IPLAS Koper, DSSS
18 ADRIACOMMERCE TOZD trgovina ADRIA
19.	ADRIACOMMERCE TOZD SODA Koper
20.	ADRIACOMMERCE DSSS
21.	GIP GRADIS, TOZD GE Koper
22.	SGP STAVBENIK Koper
23 INTEREVROPA TOZD INTERACENT Koper
24.	INTEREVROPA TOZD Špedicija Fitiata Koper
25.	INTEREVROPA DSSS Koper
26.	Proizvodnja kovinskih izdetkov KIO Šmarje pri Kopru 27 EMONACOMMERCE TOZD Obata Koper
28.	Trgovsko podjetje »SOČA« Koper
29.	TOP, TOZD HOTELI TRIGLAV KOPER
30.	DO BRIVNICE IN ČESALNICE Koper
31.	GOSTINSKO PODJETJE PRIMORKA Koper
32.	Gostinsko podjetje »GALEB« Koper
33.	ZDRAVSTVENI CENTER KOPER TOZD Zdravstveni dom
34.	ZDRAVSTVENI CENTER Koper DSSS
35.	ZDRAVSTVENI CENTER Koper Zavod za soc. med. in higieno Koper
36.	ORTOPEDSKA BOLNIŠNICA VALDOLTRA
37.	ZDRAVSTVENI CENTER KOPER TOZD OBALNE LEKARNE Koper
38 DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV OBČINE KOPER
39. DELOVNA SKUPNOST OK ZKS in MS ZKS Koper
40	DELOVNA SKUPNOST ORGANOV SZDL, ZZB NOV, ZSMS OBČINE Koper
41	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
42.	POKRAJINSKI ARHIV Koper
43.	POKRAJINSKI MUZEJ Koper
44 OBALNA DELAVSKA UNIVERZA IVAN REGENT Koper
45.	RTV Ljubljana, TOZD Televizija Koper-Capodistria
46.	RTV Ljubtjana, TOZD Radio Koper-Capodistria
47.	ČDO PRIMORSKE NOVICE Koper
48.	OBALNI DOM UPOKOJENCEV Koper
49 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, podr Koper
50.	SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA KOPER
51.	Osnovna šota JANKA PREMRLA-VOJKA, Koper
52.	Osnovna šota Antona Ukmarja, Koper
53.	Osnovna šota DUŠANA BORDONA Semedeta Koper
54.	Vzgojno varstvena organizacija Semedeta
55.	Krajevna skupnost Koper (prej 4 mestne KS)
56.	Krajevna skupnost Škocjan
60.	Krajevna skupnost Ankaran
61.	Krajevna skupnost Vangane!
62.	Krajevna skupnost Hrvatini
63	Krajevna skupnost Semedeta (prej 4 KS)
64	Krajevna skupnost Žusterna
65	Krajevna skupnost Pridvor
66	Krajevna skupnost Dekani 67. Krajevna skupnost Gračišče
IZVAJALCI
1.	Podjetje za PTT promet Koper, TOZD PTT Promet Koper
2.	Podjetje za PTT promet Koper, TOZD PTT servis Koper
3.	Podjetje za PTT promet Koper, DSSS
4.	Rižanski vodovod Koper
5.	Komunatni servis Koper
6.	Cestno podjetje Koper
7.	Invest-biro Koper
8 DO »DOM« Koper
K temu samoupravnemu sporazumu je data sogtasje skupščina občine Koper s sktepom 025-6/84 z dne 25. 4. 1989
Na podtagi 27. čtena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Koper je skupščina Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Koper na skupni seji Zbora uporabnikov in Zbora izvajatcev dne 29. marca 1989 sprejeta
SPREMEMBE STATUTA
SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE KOPER
1.	Čten
Besedito 16. atinee 15 Čtena se spremeni in gtasi:
O »Sporazumu o opravtjanju strokovnih natog pri upravnih organih in upravni organizaciji občine Koper za Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Koper«.
2.	čten
59.	čten se spremeni in gtasi:
»Administrativno-strokovna, pomožna in temu podobna deta skupnega pomena za uporabnike in izvajatce v komunatni skupnosti opravljajo Zavod za družbeni razvoj občine Koper, Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance in Občinski sekretariat za občo upravo.
Medsebojna razmerja gtede pogojev svobodne menjave deta in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih citjev in interesov detavcev, ki opravtjajo za komunalno skupnost deta iz prejšnjega odstavka tega čtena se uredijo s Sporazumom o opravtjanju strokovnih natog pri upravnih organih in upravni organizaciji občine Koper za SKIS občine Koper«.
3.	čten
Spremembe statuta začnejo vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper, 29. marca 1989
Predsednik skupščine Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Koper:
JUSTIN DRAGOVAN, t.r
K tem spremembam statuta je data sogtasje Skupščina občine Koper s sktepom štev.: 025-6/84 z dne 25. aprita 89
:i! /ri'.,,
152
URADNE OBJAVE
12. maja 1989 - št. 13












- -