KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. «0 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert l*ta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za t-etert leta 1 gl., ako zadene na ta <1an praznik, izide-Danica »lan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 13. mal. serpana 1888.
List 28.
Katekizem.
i.
Kedor ne hodi več v šolo in ni več otrok, se včasi malomarno zasmeblja. če sliši to besedo le izgovoriti. Svetuj odraščenemu. naj vzame v roke katekizem in ga pridno prebira. Čemu je katekizem odraščenemu? Odraščen mož in mladenič, ki je komaj prestopil šolski prag, žena in dekle, ti utegne odgovoriti: čemu katekizem? Celo nevednež, ki je davno pozabil, kar se je naučil kerščanskega nauka v šoli. ti odgovori tako in se znabiti celo baha: o kedaj sem že vse to pozabil; katekizem, misli si, je za otroke in ne za oaraščene. Z eno besedo: katekizem se zdi otročja knjiga odra-ščenim.
Toliko predsodkov ima svet pred to knjigo; pogosto celo kristjaui, ki še dosti po veri žive, tako napačno misliio. Bog daj. da bi nehali ti predsodki in da bi postal katekizem to, kar je: voditelj tudi odraščenim. Ktera knjiga pač je vredna, če ne katekizem, da bi jo bolj častil in večkrat prebiral, ne samo goreči kristijan temveč tudi vsak pameten člove«? Tako lahko bi ga vam priporočil, kot sv. evangelje; saj najdemo v katekizmu tudi ss. evangelje, ob kratkem, nahajamo nauke, kaj moramo verovati in kako živeti; vse to pa je spisano v katekizmu tako jasno in umevno, da lahko razume knjigo odraščeni ali tudi otrok, učeni ali tudi neučeni. Pa mi povejte ktero knjigo, spisano od ljudi, ki bi imela na tako malo listih, s kratkimi, jasnimi stavki toliko lepih resnic o Bogu, o človeški družbi, o pravi sreči človeštva? Zberi, če hočeš, spise vseh modrijanov starega in novega veka v eno veliko knjigo, izberi si iz nje naj popolnejše, kar vedo ti modrijani povedati o naturi božji, o začetku in namenu človekovem, zveži to vse v eno celoto in priznati boš moral, da katekizem vse te misli modrijanov daleč, daleč prekosi. Katekizem, kako vzvišena knjiga! V njem je pravo, zdravo modroslovje, je nauk o Bogu, med vsemi vednostmi najimenitnejši ! In vi zaničujete katekizem in nočete verjeti, da je v ti mali knjigi skrit zaklad božjo resnice, da je v nji skrita modrost sv. Cerkve, modrost vseh stoletij! Mislite si, da bi katekizem, ta od vas premalo cenjena knjiga, prišla pred oči Sokratu, Platonu, Aristotelu, Ciceronu, tem prijateljem resnice, — zagotovim vas, ti veliki možje bi kar stermeli, bi ne hoteli djati knjige iz rok; nov
svet bi se njihovim dušnim očem udpe»l. njih dvomov bi bilo konec, jasnu bi jim bila razmera med Bogom in človekom, med časom in večuostjo. vse to pa v tako umljivi obliki!
Bog, čisti duh. je stvarnik vseh vidnih stvari; Bog, ki je trojedini, je vladar vesoljstva; — Bog je srečen sam v sebi. ki je vedno bil in bo. ki vse pozna s svojim duhom, ter je v stvarjenji pokazal svoje lastnosti; — človek je bil pravičen vstvarjeu, je imel prosto voljo in zdrav razum; pa je zlorabil svojo prostost ter si je nakopal silno npsrečno življenje, terpljenje in smert: — pa prišel je srednik, Bog iu človeti ob euem. da bi človeka zopet z Bogom spravil; ta Bog je vzel iz usmiljenja človeško naturo uase: ta Bog pride na zemljo, se včloveči, da bi opral greh s svojo kervjo. da bi pripeljal ljudi zopet do pravega spoznauia in bi ljudje eukrat Briga gledali v neskoučui siavi. — Ta srednik se je po končanem odrešenii zopet dvignil v Leb«» iu je zapustil kot svojo namestnico na zemlji sv. Cerkev, kot steber resnice, njej je izročil ss. zakramente; iu duhovui kot služabniki sv. Cerkve darujejo vsa* oan po naročilu Jezusovem na brezštevilnih altarjih spravni dar. in ga bodo darovali, dokler bode svet stal. da z altarja potem pritekajo človeštvu milosti odrešenja do konca časov:
—	poglejte, vse to nam pravi katekizem. Kje je nov prerok, ki bi nam povedal nauk o Bogu iu človeku, ki bi se bolj prilegal božji pravici, modrosti in dobrotlji-vosti, ter bolj ugajal človeškemu razumu iu sercu. kakor se prilega katekizem ?
Vsi ljudje — pravi katekizem — imajo svoj izvir v enem človeku. — Ves človeški rod je tedaj le ena edina rodovina. vsi otreci Adamovi, naj prebivajo kjer koli, naj bodejo barve, kakeršue koli - vsi «o si bratje, judje in pogani, gerki in barbari, sužnji in gospodarji
—	vsi imajo enega očeta tu ua zemlji, enega Očeta v nebesih!
Pa kakor imajo pri človeškem truplu razni udje različne opravila *ako je tudi pri človeški družini. Eden zapoveduje v deržavi, eden v cerkvi, ki brani pravice; drugi mora biti pokoren. Tako red vzderžuje veliko človeško družbo.
Vsega tega nas uči katekizem. In kje je modrijan, ki bi mogel pokazati terdnejših stebrov za red človeške družbe, kot nam jih pokaže katekizem? Kje bi našli boljših in zdravejšib naukov o deržavnem vladanji, o človeški nravnosti in omiki? Da. katekizem je važna
knjiga, knjiga za vse, za imenitne in neimenitne, za učene in neučene, za narode in kralje, za zapovedujoče in službuioče, za žlabtnike in težake, sploh je knjiga za vse. Zakaj neki to omenjamo? Zato. ker dandanes tako uapenjajo možgane ter kujejo načerte, kako bi zbolšali stan delavcev, zvikšali javno varnost, preprečili sovraštva raznih narodnosti itd. Prav čuditi se moramo, da celo blagi in modri možje in deržavniki iščejo pripomočkov za zooljšanje človeške družbe tam uekje ualeč in ne v bližini; Kako gredo prav mimo resnice, pa se delajo, kakor da bi je ne videli; se trudijo in trudijo, da pridejo do tistih načel, ki jih uči kerščanski nauk; iščejo v človeški modrosti načel, ki bi naj nadomestili vero iu nravnost. O da bi zaslepljeni možje se zopet vernili k priprostim naukom katekizmovim: da bi to knjigo prav pazljivo in brez predsodkov pridno prebirali in našli bi ieka in zdravil, s kterimi bi celili rane človeštvu! Ko bi to storili, bi se sami sebi čudili, da 1*0 iskali v svoji modrosti pomoči človeški družbi; spoznali bi, da je ta pomoč najti edino le v veri Jezusa Kristusa, ki osrečuje svoje vernike že 18 sto let s srečo in blagoslovom. Z vero, upanjem in ljubeznijo; — z vero. ki uas uči Bogu moliti, ki je bil rojen v štalici iu je živel v siromaštvu ter umeri na križu; z upanjem, si uas uči, ua pričakujmo boljšega življenja še le onkraj groba; z ljubeznijo, ki skerbi za reveže, bolnike, sirote in vdove — s temi tremi čednostmi boste vi prijatelji liudstva iu oskerbniki ubozih, več solz posušili, več ran obvezali, več terpljenja spravili iz sveta, kot z vsemi še tako bvalisanimi zdravili raznih nepoklicauih zdrav-nkr.v — mazačev. ki hočejo osreCiti ves človeški rod s Mojimi nezrelimi načerti.
Jezuit in pastor.
Angleški jezuit W illiam P. Tracv je doživel sledečo douodbo, ki bo tudi „Daničine" bralce zanimala. On
piše:
H koncu 1. 1880 sem obiskal prelepe cerkve zna-menitejših mest nizozemskih ter sem se peljal proti mestu Gent-u. Prav blizo mene v vozu je sedel prote-staušk pastor. V vozu je sedelo nekaj kmetov in kmetic. Tiho je bilo v vozu. Kar me zbudi iz zamišljenosti globoki glas pastorjev. Vprašal je nekako prisiljeno-častitljivo: „Znate li angleški, madame?" Oseba, ktero je nagovoril s tako častitljivim glasom, ga ne malo začudeno pogleda; pa pastor se dela, kakor da ni opazil tega začudenja in še vpraša: „Ali govorite angleški, madame?w — „Ne,* odgovori priproata kmetica. Pastorjev obraz je postal na te besede resen. Zamrmral je nekaj o nevednosti iu budalosti belgiški: „Ali govorite angleški, gospod?44 se zopet oglasi pastor. *Ne," je odgovoril vprašani zopet drug sopotnik. Na to vpraša tudi mene, in jaz mu odgovorim, da urnem angleški. Ves se e razveselil pri tem odgovoru mojem. Vstal je s svojega sedeža ter prav prijazno sedel k meni.
„Jaz koj spoznam, gospod/ spregovori on, „da ste vi učenec kake nemške višje šole. Znam dobro soditi in se redko motim. Ime mi je Osvald Dobaon. Londonska verska družba me je poslala v evropske deržave, da bi pozvedel, kako gojila in hudobna je rimaka cerkev, ki širi temo po mnozih krajih. Na 8Vojem potovanju skozi Francijo, Belgijo, Španijo, Avstrijo in Italijo sem zvedel res strašne reči o rimskem papeštvu. Ko ae povernem v London, bom imel celo verato govorov, v kterih bom pokazal svetu vse hudobije papeževe cerkve."
„Umevam lahko, goapod," ga opomnim rahlo, „da si mora človek na takem potovanju maraikaj zvedeti in
skusiti, če zna nekaj več jezikov. Vi pa, če se ne motim, umete samo angleški."
Na to odgovori: „Da kedo spozn& hudobijo papeževe cerkve, ni treba več jezikov znati; saj človek lahko sodi iz dejanj. Francozi, Španjci, Lahi pa delajo očitno. Samo odperl sem oči in sem videl hudobijo te cerkve in njeno malikovavstvo."
„Ali smem vprašati, ktere hudobije ste opazili?"
„0, kakšne zločine sem opazil v teh deželah, ki zdihuiejo pod jarmom. Čudite se, gospod, videl sem razpela in podobe Marijine skoraj povsod. Videl sem jih na drevesih v samotnih krajih, videl po mestih in tergih ; in sem videl može, ženo in otroke klečati pred njimi in jih moliti kot inalike. O, to je strašno h
„Zares, vaše besede me osupnujejo. Pa vam je gotovo kedo povedal io terdil, da ti ljudje molijo križe in podobe?"
»če mi je kedo to povedal? Čemu bi bilo še tega treba, saj sem videl to z lastnimi očmi."
„Pa bi bilo vendar dobro, da bi vprašali, če ti ljudje zares kamnu in lesu božjo čast skazujejo."
„Ti ljudje so bili Lahi, Francozi in niso znali angleški, jaz pa ne njih divjega jezika, zato nisem mogel vprašati."
„Ste se pa zoabiti prenaglili s svojo sodbo o katoličanih. Jaz sem opazoval katolike v mnozih krajih, pa sem spoznal, da še nikjer nisem našel malikovanja. Katoliški duhovni so me podučili, da n. pr. ljudje molijo pred križi zato, da se spominjajo našega odrešenja, križa pa ne molijo."
„Katoliški duhovni so vas tako učili. Moj mladi prijatelj, Gospod Jezus vas varuj papeževih duhovnov! Tako so zviti kot kače in zelo nevarni. Da je dandanes toliko hudega na svetu, tega so krivi jezuiti; pa rečem še več. vse nesreče, ki so zadele človeško družbo v zadnjem tisočletji, so zakrivili učenci Lojolovi.u
„Znabiti bi bila pa ta sodba le preterda, če pravite, da so jezuiti zakrivili vse zločine zadnjih 1000 let?"
„Ne. moj gospod; jaz vaa prav slovesno zagotavljam, da so se jezuiti vdeleževali celo 1500 let že vseh prevratov. To je resnica, ki je tudi njihovi najboljši prijatelji in zagovorniki ne morejo zaverniti."
»Pozabili ste, da pozna svet jezuite še le kacih 300 let. Oprostite, da sem vas opozoril na to zgodo-dovinsko resnico."
„Ljubi mladi prijatelj, reče nato pastor, ter skrivnostno pogleda vse sopotovalce, „ti jezuiti so bili zmeraj na svetu, vidno ali če ne, pa nevidno. Povsod naletiš nanje; znabiti ga dobimo celo v tem kupeju prav med seboj. O prav res, vi sežete jezuitu prijateljsko v roke in se še tega ne zaveste; lahko govorite cele ure ž njim in ga ne spoznate. Ti jezuiti imajo zares satanako naturo in imajo večjo moč, kot jo imajo navadno ljudje."
„Ali ste pa že videli kedaj kakega jezuita?" ga vprašam.
„0, gotovo ne še; bi ga tudi ne maral pogledati. So mi predobro znane njihove kervave zarote. Ti jezuiti zapeljujejo ubogo ljudstvo k vsakoveratnim hudobijam ter napravijo nevedno ljudstvo, da moli koati svetnikov ali njih obleko."
Nespametno govorjenje me je jelo dolgočasiti. Mislil sem si, to vam je lepa ta londonska proteatanška družba, ki ima take zaupne može.
Kedo bi ae čudil, da imajo protestantje tako čudne, včasih prav budalaate nazore o nauku in navadah kat. Cerkve, če verujejo tako nevednim in kratkovidnim ljudčm, kakoršen je moj aopotovalec?
Vprašam ga: rSte li obiakali Waterloo?"
„0, kako bi mogel iz Belgije, ko bi ne videl tega slavnega kraja. Noben Anglež ne pride v deželo, da ne hi obiskal slovečega bojnega polja, na kterem so si spletli angleški vojaki venec zmage. Odkril sem se, ko sem stal na tlčh, opojenih z drago kervjo našib sinov. Vzel sem seboj tudi nekaj persti v večen spomin ter sem — o sreča — dobil v last celo enega izmed žebljev, s kterimi je bil podkovan Vellingtonov konj."
Nehote sem se nasmehnil, ko sem čul, da je dobil v roke žebelj Vellingtonovega konja. Tudi jaz sem slavno boino polje obiskal ter prav zagotovo zvedel, da ondi nek kovač ponareja Vellingtonove žeblje ter tako mar-sikterega Angleža opehari.
„Zakaj ste pa. ga vprašam, vzeli tisto perst z bojnega polja seboj? Zakaj tako cenite žebelj Vellingtonovega konja? Ko bi belgiški katoliki videli, da častite take reči, vas bodo imeli za malikovalca."
„Me bodo imeli za malikovalca? Pa s kakšno pravico, bi prašal?"
„Z ravno tisto pravico, 8 ktero vi sodite katoličane. Temu ne morete ugovarjati, da častite podkovni žebelj, da, celo perst, po kteri hodijo ljudje. Ko ste stopili na polje kraja Waterloo, ste bili zelo neprevidni in ste se odkrili. Tisti, ki so vas opazovali, so pa znabiti govorili: „o poglejte ga no angleškega malikovalca!"
„Moj gospod, zdi se mi, da se norčujete. Saj nisem rekel, da molim ali po božje častim perst ali podkovni žebelj."
„Pa vi povejte, kedaj vam je kakšen katolik povedal, da molijo in po božje časte podobe in kipe ali svete razpela?
„Ne, moj gospod, tega mi nihče ni povedal; pa tudi ni bilo treba, ker sem to videl z lastnimi očmi.*
„Moj mladi prijatelj — je nadaljeval — bojim se za vaše dušno zveličanje. Bojim se, da vas niso jezuiti premotili. Jaz vidim po vsem vašem govorjenju, da ste v zmoti. Rad bi bil nekaj dalj časa v vaši družbi, da bi vnel v vaši duši neugasljiv ogenj. Povedati vam bi imel veliko, veliko, kako zviti in prekanjeni so rimski duhovni in vas bi obranil nesreče. Obvaruj vas Bog, mladi prijatelj, obvaruj vas vaš angelj smertnega vpliva jezuitov."
„Zagotovim vas — mu odgovorim — da se hočem skerbno varovati tistih, ki bi me znali zapeljati v zmoto. Jaz ljubim pravico in resnico. Pa tudi smem drugim dati svet, da tudi oni to storč. Zato vas prosim, predno boste govorili v londonski družbi, vprašajte prej katoličana, če res moli podobe, kipe in križe in jim božjo čast skazuje."
„Gotovo se ne bom sošel z nobenim katoličanom, ki govori angleški, predno začnem govore."
„Jaz sem katolik. V imeuu vseh katolikov po vsem svetu vam povem, da ti ne molijo podob, kipov, križev in ne nobene stvari, temveč skazujejo božjo čast samo Bogu. Če boste terdili v londonski družbi, da katoličani molijo take stvari, boste izgovorili največjo laž in obrekovanje t"
„Vi ste?"
„Jaz sem, kakor sem rekel, katolik; še več, jaz sem eden izmed tistih strašnih katol. duhovnikov, jaz sem jezuit!"
„0, o! je zaječal kakor v smertnih bolečinah.
Med tem je pripihal vlak do Genta. Povabil sem protestanškega prijatelja, naj me obišče v jezuiškem zavodu v ulici Bsrbe, česar pa on do danes ni še storil." —
Iz grozno nespametnega govorjenja tega angleškega pastirja lahko vsak umen katoličan spozna, kako silo
nevedni in lahkoverni so krivoverci, da verjamejo tako pošastne laži in vraže zoper katoličane sploh, in posebej zoper jezuite. Pa kaj se bo kdo čudil, sej celo med katoličani se nahajajo zatelebanci, ki vsakemu in vse raji verjamejo, kakor pa resnico!
Z mladino imejte usmiljenje!
Beseda za starše in učenike. Milovanja vredna je mladina, posebno tudi šolska, ki suor možgane in oči*) pusti v knjigah, pusti v papirjih večkrat ljubo zdravje in še življenje. Slavni profesor in skrivni svetnik Nuss-baum v Monakovem je v tem oziru pisal besede, ki so pomislika vredne. On pravi:
„Ako premislim skušnje, ki sem jih nabral v svoji 291etni zdravilski praksi, sem le malo bolnikov dobil v roke, ki so zboleli s prenapenjanjem svojih kosti in mišk; mnoge stotine prav resno terpečih pa sem opazoval, ki so zboleli vsled neprenehljive duhovne delavnosti, in bilo je velikrat prav težko jih zopet popolnoma ozdraviti..."
„Narbolj zdrave iu jasne sem nahajal tiste, ki so polja in verte obdelovali, ki so sejali in želi in se večiuo dneva gibali v čistem zraku. Vselej takim ljudem diši njih zelo priprosta hrana, skor nikoli se ne sliši, da bi jim želodec ne prebavljal, da bi čeva pešaie. kri v glavi se zgostovala, ali celo da bi čutnice bile razdražene."
Kako vse drugač je telesui stan pri vradnikih, učenjakih in umetnikih; le-ti imajo velikrat vročo glavo in merzle noge, velikrat leno prebavljanje, utrujeno čevje. Malo jih je med njimi, da bi vedno ne tožili, kako so jim čutnice vedno razdražene. Občutek lahkega življenja je pri teh stanovih zmeraj bolj redko najti."
Znano je, da vsak organ, kteri se rabi. se s kervjo zgostuje, ter se mu žile razširjajo; in kakor je dopri-čano, se skozi delavno miško veliko več kervi pretaka, kakor pa skoz počivajočo; čisto gotovo je, da to pri možganih tudi velja. Ako dohaja v možgane odveč kervi, se to more zgoditi le v škodo druzih organov. Zato roke in noge prihajajo slabokervne in merzle, možgani so pa prepolni kervi Kolikor bolj je ta središčni organ in kolikor manj kervi je na okrog, toliko slabeje se počutimo."
„Kolikor bolj zgodaj pa se take napačne razmere začno prikazovati v človeškem telesu, kolikor bolj mlad je še človek, toliko bolj škodljivi so nasledki... Kadar je život čisto dorastel, ko so mrežice že močnejše, potem vse kožice, vse posodice in mrežice niso več tako lahko raztegljive, kakor pri čisto mladih nežnih osebah... Ako se že pri otroku naključijo take napačne razmere, je škoda očitna in stalna in poprava ter vravnava enakotežnosti se utegne doseči le po mnogih žertvah časa in denara. ker je pa malokrat mogoče. Vsa prihodnjost pri človeku zna biti žalostna, ako se enaka presiljenja gode že v otročji dobi."
„čisto in popolnoma napačno in neresnično je, ako kdo verjame, da 91etni deček se v 7—8 urah na dan več nauči kakor pa v 4—5 urah. Prav velikrat sem skusil, da otrok, ko je kak prosti dan se dobro izspal, se eno uro po vertu preletal in nekoliko jedi ▼žil, se je v četerti ure to naučil, kar si ubogo sirote prejšnji večer ni moglo v spominu ohraniti, če se mu je celo uro po desetkrat čitalo — potem ko je po dnevi
*) Med šolsko mladino v Ljublj. se precej hodo razširja bolezen na oččh; pravijo, da je egiptovska očesna bolezen.
po sedem ur sedelo in z vročo glavo, berlavimi očmi, truuno in zaspano prišlo domu.*1
rGovori se vedno o preobkladauji mladine, eden si misli s tem to, drugi drugo. Enemu so preob-kladanju krive učne tvarine. drugemu učilo samo (metoda). O ne. oboje je nedolžno (?) iu ne dela preoblo-ženja (Vi. Pojdi zvečer ob 9ib h kaki družini; tam najdeš, kal je preobloženje. Oče jo je potegnil v svojo druščino in se dobro razveuruje, mati in hčere ima)o maihuu oružbico prijatlic pri sebi in se razjasnujejo; •Jletni oeč«o. ki mu je treba iti v posteljico, pa samotno sedi pri mizici in z merzlimi rokami podpira vročo glavo, v ktero ne more več spraviti tega, kar bi drugi dan ob flih moral znati. Tu pa tam kane solzica na knjigo, in to. nad čimur mali dečko mora imeti \eselje, namreč nad učenjem, to mu je britKa muka."
rTo )e preobloženje (iioerbiirduug). ako se od večera do lutra morajo naloge izdelovati, kterim je morebiti le oajzmožniši deseti del učencev kos brez priteruania neogibijivo potrebnega apanja. To se pravi možgane saj'»diti. preobčutljivost ter nervozuost vzro-kovati. Vprašajte očete, matere (gospodarje, gospodinje), če to ui res. če ubogi otroci ne sede po 8—10 ur pri mizi, zjutraj so že ob 5ih po koucu, Ker si jih zvečer nikakor n;so mogli več v glavo vtepsti. Žali pa, oa le prezgonai bode ura 8. ualoga je le polovičarsko dover-šeua. nasleaeti je sazeu, ki za ta dan daje še več dela (penitenc>).u
rŽe v zadnjih začetnih razredih, zlasti pa v latinskih, realnih, oberiuih iu gimnazijah in po višjih dekli--K.h šolah in vstavih se nahajajo omenjene napake. Otroci uai gredo po 9.h k pokoju in pred 5timi jim ne pustite vstajati, sicer ae jim možgani ne spočijejo. Kmet, težak, karfor je znano, ima 5 ur spanja zadosti, kdor pa dela z glavo, naj spi saj 7—8 ur; otroci še več."
(Fonec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljnbljaiie. (Nesreče in zdravilo zoper nje.) Kako je res potrebna molitev, ktero »v. Oče papež Leon XIII tako živo priporočajo, so dokaz tudi nesreče po naši deželi. Na Ipavskem iu Dolenjskem se razodeva te rt na uš, ki vinskemu pridelku žuga; po Gorenjskem in Dolenjskem je pa tudi huda ura naredila veliko škodo, da molčimo o druzih nesrečah. —
Umni možje so že večkrat svetovali, naj bi se vstanovila splošna zavarovalnica zoper škodo po toči, ktere naj bi se vsa dežela vdeleževala. S tem bi bilo vsaj pomagano ubogim posestnikom, kterim huda ura v malo minutah pokonča vse upanje skjro celoletnega dela. — To bi bilo eno zdravilo. Drugo veliko boljše pa bi bilo: naj se opustijo pregrehe, zarad kterih tako hude šibe božje na svet prihajajo: oskruuovanje nedelj in praznikov; grozno divjanje, ponočevanje, pijaučevanje, pretepi, poboji, preostudno vlačugarstvo, in tolika groza nečistih pregreh; več kot peklensko preklinjevanje; opuščanje božje smžbe, teptanje postne zapovedi; silne krivice, krivične pravde in krive prisege itd.!
»Spreobernite se k meni." kliče Gospod, „in jaz se bom k vam obernil!"
Rahel migljej za Ciril - Metodovo družbo.
(Izročeno.) V domišljiji iu vzoru se vidi veči del sleherna Mtvar lepša iu ljubša, kakor se pa potem v djauji pokaže in razvija. Taka je zlasti z mnogimi družbami. Od začetka obetajo vse in se priljubijo povsod. A škoda! poznej jo marsiktere kmalu zavozijo v stran, in poprešnji
vzori se skade kakor dim. ali zapuste celo škodljive sledi. Bati se je, da bi podobno utegnilo biti tudi z Cir. Metod, družbo, in ta strah ni čisto prazen, ker se že seuaj med dobrim semeuom kaže tudi ljulika.
Lep je namen družbin, braniti in ohraniti domači jezi«, ter narodnost sploh. A to naj se godi na podlagi kat. vere in s primernimi pomočki brez vse kvari ali napake. Toda. kar sv. vero tiče, nismo še brali, da bi se bila na shodih povdarjala; kakor da bi bila ie narodnost gospa in mati, vera pa le bolj pasterka ali dekla; in vendar mora biti ravno nasproti vera kraljica, narodnost pomočnica. Blagi ranjki Slomšek, vzgled in vzor narodnjaka, je vselej povdarjal vero pred narodnostjo; dvoje je treba Slovencem, piše on. vera katoliška in materina beseda. — To je treba tolikanj bolj povdarjati, ker so se nekteri kolovodji te družbe izrekli zoper versko šolo, in so s tem očitno pokazali, da jim je vera prisiljena priklada. Ako bi se pa pri družbi ta goropadna napačnost vgnjezdila in širila, bi bila vsa družba silo škodljiva, iu bolje, da bi je ne bilo.
Ako bi se pa kdo tudi ne hotel ozirati na vero, ktera družbi ni poglavitni smoter, temuč le na narodnost, je gotovo, da se tudi ta mora buditi in pospeševati le s primernimi, pripuščenimi pomočki, brez vse spodtike. Toda tudi to se ne godi. Napravljajo se zlasti ob godu ss. Cirila in Metoda, ne vem, ali svetnikoma ali družbi na čast, v raznih krajih kresi in streljanje, sploh veselice s petjem in pitjem, kjer se zbirajo že v poznem mraku osebe obojnega spola in potem v terdo noč po gostilnah vpijejo drugim v spodtiko, pa tudi svetnikoma gotovo ne v čast in veselje. Da take priložnosti ne bude ravno narodnosti, temuč bolj nerednost, ter pospešujejo tako škodljivo in razširjeno pijančevanje, bo priterdil vsakter, kdor to premisli ali celo vidi. Tudi duhovnim pastirjem ne more biti ljubo tako početje, ktero s tem zlorabi sicer hvale vredni namen te družbe.
To bodi za zdaj le rahel opomin v resen prevdarek udom in neudom, v to sverho, da škodljiv červ dalje ne podjeda mlade sadike. Zato: Videaut consules!
—a—
Naše slovstvo. Drugi predelani in popravljeni natis druzega zvezka knjige: »Dušna pomoč za bolnike" je zveršen. Ker je že pervi zvezek te bolniške knjige obširen in ima mnogo zgledov, prigovorov, daljših in krajših molitev za mnogotere dušne potrebe bolnih in umirajočih kristjanov, utegneš morebiti vprašati, častiti čitatelj teh verstic: Čemu je bilo treba še 2. zvezka?
Kakor zdravi ljudje rajši slišijo nove, njim dosedaj neznane zglede, nauke in molitve, kakor ponavljenje že znanih, tako bodo tudi bolniki tebi hvaležni, ako jim iz te knjige bereš: priserčne premišljevanja in molitve o sedem žalostih Marije Device, in njenega prečistega ženina, sv. Jožefa, o poterpežljivosti iu drugih lepih čednostih, ki so jih ss. mučeniki in drugi svetniki ali sicer pobožni bolniki v svojih dolgih boleznih učili z besedo in zgledom. Posebno taki bolniki ti bodo hvaležni, kterim Bog milost podeli, da pred smertjo mnogo časa in veliko terpijo.
Bolniki so potrebni posebne pomoči od zdravih ljudi. Svet jih zapušča, in ko bi jih tudi ne zapuščal, jim ni zmožen pomagati. Sami tudi čutijo, da bliža se jim že čas. ko bodo ta svet vekomaj zapustili, in ae v neznano večnost preselili; živo se spominjajo resnice sv. vere, da bodo precej po smerti ostro sojeni in ali v večno nebeško veselje vzeti, ali pa v večne peklenake muke obsojeni. Tudi satan, ker ima le še malo časa, dušo za se pridobiti, si bolj pogosto in silnejše prizadeva, jo v kak smerten greb zapeljati in vekomaj ne-srečno storiti. V pripravne prilike k njegovim hudim
zvitim skušnjavam mu izverstno služijo mnogotere slabosti, težave in reve bolnikove. Dobro mu je tudi znana caj veči slabost bolnikova ali v Kteri greh ga naj ložej zapelje. Nektere zapeljuje peklenska kača zavoljo dolge, prehude bolezni in pomanjkanja potrebne postrežbe v nepoterpežljivost; druge, kteri so mnogo in hudo grešili, zapeljuje s povikšanjem njihovih grehov io z zmanjšanjem spomina Božje milosti, Jezusovega neskončnega zasluženja in mogočne priprošnje Marije Device in sv. Jožefa v obupanje. pravične pa s spominom njihovih lepih čednost in obilnih dobrih del v prevzetnost; torej zapeljuje nektere v to, druge pa v drugo pregreho.
Ako se poleg besed sv. pisma že zdrav kristjan nahaja v vedni nevarnosti grešiti, in ako hoče skušnjavo premagati, mu je treba vednega čuvanja in molitve, pa tudi pogostne svete spovedi, pazljivega poslušanja in čitanja Božje besede in svetih pogovorov: v koliko veči nevarnosti smertno grešiti se nahaja še bolnik, kteri je na bolniško posteljo priklenjen, iu ne more ne v cerkvi, ne drugej pomoči iskati, ako mu jo zdravi dobrotuiki na dom ue priueso! Zatorej, blagor tebi, usmiljeni kristjan, ako rad boinike, posebno revne in od vsih ljudi zapuščene obiskuješ, jim kak dar prineseš, morebiti kako noč pri njihovi postelji prečuješ, jih lepo potolažiš in posebno s tem razveseljuješ, da jim kaj za nje pripravnega čitaš ali sam, ali mu knjižico posodiš, da jo bolnik čita, ako mu je mogoče, ali pa kak drugi njegov obiskovalec! Ti boš s tem plemenitim delom usmiljenja bolniku v nebesa priti pomagal, sebi pa dobrih prijatlov v nebesih pridobil, kteri bodo zate Boga prosili, dokler živiš, po smerti te bodo pa med se sirejeli, in sodnji dan boš slišal iz ust Jezusovih vesele besede: „Bolan sem bil, in si me obiskal, pojdi torej v veselje svojega Gospoda!"
Naj bode dovoljeno vse visoko učene gospode ponižno prositi, da naj ne pokončajo s svojimi ostrimi peresi dobrega dela, kterega je pisatelj nameraval, zarad priproste in prav lahko umljive besede in zarao kake slovniške pomote naj knjižice ne pristudijo in ljudi od njene rabe ne odvračujejo. Dobro spozna pisatelj svojo nezmožnost kaj učenostnega spisati; ali včasih se usmiljeni Bog tudi najslabšega orodja posluži. da svoj namen doseže. Naj se mu tedaj doorotljivo odpusti, da se je prederznil kdaj kaj na svitlo dati. Gotovo bi bil vsa-kteri pisatelj njegova dela mnogo lepši izveršil. Zatorej prosi vse visoko učene in zmožne gospode, naj pozabijo za svoje duše svojo učenost, in pišejo mnogo tudi za priproste ljudi, česar potrebujejo, da bo Bog poveličan in pomoči potrebni človek podpiran!
Poslednjič naj se še pristavi ponižna prošnja: Naj vsakteri daruje male solde za to knjižico, pa tudi za druge dve knjižici, ktere ste preteklo leto v drugem natisu na svitlo prišle; s tem bo koristil sebi, bolnikom, pa tudi ubogim sirotam, za ktere skerbi družba sv. Vincencija, ker ves čisti iznesek za prodane knjige dobijo one. Ako bodo šle te tri knjige izpod rok, utegne še četerta vsa razprodana knjiga v 2. natisu na svitlo priti, ako bo zaželena, in ako ji slovenska inteligenca smerti ne podpiše.
Boh. Bistrica, 1. julija 1888. (Mične slovesnosti.) Besede, katere so spregovorili naš mnogozaslužni gosp. župnik vlani, ko so blagoslovili v zgornji vasi novo znamnje, so padle na rodovitno zemljo. Rekli so namreč med drugim tudi to, kako bi bilo tudi lepo in pristojno, da bi se z Božjo pomočjo tudi v spodnji vasi naredilo novo znamnje, ker tukaj je o sv. Telesu zadnji blagoslov. Hvala Bogu, letos o sv. Telesu je bilo že dodelano, le podobe še ni bilo v njem, ker še ni bila ugotovljena. Zato se je odločilo, da se bo sv. Janeza
Kerst. dan blagoslovila podoba iu znainuje. Ko se je znamnje delalo, govorilo se je. kakšna podoba se bo djala v kapelo, in kmalo se je odločilo, da se mora postaviti podoba sv. Janeza Kerstnika, gosp. župniku v vedoi spomin in kot vezilo za njih gou. pa tudi v spomin njih petindvajsetletnice tukajšnega bivanja, kar bomo, ako Bog da, tudi pozneje enkrat še obhajali. Mislim, da je obče znano, koliko so naš č. g. župnik pri nas teh 25 let storili za dušni iu telesni blagor; zato se tudi uara prav spodobi in smo dolžui postaviti spominek njim v sredi vasi na najbolj očitnem kraju.
Bile so 24. t. m. popoldan ob dveh ua pervo pete litauije v cerkvi, in potem so gosp. župLik blagoslovili novo podobo, ki jo je prav moj&tersko >z kamua naredil g. Vurnik iz Radoljice. Potem je neslo 12 mladenčev podobo iu 12 deklic svetila s prižgauimi svečami. Oba gospoda, zvonjenje, petje, z godbo smo spremljali sv. Janeza K. na odločeui kraj. Tu postavijo podobo pred znamnje. ter gosp. župnik blagoslove še novo znamnje, in potem postavijo fantje podono v znamnje in jo vrav-najo. Zdaj naš gosp. uadučitelj prav jederuato poleg znamnja govori pomeuljive besede gosp. župniku o njih zaslugah, ki so jih pridobili pri uas teh 25 let ter jim v imenu vsih tako rekoč poklouijo ta spomiu sv. Janeza za vezilo in v spomiu 251etuice.
Tako veselo in giuljivo so se potem gosp. župnik za vse to zahvalili, da smo bili navzoči zelo giujeui. Rekli so. da tacega vezila še nikdar niso dobili, kakor letos. Rekli so med drugim, da si bomo lahko to tudi zapomnili, ker ravno letos se pri uas to godi. da se je to novo znamnje blagoslovilo, ko so sv. oče papež obhajali 501etnico svojega mašništva, iu ko presvitli naš cesar obhajajo 401etuico svojega vladauja, in naš milostui knez in škof pa 50 letnico svojega življeoja
Povedali so tudi. da je bilo poprešuje staro zuamnje ravno takrat zidano, ko se je začela naša cerkev imenovati farna cerkev in to je bilo ravno pred sto leti, ker bomo pozneje enkrat obhajali tudi 10* letnico naše fare, je vse to res vredno prav posebnega spomiua. Mnogo ginljivega in podučljivega so uam še povedali, pa ker je dopis že nekoliko raztegnjeu, naj sklenem in še povem, da so bile potem še pred znaiuujem pete litanije vsih Svetnikov, po litansjah zaigrala je še domača godba cesarsko hiuiuo. Gotovo se ni ta dan nobeden kesal, kdor je kaj daroval ali delal za novo znamnje. Svesti smo si, da tudi sv. Jaoez Kerstnik bo s svojo prošnjo pred Bogom za skazauo uiu čast gotovo vsim plačnik, lako ima sedaj, hvala Bogu, Mariji iu sv. Janezu, Bistriška naša vas dve prav lepi znamuji. O da bi ju le tudi prav spoštovali! Prosim Vaji pa še, Marija iu sv. Jauez K., varujta uašo vas pred vsimi nesrečami po duevi iu posebno po uoči, zlasti pa nas varujta dušnega zla, greha, ter nas pripeljite kdaj v nebeški dom.
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim.
(Dalje.) Ob uveh popoldne slovesne pevane večernice. Potem velečastita procesija na glavne svetišča, ravno tako, kakor prešnji dan; samo s tem razločkom: Danes nosi glavni svečenik zlato, z dragimi kameui posuto posodo v podobi serca, v nji so relikvije Frančiška Serafin-skega. s kterimi podeli naposled v veliki cerkvi sveti blagoslov.
Potem opravil sem sv. križev pot po hodišču od velike cerkve pa do cerkve vtisnjenih ss. ran. Križev pot je lepo in umetno delo iz snovi, „terra cotta* imenovane, z izbukujenimi podobami, nad njimi veliki leseni križi. V hodišču predstavljajo velike slike dogodbe iz življenja sv. očeta Frančiška. Šel sem dalje na velikansko, na verhu ravno skalo, vodijo nanjo ozke stopnice.
Tu je sv. Frančišk večkrat molil za grešni svet z raz-prostertimi rokami; tu so molili sveti, blaženi, zveličani in pobožni njegovi redovni sinovi. Ta skala stoji naravnost pokoncu gori iz perve gore, kakor vse čudovite skale, ki obrobljujejo *erb sv. gore; višje je kakor cerkev ss. ran. vendar nad n]0 so še druge ogromne skale. Sklonil aem se na obraz na skalo, pred znamenje sv. križa; potopil se v svojo nevrednost in v neizmerno morje in velikost križane Ljubezni; jokal čez svoje nezvestobe, nehvaležnosti in obilne razžaljenja. Nisem bil še nikjer tako presunjen, kakor na tej naravni, nespremenjeni, mutasti priči nebeškega Serafina. Odbil sem kos skale v vedni spomin tukajšnega vel. čudeža ljubezni Božje. Oh, ljubezen Božja! o, ljubezen križana! oh. ti prečudna-neskončna-večna Ljubezen, ti nisi ljubljena, ti nisi spoznana, ti si žaljena!
Tu se da moliti in premišljevati, posebno bridko terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa in njegova neskončna ljubezen, pa tudi spoznati samega sebe, svojo revščino, slabost in pregrešnost. Božji Duh prešinja dušo in serce. bol) kakor na druzih sv. krajih. O blažena višava, o sveta samota!
Nasledoval je sveti rožni venec v veliki cerkvi; obiskanje stare pervotne cerkve angeljske Kraljice. — Tako smo praznovali slavni redovni praznik vtisnjenja ss. 5 ran sv. Frančišku na kraju, kjer so se ti čudeži godili; osobito mi je pomenljivo, ker je ravno ta dan letos petek bil.
„Ti, o Gospod, si svojega služabnika Frančiška poveličal — Z znamenji našega odrešenja."
Sklep tega nepozabljivega dneva 17. sept. 1880 ua sv. gori Alverni. V naj starejem pervotnem svetišču gore Alverne. postavljenem v slavo bi. Device Marije, Kraljice angeljev, od samega sv. očeta Frančiška, po dobroti in pomoči pobožnega grofa Orlanda, so v mraku se zbrali k molitvi redovniki, osobito bratje laiki, svetovni svečeniki tretjeredniki in drugi udje III. reda. Potem so vai milo, ginljivo in častitljivo popevali cerkvene pesmi v slavo Jezusu in Mariji. Tako nebeško-milo je bilo pri tej večerni pobožnosti, da sem čisto pozabil, da sem še na tem svetu. — Ta cerkva je trikrat predeljena. Pervo do krasne železne, mrežaste pregraje, do tod je cerkev, pozneje prizidana in podaljšana o času sv. Bonaventura. Za železno ograjo je predeljena drugi pot z lepo ograjo lesenega dela* na sredi ima ta pregraja vhod v pravo pervotno cerkev. Vsako stran tega vhoda je jeden oltar, pervi rojstva Kristusovega, drugi položenja njegovega presv. Telesa v grob. Toraj začetek in konec ubozega vidnega Jezusovega bivanja na tem svetu. —
Zadaj za to drugo pregrajo je redovni kor do male prezbiteiije, v kteri stoji krasni oltar Marije angeljske z Najsvetejšim v malem tabernakeljnu. Križeva pota sta dva v tej cerkvici, pervi v starem pervotnem delu cerkve, drugi pa v prizidanem prednjem oddelku do omrežja; v ta oddelek smejo ženske, v pervega samo možki.
Ta cerkvica je še vedno sinovom sv. Frančiška posebno priljubljena; noč in dan molijo v nji; premišljujejo in sv. križev pot opravljajo. Ta cerkvica je od sedmerih škofov posvečena, kakor tudi čudoviti verh gore od njih blagoslovljen v svetišče Božje, v sveto zemljo in bivališče bcgoslužnosti. Ave Marija, — večerja — počitek.
(Dalje nasl.)
Sv. Ana.
Dan preblagi se razcveta,
Rajska zarija blišči: God oohaja Ana sveta, Vesele se angeljci.
Odp£v: Sveta Ana ljubeznjiva Prosi Jezusa za nas!
Ti nam bodi milostiva Zdaj luo poslednji čas.
Vsi častilci svete Ane, Sem zaupno stopite.
In obilne serčne rane
Milo ji potožite. Odpev.
Se zakonskim solnce skriva. Gine jim zaupanje;
In uboštvo se razliva,
Žalost tare jim serce. Odpev.
Je mladina zapustila Lepo stezo čednosti;
Milost bcžjo je zgubila,
Bega v razuzdanosti. Odpev.
So bridkosti se zmnožile Nad človeka tužnega;
Tvoje roke podelile
Bodo mu tolaženja. Odpev.
Sveta Ana, pomočnica Vselej si se skazala:
Še zdaj tolažnica,
Mati nam usmiljena! Odpčv.
Svoje darežljive roke
Stegni dans nad reveže;
Blagoslovi nas otroke,
Sprosi nam usmiljenje! Odpev.
Naj nam milost božja sije, Bridek kelih naj beži;
In ko smertna ura bije,
Bodi nam tolažba ti! Odpev.
Simon Gaberc.
Moč molitve.
V	bolečinah, v zadnjih vzdihih, Mlada deklica leži;
Komaj še v besedah tihih Ti pove, kaj jo teži.
Smert gotovo prerokuje Bled obraz in kašelj tih. Mati skerbna pričakuje, Kdaj da zadnji bode vzdih. —
In zdravnik je tudi rekel: „Vse zaman, tolažbe ni! Čas bolnici je potekel, Za-njo več otetbe ni!"
Milo drdgue ta izjava
V	skerbno materno serce.
Duša ji v britkosti plava, Grenke toči že solzi!
„Tako modra, tako mlada, Nam umiraš, Jelica! Oh, kako bi pač jaz rada Ti pomogla, revica!"
Sama si tako je djala Tužna mati v spalnici, In prebritko tugovala Je pri bolnici Jelici. —
Zdaj k molitvi se zateče Z materjo domači krog; »Le molimo," mati reče, rMorda bo pomagal Bog."
Kar umetna vsa zdravila, Zvedeni ni zmogel svet. Moč molitve je storila — Jelica je zdrava spet!
Ivan Zimik.
Razgled po svetu.
Preklicuje se vradna govorica, da bi se avstrijanski cesar sošel s kraljem Humbertom, kar bi pač gotovo rada videla mladolašna vlada, pa tudi irredenški prostozidarji, kteri pa pri tem vedno preže, kako bi mogli še kaj odtergati od našega cesarstva, pa kako bi papeža in sv. Cerkev vedno huje terli.
O tej priliki naj obnovimo spomin na neko pismo, ktero je »Danica" z drugimi listi vred bila prinesla že pred kaj časom.
Kakor je znano, obiskala sta novo-italijanski kralj in kraljica pred nekaj leti našega presvitlega cesarja in cesarico na Dunaji — pričakujoč, da ju obiščeta v Rimu; to se pa do danes ni zgodilo, časnikarji so pre-rešetavali razne vzroke, zakaj se to ni zgodilo, a najvažnejši razlog je gotovo nenaravni in nesvobodni položaj svetega Očeta v priplenjenem Rimu. Da je tako, dokazuje jasno lepo pismo, ktero je pisala naša cesarica italijanski kraljici Margareti. Naša presvitla cesarica Elizabeta izjavlja, da se nikakor ni mogla odločiti za pot v Rim; zraven pa spominja kraljico, kako so vsi oni, ki so se zadeli ob prava rimske stolice, nesrečno končali. Omenja Napoleona I in izrečno pravi — glej — papež se je povernil v Rim, in Napoleon je prežalostno umeri na otoku Helenskem; njegov sin, še nesrečnejši kralj Rimski, umeri je ravno tu, kjer to pišem — namreč v Schonbrunnu, v ravno tisti sobi, v kteri je Napoleon podpisal zakon 17. maja 1809 oplenivši papeža posestva in imenovavši sebe gospodarja Rimu. Na to ne morem misliti, piše cesarica — da bi ae ne pretresla v duši in v aerci. Vem, da se temu mnogo modernih deržav-nikov posmehuje in slučaju to stvar pripisuje, — a, draga sestra, ravno to se je ponovilo v naših dneh.
Tu apominja Napoleona III, ka^o se je obnašal proti papežu in kako je končal, in pristavlja: že misli, stopiti v staro apostoljsko palačo kvirinalsko, me straši, in obžalujem, da kraljevi sestri ne morem verniti obiskanja, pa niaem sama kriva. Krivi ao oni, ki delajo s svetim po človeški politiki, med tem ko mi delamo po avojih maternih dolžnostih. Draga Margareta, vi ste mati, in me razumevate. V politična vprašanja se ne mešam, to nam ne pripada; dovolite mi, da imenujem srečni oni dan, ko se bodemo mogli objeti — naši 8oprogi, me in
naši otroci v Rimu in ravno tedaj prejeti blagoslov sv. Očeta, Kristusovega namestnika. (Kat. D. po C. G.)
„Bodite pripravljeni." Letos zlo pogosto treska in strela velika razdjanja dela. Na Koroškem se je 24. in 25. rožn. v krajih Sand, Tanzenberg in okolici trinajstkrat oblak utergal in to vse v 10—15 minutah. Razdjanje grozno. — V Varnsdorfu na Češkem je 27. rožn. strela zažgala eno hišo in ubila neko 201etno deklino. K goreči hiši je tekel neki mošk. strela udari vanj in ga ubije. — Ravno ta dan je v Benešavu treščilo na polji med 10 delavcev in je ubilo 3lletno ženo Marijo Zalesko. — V Hatzfeldu na Ogerskem je 30. rožn. strahovit vihar razkril 40 hiš in napravil strašno razdjanje. — V Sčipi v Bosni je 25. rožn. strela ubila dva pastirja od 10 in 15 let. — Ravno ta dan je pri Glini ob Slavonski meji debela toča pokončala vse poljske pridelke, sadje io vinograde ugnobila.
To so nektere nesreče izmed mnogih, ktere so viharji vzrokovali. »Bog nas vari!-
Rim. Sv. Očetu prihajajo zahvale za izverstno novo encikliko.
Rim. Kakošno svobodo imajo katoliški vojaki v »svobodni Italiji?.." Imeli so namen, da bi tako imenitno vatikansko razstavo mogli ogledati tudi vojaki rimske posadKe, in sicer še po sklepu vradne razstave. Komaj da je to novico zvedel ministerski načelnik Crispi, že je prišla od vojnega ministra ojstra prepoved, da pod naj bolj strogimi kaznimi noben vojak ne sme stopiti v vatikansko razstavo!.. Ali ni to sramota za viteške Iramasonske »tripikce," da katoliški vojak ne sme tega gledati, kar nobenemu turku, uobenemu poganu ni prepovedano! —
Pri sv. Očetu je bil binkoštno nedeljo tudi kardiual Lavigerie, ki je prišel iz Afriue. Pri avdienciji je slavni cerkveni knez v imenu katoliške družbe Lijonske sv. Očetu izročil prekrasno belo sutano (talar) in dragocen zlat kelih. Zraven druzih romarjev so sv. Oče podelili sv. Obhajilo tudi šesterim Arabcem, ktere je Lavigerie v katoliški veri podučil in so se na katoliški univerzi v Lillu izobrazili za zdravnike.
Prasko. Novi cesar Viljem se bo sredi tega mesca podal v Petrograd obiskat ruskega cara. Stari Viljem I je menda naročil svojemu vnuku (sedanjemu cesarju), rekoč: „Z ruskim cesarjem le prav obzirno delaj; to bo za nas le dobro." Nekteri potovanju Viljema il na Rusko pripisujejo velik politišk pomen. So tudi taki, ki mislijo, da bo 291etni cesar svetoval vesoljno razoroženje. Prav bi bilo; če se že ima kdo rovati, naj bi se s kakim republikanskim petelinom 731etni kancler Bizmark sam, ki je tako grozno tišal na silovito oboroževanje v Pru-siji in s tim tudi druge k temu silil! Se ve, da je zopet uboga Bulgarija za zagrinjalom, ktere katoliški vladar framaaone in razkolnike v oči bode.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. Vesoljni namen za mesec mali serpan (julij). a) Glavni namen:
Razširjanje Serca Jezusovega bratovščine. b) Posebni nameni:
20.	S. Hieronim Emilijan. Dobra otročja vzgoja. Pridni posli. Važne šolske zadeve. Nekaj popolno zapuščenih.
21.	S. Prakseda. Mladina, ki je zarad lastne ne-premišljeuosti in hudobnosti drugih v nevarnosti. Več zakonskih, posebno takih, ki so v mešanem zakonu, in njih otroci.

22.	S. Marija Magdalena. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Odstranitev nedovoljenih razmer. Več hudo skušanih.
23.	S. Apolinarij. Katol. Cerkev na Badenskem. Pomnoženje duhovnov po freiburški nadškofiji. Vstanova več redov.
24.	S. Kristina. Da bi se mnogim, posebno mladim ljudem omogočilo pogostneje prejemanje ss. zakramentov. Vsi, ki so brez alužoe in zaslužka.
25.	S. Jakob. Prospeh in vspeh katol. tisku. Več mlačnih. Zelo važna predstojnika zadeva nekega samostana. Zmešan človek.	(Konec nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaia, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeiiev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, Dreklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Sestra priporoča svojo bolno sestro v bratovsko molitev Naše ljube Gospe in sv. Jožefa za zdravje, ako je Božja volja. Zahvala se bo naznanila. — Nevarno bolan duhoven. — Bolan dijak za zdravje.
Iz tedenske torbice.
Ali je tega treba, da pridete v „Torbicow vi trije, ki ste nedavuo nedeljo pri sv. maši precej zelo šepetali in šo mene motili! Srednji večji, stranska malo manjša — vsi trije ste imeli mašne bukvice in kolikor sem vidil ste tudi čitali: pa kdo vam je dovolil govoriti pred sv mašo in večkrat vmes? Ali ne veste, da imate sami greh in se tudi drugi spotikujejo? Je-li to prav? Dva izmed vas bodeta najberže kdaj duhovna, če ne še vsi trije, ali ne bo vas še takrat vest pekla, da ste se premalo spoštljivo obnašali pred Bogom?..
Zdaj pa še to-le:
Ob nedeljah je med veliko mašo v Šenklavžu skor vselej tudi ena tiha sv. maša doli zadi — veči del pri oltarji Naše ljube Gospe presv. Serca. In kader ta mine, tudi otnci spred velikega oltarja, ki niso najberže nič pazili na uno mašo. z drugimi ljudmi germe iz cerkve, dasiravno je pri veliki maši še le pSanktus." ali pa še ne. Ali je to prav? Naj bi otroci in tisti, ki hočejo le pri tihi maši biti, ne silili pred omrežje velikega oltarja, ampak ostali doli nižei, da bi pazili na tisto mašo, pri kteri žele biti.
Listek za raznoterosti.
stromes; — Wasserbedarf; — Druckbohe itd. Učeno in znamenito delo za strokovnake v velikem kvartu. Natis Klein-Kovačev.
Nove maše imeli bodo letos naslednji gg.: Bohinjec Peter, 29. jul. v Št. Jurji pri Kranju, Čebašek Janez, 5. avg. v Trbojah, Hribar Fran, 12. avg. v Vodicah, Krek Janez, 23. jul., Nemanjič Janez, 29. jul. v Metliki, Slak Matija, 23. jul., Tekster Konrad, 5 avg. v Teržiču; in gg. tretjeletniki Avsec Fran, 5. avgusta v Šmihelu, Gregorič Josip, 29. jul. v Ambrusu. Jemec Anton. 5. avg. v Davči. prj Sorici, L»kmayer Fran. 5. avg. v Štepano-vicich na Češkem, Pristov Josip, 29. jul. na Breznici, Rihar Leopold, 5. avg. v Kropi, Zupan Janez, 12. avg. v Št. Jurji pri Kranju
„Petero Tantum Ergo: petero mašuih pesem; deset Marijinih pesem: — ter dva kratka in lahka Te-Deuma za mešani in moški zbor." Cena 1 gld. 20 kr. po „Kat. bukvami" ali pri skladatelju samem g. Ign. Hladnik-u samem v Stari Loki. To je 10. delo mladega, pridnega g. Ign. Hladnika, ki bodi Slovencem gorko priporočeno.
('e se sme v nedeljo krojačiti? Dunajski magistrat je zvedel, da ondotna krojaška družba nedelje z delom skruni po svojih delavnicah; torej je ude te družbe opomnil na predpise oziroma na nedeljski pokoj in napovedal je hude nasledke, ako od tega ne odjenjajo. — Potreba pač bi bilo kaj tacega tudi drugod.
Gledišča skor neprenehoma gore; na novo je 3. t. m. zopet pogorelo gledališče v Burdigallu (Bordeaux) na Francoskem. Dokler se premnoge nenravne kazališčne igre ne zamenjajo z nravnimi in poštenimi, dotlej greh zida, kdor kazališča zida.
0. g. Anton Pajmon, župnik v Novi Štifti (Novem sadu) pri Gorniem gradu je dobil župnijo Sromeljako.
Na univerzi v Budapešti je letošnje 1. polletje študiralo 1491 katoličanov, 1145 judov, 409 kalvinarjev, 324 lnteranov. 95 gerkov.
V Pragi je bilo 5. julija posvečenih 40 bogoslovcev; med njimi 4 premonstratenci, 2 avgustinca in 2 minorita. — 1. jul. je 6 usmiljenih sester storilo slovesne obljube.
Vode Ljubljančanom. G. Oskar Smrekar je sostavil osnovo, kako naj bi se Ljubljana z dobro vodo osker-bovala. Precej obširno delo z vodopisno karto, na svitlo dano po liubljauskera magistratu, se imenuje: „Project fiir das Wasserwerk Laibach von Oscar Smreker." Obsega po kratkem vvodu: Allgemeine Hvdrographie der Um* gebung Liibach; — Specielle hvdrogr. Untersuchungen; — Qualitat des Wa8sers; — Ergiebigkeit des Wasser-
(»ubrotm darovi.
Za dijaško mizo: Čast. gosp. župnik Šim. Zadnik 2 gld. — 0. g. kapi. Al. Kraiuer 1 gld. — Preč. gosp. dekan J. Šterbenc 5 gld. — Čast. g. kaplan Fr. Grivec 2 gld. — 0. g. kapi. J. Hudovernik 1 gld. — „Suva z Gorenjskega" 10 gld. s pristavkom: Svota Vam poslana gotovo pride prav zdaj, ko bo treba plačevati račune za dijake. (V resnici; Bog plačaj lOOOkrat Vam in vsim dobrotnikom naših mladenčev! Vr.) — Čast. g. župnik M. Saje 1 gld. 50 kr. — Blaga družbica na Rožniku 5 gld. 40 kr. — Č. g. župnik J. Mrak 2 gld. — Neka dobrotnica 50 kr — lz Preserja 1 gld. — Neka dobrotnica 30 kr.
Za sv. Očeta: Zbirka iz Horjula (5 gld. — Iz Stange 1 gld. — Fara v Mavčičah po č. g. župniku 30 gld. — Reteška fara po č g. Stan. Šrancu 8 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Preserja 1 gld.
Za Danski misijon: Iz Preserja 1 gld.
Za naj potrebniši misijon: Čast. g. župnik M. Sa,e 1 gld.
Za odkupovanje Dahomejskih zamurskih otrok: Gosp. Fr. Omejic 1 gld.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.