Liutok pouk 26in1^iKöi slovsi^slro - N.SN13K1 068. kr. 8l0V6ll8iLiw voMow V uxora,do p« vprazanDl i ogovorili. Ä -oockol/ama.) an» ä«r T O x T H, L M L G L> S slovellisvli unä äsutseii rum Oebl-Mcke kül- äi« k. !i. 8«IäLtM 8lovtziij8«del' Mivillllitiit (Nit 2 1'r^In.) Lesrdeitst unc! verlsßt von < <>ir>« I von Lrutok pouk 0 8l0V6N.SL0 - NSNILlrl 668. ^r. 8lov6v8^im voMom v uporabo p« VMMliM I oäMvorili. Z MÄobama.) »us äsr slovsnisok unä äsutsoli Mm Ktzbisuelltz für äie li. k. 8ol^ttzii 8l«v«iii8kllei' (Nik 2 Toksin.) LtzÄrbsitst nnä vsrls^t von < <>iil< ^ I!«II< I! ><>II < m 1. Kaj je zemljišče v vojniškem pomenu ? Zemljišče je neki del zemeljskega površja z vsemi na njem nahajajočimi se nepremakljivimi rečmi. Kedar poznamo večje ali manjše dele zemlje po njih površji kakor tudi po njih lastnostih, tedaj p o- znamo zemljišče. 2. Čemu je vojaku poznanje zemljišča potrebno? Poznanje zemljišča je vojaku potrebno zato, ker je zemljišče podlaga vcjevanju i ker mnogovrstno upliva na kretanje, razpostavljanje i bojevanje čete. 3. Kako spoznavamo zemljišče? Zemljišče spoznavamo: a) po neposrednem p r o g 1 e d o v a n j i tal, kakor tudi s čitanjem zemljiških spisov, b) poopisovanji z e m 1 j i š č a v n a čr tih i zem¬ ljevidih. LmleitunA. Ete-" Unter lerrnin verstellt inan irxenä einen Ikeil äer vräoksrüLeko init nlien änrMk ksünälieksn unke- veMeken KöAönstänäen. Venn vir grössere oäer kleinere Lerrninstreeken sovoki ikrer vorrn, nis nnek ikrer LesekEenksit n^ok kennen, so kesitrisn vir L s r r n i n k e n n tn i s. Z . is^ äie -rot/r,^6-rc?^ ? Vein 8oläntsn ist äie Isrrninksnntnis L^ruin notk- vsnäi^, veil äas lerr^in äie (lrunäl^e tür äie LriöFS- KkrunF diläet nnä äie LsvsAnnA, ^ukstellnnA nnä ä^s Vsksekt äer Irnxxe iin koken Vriiäe kesinüusst. A. Mre MK-r äie ? vis 'lerrs-inkenntnis erlnnAt ing,n: n) änrek unmitte Ibn re ^nseksnnnA äes vo- äens oäer äie nnt soisks AöArünäets vesekrsiknnA, k) Lns äer vg-rstellunA äes lerr Lins in VILnen nnä Lnrten. 1* 3 L Oddelek. Naris zemljišča. * 1. Katere narise imenujemo načrte i katere zemljevide ? Narise kakega dela zemeljskega površja v tako veliki meri (t. j. v razmerji 1 : 50.000), da so celo manjši predmeti zemljišča zaznamovani, imenujemo načrt. Narise večih delov zemljišča v manjši meri (veliki manjšini) zovemo pa zemljevide*. 2. Kaj mora vojaški zemljevid kazati? Vojaški zemljevid mora kazati tolik del zem¬ ljišča, kolikor ga sami z jednega mesta ne moremo pregledati; zemljevid nam mora na dalje predočiti več ko mogoče vse one dele zemeljskega površja, ki uplivajo na kretanje, razpostavljanje i na "bojevanje čete. 3. Se li rišejo na zemljevidih mnogovrstni predmeti tako, kakor jih v naravi vidimo ? Mnogovrstni predmeti se ne rišejo na zemljevidih v naravni velikosti, ampak v dosti manjši meri, neka¬ teri pas stalnimi, obče priznanimi (dogovorjenimi) znamenji. Vojaški zemljevid mora torej kazati obliko i visokost zemljišča, dalje neravnosti tal, z jedno besedo, zvezo zemljišča, njegovo krivalo, mer i kakovost potov, tek voda, kakor tudi mostove i pregaze, meje, mesta, * „Kroki“, „obris“ imenuje se bolj površen opisek kakega manjšega površja. 3 I. ^.dsoklM. vai'SttzlluiIK Ü68 ^6I'1'Ltil18. I^s?e/iö Dnrs^?iEA6-r werckrr ^ä-rs, r«-rc? rvs?e^6 ^K^^6>r Aö^am-rt? vis varstsllnnAsn einrslnsr äldsile äsr vräodsr- llaeds in Arösserem Liesse (ä. i. dis rum Vsrlrältnisss 1 : 50.000) so, äass selbst noob Kleiners ä'errainobzskts ksnntlieb slnä, vsräsn vlene Asnennt. vis varstel- lunFsn aber Mösssrsr vrästrssken in einsm kleinsrsn Uasss (starker Ver)ünAnnK) nennt man Lart en*. S. lll^as so?? si-re cia^ste^e-r? vins Llilitärkarts soll sinsn solebsn Lerraintbsil äarstsllen, äsr in äsr Llatur niodt von sinsr 8tslls aus überblickt vsräsn Lunn, sie soll ksrnsrs möxllcbst visi von äsm rur ^.nscbannnA bringen, vas auk äis vs- vsAunx, LnkstsIlunA uncl äas Oskscdt äsr Trupps Vin- tluss ausnbt. A. ^r-r-r ärö Darste^rt-rA äe»' verse^isck-rs-r 2lsrrKi-rMc/r6-r rr-rck 6^6Aö-rs^Ä-r^6 r>r c^er -roMrÄe/re-r (Grösse Aese^e/tö-r? vis VarstsllullA clsr vsrsslnsäönsn ltsrrainllriodsn nnä OsASnstänäs kann, vis ssldstvsrstänälisd, nielit in äsr natürlisdön Orösss, sonäsrn nur verkleinert — vsrMnZt — Assedslisn. vssdald vsräen äis OöFsn- stänäs in visl klsinsrsm Llassvsrdaltnisss, einige naoli allZöineingn ksstAesstrten (oonvsntionsllsn) ^sieden äar- ASStöllt. vis Nilitärkarts soll äsinAsrnäss äis Osstalt nnä äis vöds äes Loäens umtasssn, tsrnsr äis vnsdsndsiten äss vsrrains, mit einem Morte äsn LnsammsnlmnA äss voäsns, äis LeäsvknnA ässsslben, ltielitunF nnä Lssedaiköndsit äsr Ms^e, äsn Vaut äsr Oevässer, sovis * „OroHuis", „älerrain-Lkirrs" dsisst sine meistens nur üüodtiZ entvortsns 2slodnunss einer kleinen lerrainstrseks. 4 nadalje vse v naravi od daleč vidne predmete, s kratka vse, kar bi v vojniškem pomenu znamenito biti utegnilo. 4. Kako se tedaj predmeti na zemljevidu predočujejo ? ' Vsak predmet se narisa kolikor mogoče tako, kakor bi ga videli, stoječi ravno nad njim zelo visoko v ozračji. Na barvanih zemljevidih (načrtih) se izbero barve še potem, kakor bi se dotični predmet z visočine kazal. Tako n. pr. se na zemljevidih slikajo vode sinj- kasto, gozdovi (šume) črno-zelenkasto, travniki (paš¬ niki) svitlo- (živo-) zeleno, vinogradi zamolklo-žolto, potovi večjidel svitlo, vrtovi temno-zeleno, hiše (pristave) rudeče ali črno (po tem, kakor so zgrajene, ali so iz ka¬ menja ali lesa), tedaj skoro tako, kakor se v naravi kažejo. 5. Se li narisa vsak predmet tako, kakor bi ga videli gledajoč od zgoraj iz ozračja? Ne; za posamezne manjše predmete imamo stalno ustanovljene znamke i znamenja, ki zaznamenujejo občne pojmove. Ta znamenja moramo poznati, inače ne moremo zemljevidov čitati i se na njih opoznati (orientirati). Na pr. pri gradovih, stolpih vidimo od zgor le krov, na zemljevidih predoči se pa samo njih temeljna oblika; potovi, železnice, potoki, reke, mostovi, kipi, kapelice, cerkve, poštne postaje, pristanišča, mlini itd. se narisujejo s stalnimi sploh sprejetimi znamki. (Glej ključ za čitanje zemljevidov). 4 nned äis Orüoksn nnä Onrtsn, Orenren, 8tüäts, veiters nlle in äer U^tnr von Veitem in äis ^.nAsn küllenäsn Objekts, Lnr? nllss, vns in militüriscdsr Hinsiodt von OeäentnnA ssin Lönnte. ^n/' wöio/rs IMiso AoianAsn in ^o?A6 dessen ciiö ^eAsnstänäö «n/ o?s-" sn>- D«rst6?innA? äeäer OsAknstanä virä nned LlössliedLsit 80 Aereied- net, vis sv nn8 in xrosssr OntksrnnnA ^sraäs von Oden in äer Onkt Zssedsn, ersedsint, ^nk eolorirtsn Lnrten (binnen) veräsn äie Onrdsn ndsräiss 80 Aevüdlt, vis äer detrsiksnäe OsAsnstsuiä nn8 Arosssr OntksrnnnA xernäe von Oden ^esedsn, ersodei- nen vnräs. 80 r. L. veräen nnk Lnrtsn äis Oevässsr in dlün- lieder, Vnläer in solivni^-Zrüner, Mesen in tisk- ^dell-) grüner, VeinAnrtsn in ännLsl-Asldsr, Me^e Arösstsntdeils in liedtsr, Oürten in äunLel-Arünsr, Unneer (Nsierdöks) in rotder oäsr 8okvvLrrsr §nrds (äen 8tsinernsn oäer dölrsrnsn LnuinntsrinUen snt8xreodenä) äLrAsetsIIt, än8 ist Lnniidernä so, vie sie in äer Untur erssdeinen. A. 6^6Aöns^crn6 e^so/rern^? Usin; kür einzelne Lisins Od^ekts Aibt es ksst- Assstrts oollvsntionslis LsrsiednunAön nnä Žsisdsn, vslodö LllAsmeins Ls^rikks vorsteilsn. Oie Lsnntnis soloder 2sioken ist nnentdsdrliod, ä» rann sonst niedt im 8tnnäe vüre, Lmten nn lesen nnä sied nuk äensslben ?n orientiren. 2. lZ. dei 8odlö88srn, rdürmsn vsräen, von Oden Assodsn, nur äie Oüoder siedtdnr, vüdrenä nnk Lnrten nur äeren Ornnärisskorm (Ounänmsntnm) ^ur OnrstsllunA ^slnnAt. Vs^s, Oissn- dndnsn, Oüsde, Misse, OrüoLsn, Liläer, Lapellsn, Liredsn, Ooststntionen, Oedökte, Lüdlsn ete. veräen mit kest^esetrten Lllxemein nnAsnommenen Leiedsn äm- Asstelit. (Viäs ^öiodönsedlüsssl.) 5 Narisovanje neravnih tal. 1. Kako se narisujejo neravna tla ? Neravna tla se narisujejo deloma po njih naravnem obrisu deloma pa tako, da neravni del zemlje na zem¬ ljevidu bolj v oči bode. Neravne tla, na pr. gore, brda, koki, sedla, kadunje itd. zaznamenujemo s črtkami i števil¬ kami višin. Črtke so goste, kratke, črne črtice, ki se poleg tega še vrste druga nad drugo, ter so na- črtane v določeni širini i daljavi. Mer črtic zaznamuje strmino brda. Vrh brda ali griča se označuje z malim, belim krogom. Spoj, to je zveza dveh brd ali gričev tvori sedlo ali dolino, ki je zmirom belo pobarvano. Griči i brda, kakor jih vidimo od zgoraj, se načrtajo po njih'naravni obliki, njih rebra pa s črtami. Cim strmejša je sklonitost brda, tem črnejše, tem¬ nejše se načrta, to je črtke so debelejše i gostejše. Čim manjši je nagib, tem bolj tenke i redke so črtke. 2. Kako se narisujejo mesta (vasi) ? Mesta (vasi) se z vsemi v njih obližji ležečimi predmeti tako narisajo , kakor zahteva njih naravni po¬ ložaj. Pri mestih je poglavitna stvar, da se pota, ki iz njih vodijo, mostovi preko voda, ulice, posamezne Darstellung --rK6/r c^«s Mass, i-r cire Aö^öio/Mö^ (Aö/rcr^e-r) rst, e^errirba^ ? ^.uk jeäer Lnrts bsünäet sivk usuell nm unteren Llnttrnnäe eins vnAreokts In melirers kleine mit Lüern bsreieliLete Ikeils ^erleAte xernäe Omis. Diese Dinie snmmt 2iKsrn xibt äns Lass an, in velolrem äie Lnrte ^ereieknet vuräe, ä. Ii. sie rei§t nn, um vis viel Hsäer OöAsnstnnä nuk äer Lnrte kleiner Aersieknet vuräs, als er in äer Mtur (Virklielrkeit) Ai'vss ist. Utzi vorlltzden UN1ekts um eben so viel kleiner Aereielrnet vsräsn. A. 1^e?e/t0 si-rc^e»r6 »rrii^ä-'ise/r roio/rOAe-r OUeL^ö, we?6/r6 i-r eMe>' bcso-räe-'s /re^uo-'Aö/iode-r ? In einer Lu-rte vsräen desonäsrs liervorAelroben, ä. In „über clsm Llusss" Aereielnret, nlls ^.rten von 8 stoječe hiše, cerkve, dvorišča (gradovi) itd., i v obče mesta. 3. Se li na vojniških zemljevidih predočujejo vse v naravi nahajajoče se reči? Ne jemljejo se vse reči, ki se v naravi nahajajo, v vojaške zemljevide. Eeči, ki nemajo nobene ali le malo vojniško važnost, ako spadajo „pod merilo", t. j. ako so tako majhne, da se ne morejo v meri zemlje¬ vida narisati, se izpuščajo. O čitanju zemljevida. 1. Kedaj znamo zemljevid citati, t. j. Icedaj zamoremo po njem opoznati se? Kedar poznamo opoznanje (orientovanje), kedar smo si zapomnili črte, risanj e i sprejete znamenja, ki se rabijo na zemljevidih, kedar poznamo merilo, v kojem je črtež izveden, tedaj se opoznamo na zemljevidu, spoznamo predstavljene predmete v prirodi, ali, ko jih še ne vidimo, dobimo že naprej po zemljevidu pojem o zemljišči, kojega moramo prehoditi, t. j. mi znamo citati zemljevid. 2. Na kak način se še podpira čitanje zem¬ ljevida ? Čitanje zemljevida se podpira tudi s tem, da se pri posameznih predmetih, na pr. pri mestih (selih), rekah, gorah, gozdovih itd. tudi njih imena zdaj z manj¬ šim , zdaj z večim tiskom naznanijo, kjer se pa ni bati pomote, se imena lehko skrajšajo. M 9 Obzor, glavne strani neba. 1. Kaj je obzor ? Ko smo na prostem polji, kjer nam nič ne zavira razgleda okoli sebe, tedaj se nam kaže nebo kot pro¬ stran obok, ki sega do površja zemlje i nareja krog; ta krog se zove obzor. 2. Kaj razločujemo na obzoru? Na obzoru razločujemo štiri glavne strani. Tam, kjer solnce vzhaja, je vzhod ali jutro; kjer solnce zahaja, je zahod ali večer; kjer stoji solnce opoludne, tam je jug ali poldan, njemu ravno nasproti pa sever ali polnoč. Med temi štiremi glavnimi stranemi pa so še štiri postranske strani sveta, ki jih bomo lehko razložili po tej sliki: sever 3. KaTco so risani zemljevidi? Zemljevidi so risani navadno tako, da če zemljevid pred seboj razgrnemo, imamo zgoraj sever, spodaj tik sebe jug, na desni vzhod, na levi pa zahod. Ako bi kateri zemljevid ne bil tako risan, ima na strani puščico J , ki kaže s šilom proti severu, kar se imenuje „črta za ogledovanj e (orientovanj e)“. 9 Horizont - VVeltKOAtznäeu. b^as -re-r-rt »rcr-r Äo^orrt? L.uf freiem VeZäe, >vo kein Oe^enstLnä äis ^.us- siebt iw Lrsise trübt, LeiZt sieb uns äer svAennnnte Himmel — äus VirmLwent Lis ein weites Oevölde, velebes bis auf äie Lräoberbüobs binabrsiebt unä einen Vmkreis biläst; «Ziesen Umkreis nennt nmn äsn Voriront. Z. «t»^er8e/t6Ä6^ -rra-r nm Äo-'E-^ö? ^m Horizonts untersebeiäst mnn vier Velt^e^snäen. ^nf äer Leite äss LonneimutzLn^es ist Osten, äes LonusnunterMNAss Vesten, äie Oe^snä, vo sieb äis Lonne MttgAs beünäet, 8 üä e n unä äiesem Mr^äs sse^en- übsr btoräen. 2^-iseben äiesen VLuptveitriebtun^en beünäen sieb äis biedenvöltriebtunASN. Venn ^vir eins VeltriebtunA kennen, sinä ^vir im 8tg,näe nueb äie blsben^veitriebtun^en Isiebt s,ns äisser §iAur entnebmen: A. Mrb A6Löic/,-r6^ ? Vie Lorten sinä meist so Zereiebnet, änss, venn num äieselben vor sieb Msbrsitet, so beünäet sieb s,m oberen bbrtenrLnäe Mräen, am unteren 8üäen, rur beebten Osten unä rur Vinken Vesten. Lobte äies ^jeäoeb in einer Lmts niebt äer bub sein, so rsi^t ein Ltrieb mit einer Vkebspitre , äer soASNLNnte biorä- oäer OrientirunAS-Ltriob, äis biebtunA en. 2 10 Pomocki za razvedovanje. 1 , Kako se samoremo razvedeti na prostem polji? Bazvedemo se lehko na pr. po solnci. Če se obr¬ nemo opoldne proti solncu, tedaj imamo pred seboj jng, na levi vzhod, na desni zahod (ali zapad), za hrbtom pa sever. Solnce izhaja na vzhod« in zahaja na zapadu: polna luna stoji ob šestih zvečer na vzhodu, o polnoči na jugu, ob šestih zjutraj na zapadu. V prvem krajci je stanje lune sledeče: ob šestih zvečer je na jugu, o polnoči na zapadu. V zadnjem krajci stoji mesec o polnoči na vzhodu, ob šestih zjutraj na jugu. Če gledamo na polarno zvezdo (severnico), imamo sever pred seboj, na levi zapad, na desni vzhod, za hrbtom jug. Drevesa v gozdih, kamenje, pečine so na severni strani zaraščena z mahovino. Navadna solnčnica se obrača proti jugu. Najbolj zanesljivo sredstvo za orientovanje je pa severnica (busola). Ona obstoji iz medene zaklopčice, ki je s steklom pokrita. V sredi ima jeklen klinec, na kojem se ziblje magnetna igla (severnica). Modri konec one igle kaže zmirom proti severu. 2. Čemu je orientovanje potrebno ? S temeljitim orientovanjem zamoremo posneti po¬ ložaj gora, mest i ostalih zemeljskih predmetov, znamo prav določiti strani sveta, na zemljišči ne zaidemo tako lehko na krivo pot, i če imamo zemljevid pri roki, 10 0i'i6iitiiuiiK8-8i1k8mitttzI. ^<6 V6^MÖA6W -r-rs «rt/' Ä6M />'6t6-t srr o,'r6-t5r>6>t? Umi orientirt sieb L. nneb dem 8tande der 8onne, indem MM sieb ^u MttnZ der 8onne ruwendet, mnn be-t dünn vor sieb 8üdsn, r^ur Oinken Osten, ?ur Leeb- ten Vesten, binter dem Rüeksn über Norden. Die 8onne Zsbt im Osten nut und im Vesten unter, der Vollmond stebt um 6 Obr Abends im Osten, rur Nittsrnnobt^sit im 8üdsn, um 6 Hin- Drüb im Vesten. Oer Nond stellt im ersten Viertel tolAendermnssen: um 6 Obr Abends im 8üden, ru Uittsrnnobt im Vesten; im letzten Viertel stellt er rmr Nitternnebtsrisit im Osten, um 6 Obr Orüb im 8üdsn. Oliekt MM ASAen den Oolnrstsrn, stellt vor uns der Norden, reellts der Osten, links der Vesten, und liintsr unserem Oüeksn der 8üden. Oie Lillime in den Vnldern, 8tsins, (Oelsen) sind nut der dem Norden ^uAöwendetsn 8eite mit Lloos bs- wnebsen. Oie Aewöbnliebe 8onnenl)lume wendet sioll ZeZen 8üden. Dns siellersts OrientirunAsmittvl ist die Oousole. Dieselbe bestellt uns einer mit Olnsplntte überdeckten UessinZdose: — Lbnlieb einer Vllsebenubr — in deren Nitte beündet sieb ein stüblörner füllten, nuk vslcbem eine AnAnotimdel spielt. Die blnu nn^elnutene Nudelsxitre ^siKt immer Ak- Zen Norden. Z. OOosrt rst c?re Orie-rtirEA Osi Zründliebsr OrientirunZ können >vir die Oon- ÜAurntion der OsrAs, 8tüdte und der übriAen VerlAiil- Ob)ekte nernusilnden, sind im 8trmde die DnZe der Velt- AvAsnden riebtiZ ru bestimmen, im VeriAiu können wir 2* 11 upoznamo lehko pred nami ležeče predmete že iz dal¬ jave ter smo v stanu, okoli nas ležeče kraje razločevati i imenovati. Krokiranje. 1. Kaj je kroki ? Kroki je bolj priprost črtež ali obris kakega manj¬ šega površja zemlje; če se pa tak kroki prav v naglici naredi in le bolj površno kaže glavne obrise kakega zemljišča, tedaj se imenuje obris. 2. Kako se kroki najpripravneje načrta? Ko poznamo običajne znamenja, orientovanje i me¬ rilo, tedaj zamoremo načrt kakega malega kosa zemlje — po očesu — prosto s svinčnikom narisati. To je črtež ali kroki. Pri razpostavljanju bojnih straž, pri voditvi patrol in drugih takih poslih ponudi se podoficirju po¬ gosto prilika, da zaradi boljše razumljivosti svoje prijave svojemu predstojniku tudi tak mali črtež k poročilu pridene. Tak načrtek zamore se ve da le s prostimi črtami predočiti zemljišče, i se more raztezati le na majhen del od istega. Najbolje je započeti risati s kake male višine, ki podaja dober razgled. Najprej se narisajo potovi i vode i sicer po njih meri i večjih krivinah (ovinkih) i se njih dolgost po priliki odmeri na korake. 11 uns niokt leiekt verirren; 80bulä wir eine Larts rur VerülAunA Kuben, 8inä wir im 8tunäs äie vor uns §s- lsAensn 6öAen8tünäs äö8 1lsrruin8 8oliort 8obon vom Veiten ru erkennen, umi vermöAsn äis um uu8 bsrum- lisAenäsn Orts vou einunäer ru uuter8ekeiäen. 6ror (i-'og'rtrs cr»r L«<-6c^»rKSsiAste»r ^e^o^-rerr? 8obulä mun äis oonventlonellen 2eicbsn, äis Orisn- tiruuA8urt unä äu8 Alu88 kennt, i8t MLN im Ltunäe äu,8 Orociui8 sins8 kleinen l1srrLinuk8elinitte8 — nuek äem ^UASNML888 — eilllAok mit äem Blsi8tiktö löickt M rsielrnon. Oelsssöntliok äer ^.uLtsllunA von keläwuelmn, §illirunA von kntrullsn unä älinlielior ^.utzubsn, kommt äer IlntsroMier 8slir ott in äis liigM, rum bs88örsn Vsr8tänäni88s 8tzinsr NeläunA, 8kinsn VorK68ertsn Luoli ein OrOWM oäer eins 8kirrs vorlsAsn ru mü88sn. l)n8 Orol Oewü88er ^e- roieknet, unä rwur mit ikrsr Lielitun^ unä äsn Arö88srsn Lrümmun^en, wobei äersn I^LnAe unullbernä mit 8elirittsn ubA6M688ön wirä. 12 Mesta se risajo z nekaterimi hišami i pripisanim imenom, ravno tako tudi gradovi (dvorovi), cerkve, pristave itd. Konečno se označijo posamezni griči, brda, šume, visoka osamljena drevesa, močvirni i hepregazljivi kraji z nekoliko črtami. Orijentovalno znamenje — zmeraj sever — se mora na obrisu zaznačiti, kakor tudi merilo, po katerem je bil načrt ali obris prilično izdelan, na pr. 1^=100 ko¬ rakom ali 1^ b =50 korakom. Ce imamo zadosti časa i sredstev na razpolaganje, zamoremo posamezne zemeljske predmete narisati tudi z barvastimi risalci bolj očividno, na pr. vodo z modrim, hiše z rudečim, ceste (pota), brda s črnim risalcem. Mera, pisma i znamenja orientovanja se označijo vselej s črnim risalcem. 3. Kako se lehko izurimo v napravljanji naertkov ? <$ Ako vzamemo v roke zemljevid kakega nam bolj znanega dela zemlje, na pr. zemljevid našega posadnega mesta, i iz njega cestno mrežo, vode i železnice v mnogo večjem merilu na papir narišemo, se potem s to risavo na zemljišče podamo, narišemo lehko med razdeljenimi naslombami v naravi nahajajoče se ostale predmete, koje vidimo i odmerimo z znamenji za to ustanovljenimi. Idoč od jednega predmeta ali dela zemlje do dru- zega, narisamo na ta del površja zemljo vse ono, kar je vojniško znamenito. Tako zadobimo zadosti zanesljiv obris okolice. 12 Lio 8tüäte veräen änreii sinico Lnn8sr unä Lei- küAllllA ä«8 Kinmen8 änrA08tsiit, in Aikioilsr Vöi8e vsräen nuoir 8ediö88or (Oolrökts), Lireiion, Usiordoke u. 8. ^v. AWöioKnot. 2um 8okiu88ö >veräon einreins Luppen, Löken, Vni- äer, kodo oinnein eteiienäe Lüume, 8ovis nnod 8umxiiA6 unä unpg,88iri)nre 8teiien mit einigen Linien änrA08teiit. Ln8 Oriolltii'UNN8rkiokon — im Loräen — mu88 nuk äem 0ro(pui8 (8kiLro) er8icktiiek Asmneiit ^vsräsn, 8vwis nnek äg,8 Uu88, in vvioirem ein 8oioiiö8 Oroqum ^8kirro) unnüdsrun^8^ei8o Av^sieiinot v^uräe, n. L. I — 100 oäer 1 — 50 8oluitte. Lint mun nu8reiodenä 2eit unä Nittel xur Ver- iuAunA, 80 können .äio einzelnen lerruin-Ob^okte mit LrkiZsn 8tikton uuAen8odoiniioir Asroiolinst ^veräen, r. 1!. äs,8 VnWsr mit Kinnen, äio iLnrmor mit notken, 8trn88vn stVe^e) u. 8. v. mit 8ok^nrren 2oiodsn8tikten. Vn8 Nn88, äio 8oinikt unä än8 OiientinnnAsroioiion 8inä imnloi' mit 8einvniMm 8tikts xn neioknen. S. Lam» --rair ^e-^/ALer^ (k-o^nis- ^ere/r-re-r ? Venn mnn äio Lnnto eino8 bülcnnutsnen lernnin- tkoiio8, L. äon ?Inn 8öiner Onini8on88tnät in äio Unnä nimmt nnä NU8 ävm8sibon än8 8tiA88ennotr, äie Oevn88Si' nnä iiimenbndnon in deäontenä voi'ß'nö88örtom Nn88e nnk8 knpisn roioknot, 8iok 8oännn mit äie8sr 2eioknnnA in8 ilornnin böAibt, ünäot mnn n^vi8oiion äon nut odi^o Voi86 oiknitonon äie in äor kintun vor nn8 A08odenen unä nb- Aemes8onsn ndriAon OoA6N8tnnäs, rveiede mit äon ko8t- Ag86trton 2oioken ieiokt änrAS8teIit ^veräon können. Leim IlederAnnAS von vinom Ikrrnin-OHokte oäer 'liioile rum nnäeren, rvirä vom Lvvi8eüentei'rnin niis8 än8- ^eniA6 oinZereiednst, rvn8 von miiitiui8elior VioiitiAkoit 8ein könnto. 8o ordnit mnn eine AennAonä vorin88lieiio Lkirro äsr Lm^odunA (IImKedun^88kiirre). IB II. oddelek. O zemljišči. Vsg, kar se na zemljišči nahaja, ločimo v dele i reči. Deli zemljišča so razne višine i globine, pa vode na površji zemeljskem stoječa ali tekoča, torej gore, doline, reke, ribnjaki itd. Reči zemljišča imenujemo vse, kar na zemlji raste ali kar se na njej seje, zida i stavi na pr. goz¬ dovi iredkoma razstavljeno drevje, rasteče žito ali setev, mesta, vasi, posamezne hiše, pota itd. Nauk o zemljišči obsega tri dele: I. popis gora (orografija),' II. popis voda (hidrografija), III. popis krajev (topografija) I. Popis gora (orografija). Manjše višine zemljiščenega površja so gorice ali holmci: pravijo jim tudi brda. Večje višine so gore. Gore, ki so sklenjene, se zovejo gorovje ali pa gorstvo. Ce so gore črez 1900 metrov visoke, zovejo se visoke gore (planinske gore). Vznožje ali podgorje je spodnji del hriba. Najvišji deli se zovejo teme, koki, vrhi ali vrhunci, sleme ali greben i hrbet. Strani gore se imenujejo boki ali pob-očj.e reber ali breg, brežina, plazovina. Plane višave ali ravnine na gorah zovemo visoke planote, plato. Bolj strma ko je gora, tem težje se razni oddelki čete po njenih bregovih premikajo, tem težje dospe na nje vrh i tem težje jo tudi prekoračijo. 13 II. v o IN Uri'a in. Aon uotsi'8eiisiäst voi'i'g.iotiisils uoä vsi'i'Lio- As A o o 8 t A, o ä s. v si-rsiotiisils simi äis vi'iiöduuAso uoä Vsi- tiskuoAsu, ä8iio äis VslV8,886i' imk äsi' vi'äodsi'iiäods, Ll80 vei'Aö, VIiLisi', VIü88ö, Isieds o. 8, v. v SI' I' 8 i o A s A s o 8 t 8 oä ö 8ioä 8iis8, V88 8,uk äsi' vl'äs -Uiied8t oäsr Akdaot ivil'ä, 8i8: Väiäöi', VLuios, Vstrsiäs, 8tLäts, vöi'ksi', Wo86i-, IVöAS ii. 8. iv. vis Vslii's vom äisiiAio ^sMiit io äi-si viisiis: I. io äis vsi'Ads86di'sidiioA (OiOAi'oxliis): II. io äis IV 8 8 8 eI' b s 8 e d I- 6 i d o o A (v^äi'OAiÄxiiis); III. io äis 0 rt 8 b s 8 e Ii i'ö id o o lvoxoAi'8i>iüe). I. 8sr§LS3LllI-6iblII1A ^Oi'OAi'aMis). Lisins vi'IiöbuoAvo äe8 Lräboäsim Iisi88so IIü A si. vl'ö88SI'S Ll'dsdo0Aö0 Löi8860 vsrAS. vios ^u88ioinsoiiLiiA6iiäs Rsilis von vsi'Aöo Iisi88t Vs di i'As. 8ioä äis8S vsi'AS üdsr 1900 dosd, 80 osoot ooiii 68 sio Vo sli A s di i'As (UpeoAsdii'Aö). vis oisäi'iA8ts 81sils vios8 vei'AS8 oäsr äs886o ^o- Ä,0A dsi88t äse VU88. vis döoimts 8tsiis dsi88t äsr Zeiisitsi, Xoxxs, Vixksi, Lomni oäsi' vüeirso. vis 8sitso äs8 vsi'A«8 vsi'äso VLiiAS, ild- äaeiioiiA oäsi- vo8vduiiA Asoaoot. I8t äis Köed8is 8tsiis sios8 vsi'AS8 di'sit uoä Ü8vd, 80 Iisi88t 8is sio vi 8,188, II (8xi'ieii viM). äs iiLedäsio äis Lü8eiiiiiiA eios8 vsi'A68 medi' oäsr wsoiASi' 8teii i8t, vii'ä 8is ooeii küi' äis vei^eiiisäeoso 1i'llxpeoA8ttullASii modi' oäsr iveoiAöi' isiedt MtsiA- dai' 8eio. 14 Po bregu, katerega položnost meri 18 stopinj, stopajo pešci še skleneni, konjiki i topničarji pa morajo navzgor i navzdol po ovinkih koračiti. Po bregu, 26 stopinj položnem, pešci ne morejo več skleneni , stopati i posamezni konjiki i topovi se le s pomočjo dotičnih službenih mož dalje pomikajo. Po bregu, katerega položnost je 34 stopinj, zamo- rejo se pešci le v raztresenem redu dalje pomikati. Po bregu, 45 stopinj položnem se le posamezni čarkarji višje popenjajo; če je plazovina še bolj strma, dospe do njenih višili krajev (mest) le po umetnih sredstvih na pr. po stopnicah, lestvicah ali z vrvmi. Pri gori kakor pri vsakej višini na zemeljskem po¬ vršju razločujemo nje absolutno visokost od relativne. Absolutna ali nasebna v i s o k o s t vsake višine na zemlji je nje navpična vzvišenost nad gladino vesoljnega morja, ker se meri od gladine morja povsodi jednako od središča zemlje oddaljene, pravijo jej tudi nadmorska visokost. Relativna visokost.se imenuje ista, ki se od vznožja do vrha meri. Prostrane ravnine, brez očitnih višin na njih, zovejo se planjave; če so suhe i puste, pustinje ali puščave. Podolgasta nižina med dvema pogorjema ali gorov¬ jema zove se dolina. ITajglobokejši del doline, kjer navadno voda teče, se zove dolinska ravnica; kjer je ta ravnica ne¬ primerno široka, pravijo jej dolinska nižina. Dolina ima na straneh stene ali pobočja; najvišji del zelo strme stene se imenuje rob. Glavne ali velike doline ločijo večja hri¬ bovja ali gorstva, stranske doline se pa iz glavne doline med posamezna postranska gorstva vrivajo. Če dve nasproti stoječi gori drugodi široko dolino skoro popolnem zagradite, narejate dolinsko ožino. Ozke doline z zelo strmimi stenami so grape, debri. 14 Lei einer Lö8cbung von 18 Kruden kann Infanterie nocb gs8cblo88en, Luvallerie und Artillerie mü88en 80- rvold bergauf al8 bergab in Vendungen mar8cbiren. Lei einer Lö8cbung von 26 Kruden bört da8 gs- 8olilo88ene Nur8cbiren auf, 88 kommen nnr mebr ein- relne Leiter kort und clis Ke8cbntre nur mebr init Lei- bille der Lodienung8mann8cbakt. Lei 34 Kruden kann Infanterie nocb in aufgelö8ter Ordnung verrvenäet rverden. Lei 45 Kruden kommen nur nocb einzelne Lirailleur8 (Llünklsr) kort: vru8 darüber i8t, kann nur mebr init künetlicbon Nitteln, Stufen, Leitern, Stricken erliegen morden. Lei einem Lerge unter8cbeidst man die ab8oluts und relative Wim. Vb8oluteLöbo i8t diejenige, dis voin LIeero88xiogol ul8 La8i8 ^untereter Lbeil) ge- mö88on vird. Lvlative Lolis i8t diejenige, die vom Lu886 de8 Lorgee bi8 ru 8öinem Kixksi Asme88en vird. Veite Strecken Lundv8 okne LrkölrunAon nennt man Lbenen, 8ind 8ie rvü8te, Stexxen oäer Vn8tsu. Lu8 rrvi8clien rrvei Lernen ein^o8ciiio88SN6 tieke Lund Kei88t Lk al. vsr tiek8ts Liieii eine8 LLaiö8, in rveickem M- rvölinlicir ein Vu88er Üis88t, Koi88t 1'Ii ui 8 oki e; i8t div8ö 8oiüe breit, Liederung. Lie Leiten eine8 Lbaie8 bei88en LänAS oder Vä n d s, der bocimte Lbsii eine8 Lbuiö8 imi88t L ir ai - rund. Lin Lbui in der LunAenricktunA eins8 KsbirAe8 Kei88t LünKsntbul, in der LreitericbtunA (juer- tbui. Lie kleineren Lbüler, velcbe in ein Luuxttbul münden, lisi88en Loben- oder Lsitentliüler. Lclimule, xrvi8cben rrvei Lernen einA68cblo88ono Vertiefungen liei88ön Lliul engen; buben dis Lorgs 8teile Vünde, Lcblucbtsn. 15 Pot, ki pelje skozi zelo ozko i s strmimi gorami zagrajeno dolino, imenujemo sotesko, delile. Večja ali manjša nižina prek gorstvenega hrbta se zove sedlo ali j a r e m; če pelje pot črez sedlo ali jarem, pravimo mu prelaz ali prehod. Črta, od katere se voda na nasprotne strani od¬ teka, imenuje se razvodje. Najočitnejše se kaže razvodje na gorskem hrbtu. Po svoji visokosti se teren v obče razdeljuje ta- ko-le: 1. Poljane ali ravnine, kjer se k večemu le neznatne višine i globine nahajajo (malokrat črez 5 stopinj.) 2. Visoka goljava je pokrajina, ki je proti okrožju jednakomerno znižana. 3. Sredogorje ali srednje gore zove se zemljišče, na katerem so gore 600 do 1300 metrov visoko vzpete. 4. Višavje, če so po njem nad 1900 metrov visoke gore razstavljene, ali če je vsaj toliko visoko nad morjem vzpeto. Po različnosti rastlin, katere gorovje pokrivajo, lo¬ čimo od vzdol na vzgor pet predelov: 1. Žitni predel, po katerem raznovrstno žito raste. 2. Gozdni ali lesni predel, ki je navadno z gozdovi pokrit (600 do 1300 metrov). 3. Gorski ali travni predel, po katerem so pašniki i senožeti razprostrti, i le tu pa tam raste nizko grmovje (1300 do 1900 metrov). 4. Skalnati predel je brez rastlin; le mahovi radi po njem poganjajo. 5. Snežn a ti predel je navadno s snegom i le¬ dom pokrit. 15 Rnlirt dnrob eins solebs Vbalonge ein IVeg, so beisst er ein Rlngxass, vskile. Der niedrigste liebergang über ein Osbirge beisst 8 atteI oder doeb. ver lange Rücken eines Osbirgss, von velcbem ru beiden 8eiten ciie Oevvasssr abtliessen, weisst dis IVasserscbsids. Iin Allgemeinen tbsilt man das Terrain ein: 1. inRIacbland, vo es nnr geringe Lrbsbnngsn und VöMöknngen gibt gelten über 5 Orad) ; 2. in Ho«bland, ein bandstrieb, der glsiebmässig boeb gegen die Umgebung abkillt; 3. in Mittelgebirge von 600 bis 1300"/ Höbe; 4. in Hocbgebirge, rvvlcbes über 1900"/ Höbe bat. I^aeb dem Fortkommen der Rlatnrxrodnkte tbsilt man die Osbirgs nocb in 5 Regionen (^bscbnltte) ein: 1. Oetrvideregion, ^vo noeb Oetreide toitkommt. 2. lValdregion, vo Vnlä knltivirt werden knnn (600 bis 1300"/). 3. ^lxenregion, mit Ornsvvnebs und sxrirliobsm Lrüxxellml/. (1300 bis 1900"/). 4. Reisen region, ebne Rll^nrenvvnebs (ebne Ve¬ getation). 5. 8ebneeregion, velebe mit evigom 8cbnee be¬ deckt ist. 16 II. Popis VOda (hidrograflja). Voda je ali: 1. tekoča ali 2. stoječa. 1. Tekoča voda. Vse po suhem tekoče vode izvirajo ali iz studen¬ cev ali iz jezer ali se pa naravnost iz deževnice na površji zemlje zbirajo. Kakor hitro se voda vije v strugi, zove se potok. Večja, po strugah tekoča voda, imenuje se reka. Reka, katera več drugih stranskih rek (dotokov) v se sprejemlje, i se izliva večidel naravnost v morje, zore se glavna reka ali veletok. Pri tekoči vodi razločujemo desniilevibreg, i sicer imamo, če se obrnemo na stran, v katero voda teče, na desnej desni breg, na levej pa levi. Žleb, po katerem potoki, reke i veletoki od izvira do izliva ali ustja teko, imenuje se njih pretoka, vodo- t o č ali tudi struga, korito. Površje vsake stoječe ali tekoče vode se zove nje gladina. Najglobokejši del vode se zove dno. Na straneh vode so bregovi; pri morji pravimo krajem morja tudi primorje ali obrežje. Razloček med nadmorsko visokostjo vira i izliva kake vode se imenuje njeni p a d. Hitrost ali brzoto tekoče vode preračunimo, ako z uro v roči opazujemo, koliko časa potrebuje n. pr. kos lesa, da prej zmerjeno razdaljo med določenima krajema preplava; postavim od jednega pri reki stoječega dre¬ vesa do drugega. Pri velikih rekah hitrost vode ni povsodi jednaka; mesto v rekah, kjer voda silno hitro dere, se zove nje brzica. 16 II. MLSLsrLssoIirsiLnnZ (UMroArnMe). Vis 6sivÜ888r rsrkMen: 1. in klis88enle, 2. in 8tsiienle. 1. riiesseiille deniisser. viiesssnäe 6evL88sr ent8prinA6n entveler su8 (ju sli on, nu8vnnl8S6n olsr nu8 ru8nmm8ntii888sn- äsm vsAsnivnsser (Vinn8nlen). 8o1inll ein üiosLviiäes ^Vn886r ein Lett dillst, nennt mnn 68 vneli. vin Arö88Si-08 Üie88snls8 IV-i88sr Iiöi88t Vili88; ei-Ais88t ei' sieli nneir ^uknniimo meiirerer HedenMs86 in ln8 Neer, 80 iioi88t er 8trom. IVsnn inan lein vnuks eins8 Üis88vnlsn IVn88öi'8 nneiidliekt nnl len liüeksn lortirin Aöivenlet iint, polier ln8 IVnWör kömmt, 80 irnt iniin rin- reektsn Vunä äg.8 r selite Ilker, nur linken Lnnl ln,8 links vker. Vie Žanre VertiskunF, ivslelle ein VIu88 von 8vi- nein IlrspruuAe 1>i8 ru 8sinsl- LlünlunA einnimmt, I>si88t 8sin vett. Vie ObeiMeliö le8 Vg.88Si'8 iiei88t 1Vn88si'- 8p iexsi. Vvl- liebte Hivii lei' VevvLMsr iiei88t V r u n l, ru iisiäsn 8sitsn 8inä lio vlsn, beim Neers Ver-tsle ASNiiNNt. Vie 6s8eiiivinliZ'keit, mit ler ein VIn88 Üiö88t, Iiei88t sein Vekiille. Vie Vsseiiivinlixkeit ls8 >Vii88ei'8 kaun insn bs- reeilnsn, rvenn iniin init ler vlir in ler vLnl bsobiieiitet, vie visi Leit ein 8eliiviininenl68 8tüek volr belrirk, um sine iiin Ilker dereiciinete 8trseicv inimbrimeirn-iiiiinen, r. I>. von einem v-ium rum g.nlsrn. Lei Aro88ersn Viii88en i8t 8ie nieiit Alsioii; la, ivo äii8 IVii88sr nm 8Li>neii8tön Üis88t, Iisi88t sie 8trom- 8 t ri e Ii. 17 Ako .je reka zlasti med skalnatami bregovi zelo stisnena, imenuje se to reška ožina. Voda, zlasti velika reka, se na horizontalni rav¬ nini semtertje razcepi v več panog ali ram; te rame se po svoji velikosti, po globokosti i širokosti imenujejo glavne i stranske pretoke. Ako se glavne i stranske pretoke zopet združijo, imenuje se po njih sklenjena zemlja otok ali ostrov. Porečje se zove vsa zemlja vkup, s katere se vode v jedno reko odtekajo — ves svet med njenim razvodjem. Plitvi kraji v reki se zovejo plitvine. Ako imajo take plitvine trdno dno, da vodo lehko prebredeš, imenujejo se prebrodi ali pregazi. Ako se prek vode napravi zagraja, ki ima vodo zajeziti, imenuje se to jez. Da voda, zlasti zelo napeta ali močno dereča ne spodkoplje i raztrga bregov, napravijo se ob njih mali jezi, katerim pravijo pol ujezi. 2. Stoječa voda. Stoječa voda se po različni velikosti prostora, ka¬ terega pokriva, različno imenuje, namreč: 1. Luže, vtone ali to mu m e, močvirje; te stoječe vode z blatnimi (kalužnimi) tlami se o ve¬ liki suši rade posuše. 2. Vodnjaki i rib n jaki, v katere se voda večji- del po potokih i rekah izliva pa tudi po potokih i rekah odteka. 3. Jezera, to je, zelo obširne i globoke stoječe vode. Ločijo se v gorjanska, dolinska i nižinska jezera. 4. Morje, ki obliva vse dele sveta. Ravne obali morja se zovejo p cmorje, strme p rim o r j e. 17 IVirä äer Vlu88 xlötrlied äured tel8lge Ilker ver¬ engt, 80 nennt man äies eine llln88sngs. Oin lllu88 dann 8ied tdeilen, nnä äann nennt man äie Idsile ^e naed ikrer Oro886 Haupt- unä Heben- arms. Vereinigen 8ied äie Vrine ivieäsr, 80 Iiei88t äas von idnen uw8edlo888ne Oanä In8kl. -lener Idsil sins8 Oanäe8, äs88en 8ämmtlied8 6e- ivä88er einein lllu88ö rnüis88en, Ksi88t äa8 llln88gebiet äe88slden. Lsiodts 8töIIen in einem lllu,88s dsieesn Vntisken. Heden 8olede Ilntietsn einen tö8ten tlrunä, 80 äa88 men äured 8elde ^vaten oäer tadren denn, 80 nennt man eins 8o1ede Stelle Onrt. IVirä, nm äne IVa88sr antrudalten (rn 8tanen), c^ner clnred äen lllu88 ein Damm gezogen, 80 nennt men äis8 ein IVedr. Ilm äa8 Vdrei88sn äer Vln88utsr äured äe8 IVn88er M vsrdüten, veräen Heldäemme in äs,8 IVe,88er dinein- gednnt, nnä äleee nennt men Sxorren. 2. Stellende tlennsser. §8 gibt: 1. kkütren, Vnmxel, Lumpte mit selüemmigem 6rnnä, äie bei gro88er Hitre okt mmtroolcnen; 2. Vsiede, velede clnred einen Deed oäer Vln88 2n- nnä Vbllu88 erdnlten; 3. Leen, gro886 8todvnäe 6eivÜ88er, nnä revur 6e- birg8- nnä l^enä8oen; 4. Llssro, evslods genM dlrätdeils sin8edlie88en. Ole lleoden Ilter äe8 Neere8 nennt man 8 tr a ncl, äie 8teilsn Lü8te. 3 18 Ozek kos suhe zemlje, ki med dvema morjema sklepa dve večji deželi ali celini, zove se medmorje ali zemeljska ožina. Ozka. proga vode, ki med dvema deželama dve morji sklepa, se zove morska ožina, struga, ali tudi preliv, ker se po njem morje semtertje preteka. Ozki i daleč v moije potegneni polotoki so ze¬ meljska stegna. Končina ali ert zlasti goratega polotoka i zemeljskega stegna se zove predgorje, zemelj ski nos. III. Popis krajev (topografija). Teren more biti: 1. odprt, če nobena stvar ne omeja razgleda i ne zavira gibanja čet; 2. zakrit, če je prosti razgled po raznih stvareh omejen, vendar ni zemljišče tako ustvarjeno, da bi se četa nikakor (absolutno) ne mogla po njem gibati; 3. presekan ali pregrajen, če je na njem prosto gibanje i časih tudi razgled ali po polnem ali le deloma omejen. Krajec zemljišča je kos zemlje, ki je ž na¬ ravnimi stvarmi n. pr. z vodami, gorami, klanci itd. omejen i zagrajen. Soteske ali defileje se imenujejo ozke vezi dveh krajev zemljišča. Krajepis se deli v tri dele: 1. popis kakošnosti zemlje same; 2. popis vseh stvari, ki iz zemlje rasejo ; 3. popis vseh reči, ki se na zemlji stavijo (zidajo). 18 Lin selwwlsr Ltrsiksn Lanä, veleber rvisebsn 2vsi Nsersn ^vsi grössere Länäsr verbinäst, weisst I^näenxs. Lin sebwnler Streiken IVa-sser, vslslier rvissbsn rvei Lünäern ^vei Neers verbinäst, beisst Nssr- enxe. Oebnt sieb sw sebwnlsr 8treiken I^nä vsit in äns Neer binsin, 80 bsisst äies sine Lrärun^s; ist selbe kelsiA nnä AsbirAiA, Vor^ebirAS. III. Ori.LdSSLilrsILu.NA (IsxoAwxbis). Vas lerwin ist: 1. okken, vo niebts äie ^ussiebt nnä äis LsvvsAunx äer Iruxxen besobrünbt; 2. bsäeebt, vsiw äis kreis Linseknn bssebrünbt Ist, obns äe,88 ^eäoeb äsr Loäsn ein e-bsolutss Nin- äerws kür äis LsvexrwA äsr Irupxkü bistst. 3. äursbsebirittsii, in velebew äis kreis Leve- ^unZ äer Gruppe unä aueb bünlix äis ^.ussiebt sntvveäer oäer tbeilveise bssebrünlrt ist. lkeriwing-bsebnitt ist eine Ltreelcs I^anäes, velebes äureb ein l^nturbinäsrnis, 2. 3. liäus.s, KöbirAS, Lvblucbt böArsnrt ist. LnAvöKS, Vekilss sinä sebwLls VerbwäunAön rvsisr "kerrainabsebnitte. Nnn tbeilt äis Or-tsbessbrsibunA in ärei 'Ikeile: 1. in äis LesebrsibunA äsr Lssebaikenbeit äss Loäsns: 2. in äie Lesebreibun^ ässsen, vs.8 Lus äew Loäen bliebst; 3. in äis LsscbrsibunA ässssn, vas nuk äsw Loäsn nntzebnut ist. 3* 19 1. Kakošnost zemlje. Zemlja je kaj različna: a ) m e h č i n a ali m e č a v a, n. pr. mokri travniki, močvirje, mahovje, močarina; V) prstena ali mastna zemlja (njivina); c) peščena ali suha; d) kamenita ali skalnata. 2. Rastljine na zemljišči. a) Visoki gozd; b) hosta; c) grmovje; d ) razna žita i drugi zemeljski pridelki; e) travniki; /') pašniki; g) druge nekoristne rastline i mahovi — pustinje. 3. Stavbe. Med stavbe štejemo vsa poslopja, umetne ograje i zabranbe, kakor tudi one umetno izdelane predmete, ki nam služijo največ le v orientovanje, kakor: križe, znamenja, kapelice, kažipote itd. Poslopja služijo raznim namenom i stoje ali na samem, ali pa v večjih ali manjih kopah zbrana i se potem imenujejo: dvor, grad, selo, vas, trg, mesto. Posamezna poslopja, kraji i mesta vplivajo močno na bojevanje, ako so po svoji legi i svojem zidanji pri¬ pravna za branbo. a) Kraj i. Pri teh so posebno važni: 1. Oklepi kraja (mesta, trga, vasi), ali je kraj obdan z zidovjem, z jamami i jarki, z nasipi, z lesenim plotom, z živimi mejami. 2. Vhodi v kraj, ali se pride vanj skozi vrata ali skozi ulice. 3. Število poslopij i gradivo, iz kate- 19 1. Leselialkeulieit Les LeLeus. Oer voäen ist: a) Veielrlanä, als: liesse Viesen, Äloor, liork, 8unrxk, Norast, ö) eräix er Loäen, s) Lanädoäsn, steiniger Loäen. 2. LeuaelisunA Les LoLeus. a) Voelnvalä; b) vnterlrov; e) Oedüselr; c?) Oe- treiäs; e) Viesen; /") Vutlreiclen; A) 8texxen. 3. Lauten. 2u äen Lauten reeliuen dr alle Oedäuäs, Ittinst- lielis LintrisäunAen uncl LetestiAun^sdauten, svlvie aueli ^sne künstlieli er^suxten OeFenstanäe, >velclis lsäi^lleli rur OrisutiruuA clleneir, als: Lreurs, Lllästoeke, La- xelleir, Ve^veiser u. s. ^v. Vsbäuäe äleueu r:u verseliisäeiisir 2^vsekeu uuä stellen eiitveäer eiureln eäer in melir oäer leiiiäer grossen unä öusallunenIiLilAenäsn Vruppen uuä külirsn äann äiö LenennuuASii: Vok, 8eliloss, Veiler, Dort, Aarktkleelc e u, 8taät. vinrsln stklienäe Vsdäuäs, VedMäs^ruxpeu uuä Ortselrakten. nslunen einen grossen vinüuss auk Las Vs- kselrt. venn sie ilirer VaZs nnä Bauart naeli rur Ver- tlreiäiFunA AvelMet sincl. «) Ortsoliakten. Lei Ortseliakten ist rvielitiA: 1. Lis VmkassunK cles Ortes, od init Nausrn, Oraden, ^ukvürken, Vartsn- räunen, ledenäiAön Veolcen uwAeden. 2. Vie Orts- 20 rega so narejena; ali so lesena ali zidana, iz kamena ali opeke (cegla) stavljena; ali so s slamo, ali s skod¬ lami ali s kamenem (opekami, skrla) krite. , 4. Kako so posamezni notranji deli med seboj skle¬ ne ni; ali so ulice široke ali ozke, ravne ali strme, ravnočrtne ali krive; ali ima kraj večje prostore — tržišča ali ne. 5. Število prebivalcev; ob vojni je prevažno tudi poznati njih mišljenje, ali so nam udani ali pa sovražniku. b) Pota. Pota se razločujejo po svoji širokosti, kako¬ vosti i po tem, so li pripravna za težke ali lehke vozove ali za osedlano živino ali pa steze samo za pešce. Ceste I. reda j s trdno podlago na t nad 5 m j j ( trdni zemlji ’ jj i ui-uiijL /.um iji, rablji ve J ” ( za vožnjo o vsakem IH- » J času i vremenu 2-5 do 5™/ f pod 2-5 m j J m Dobra pota, najmenj 2'5 metrov široka se po¬ sipavajo o času porabe i potrebe, pripravna so o vsakem času za prevoz topov i ložejega povoza. Pota I. r e d a 1 niso o vsakem j najmenj 2'5 m f 1 ,. , „ II. „ J času za rabo ( pod 2’5 m j suo a ' Ta pota se ne posipavajo i so za rabo le pri lepem vremenu i za lehke vozove. Jezdna ali tovarna pota. Taka nahajamo v gorah ter služijo obloženi živini (mulam itd.) za prehod ali pa jezdecem. Steze so le za pešce. 20 einAänAe, ob Dbore, Dtortsn oäor oitsno Dasssn- oinAänAo vorbanäen sinä. 3. Dis 2abi unä Lau art äsr D ebäuäe; ob von 8toin oäor Dolr, ob mit 8trob, 8ebinäeln oäor 8tein (Daobsebistor) Asäookt. 4. Dio in noro VsrbinäunA: ob scbmaio oäor brsite, A6- raäo oäor krumme Dassen unä Arössere DIätrs vor- banäon sinä. 5. Ist viebtiA äio 2abi nnä iin LrieAS aucb äio DssinnunA äor Dimvobnor ru ertabren. b) IVöAS. Dio IVsAS veräen naeb ikrsr Droits, D e s e bat- tonkeit nnä ^s naobäom aut äonssiben seb^vorss oäor loiobtos Dubr'ivork oäor bios 8aulntbiore oäor oinrelno DussAünAor tortkommen können, tolAenäerinassen oin- Aotboiit: 8tras8ön I. Oiasso I „ HI- „ II. mit testom Un¬ terbau aut ua- türliob testom Loäen in,isäor äabrosroit tabr- bar i über 5 von 2 5—5"/ , unter 2'5 Drbaitsno Dabr^voAS, ininäsotsns 2'5 breit, rvoräsn xerioäiscb notbäurktiA eriiaiton, sie sinä tnr Dolässeoobütro nnä isiobton Drain ^säorneit tabrbar. Dabr^voAS I. 61. i niobt in ^eäor s minä. 2'5"/breit. „ II. „/äabrsLreit tabrbar unter 2'5"/ „ Diese ^Ve^o >vsräen Aar nicbt erbaiten unä können in äor DeAsi nur bei Autor IVitterunA von nur leicbtem Dubrworks benutzt vsräen. Roit- oäor 8aumv6Aö. Diese kommen im 6o- bii'Ag vor unä äisnvn rum Verkebr mittelst beiaäenor 8aumtinoro. DusssteiAö können nur von DussAänAern bo- nütrt vsräen. 21 Pri Tsakej poti se posebno gleda na stran, v ka¬ tero pelje; na nje ovinke i njeno širokost; na njeno položnost — ali je bolj ali manj strina ali po polnem ravna; na njene strani ali kraje — ali so jarki i jame ob njej obzidani ali ne; na brvi i mostove, ki črez nje drže. Tudi železnice se prištevajo k umetnim potom. Pri teh je treba vedeti, ali so parovozne ali konjske želez¬ nice i ali imajo parovozne železnice jeden kolovoz ali pa dva, dalje velikost kolodvorov, število raznega občila, n. pr. parovozov — hlaponov — vozov za ljudi, živino, blago itd., število ljudij, ki pri dotični železnici služijo, potem telegrafične zveze. c) Mostovi. Ti so ali zidani (iz kamena ali opeke) ali železni ali pa leseni. liazen teh se nahajaj? še mostovi na kozah pa mostovi na ladjah ali čolnih, slednjič mostovi na vrvi; tu moramo omeniti tudi brodove, ki na raznih krajih ljudi prevažajo. Pridjani ključ kaže, kako naj bralec napravlja po¬ trebne krokije, t. j. male načrtke, mape ali plane. 21 Lei IVsFsu duuäslt es sloli voi^ÜAlied um äsu 8tuu88Su^uA, ä. i. äis RisdtuuA uuä ^VsuäuuA äsu 8tiA886, äuuu UM äeusu Lrsits, 8tsiAUUA, drudöusiu- 1L88UI1A uuä Ledeudi'üekuuFSll. L.ued äis Li8su.dullu.eu LÜ88su ^u äsu Lüu8tliedsu Vs^su Asreeduet ^suäsu. Hier 18t viodti^ ru vi88su, ed 8is Loeoiuotiv- oäsu Lfsuäsdudusu uuä od äis enteren eiu- oäsr äoxpslAöIöi8iA eiuä, keruer äis 6rö88ö äsu Lududöks, 2udl äsr Lstuisdsiuittel uuä äse ?si'8ouul8, äunu äis tsl6Auuxdi8sdsu VsudiuäuuAsu. c) Lrüsksu. vsusu Aidt S8 vou 8tsiu, Liseu uuä Ilolr; keuusu Look- uuä 8ediikbuüeksu ^?outoudunekeu), euälied üis- xsuäs Li-üeksu, Lüdusu uuä Ledeiäuiusu. Hie äis8s Isui'uiutdsils uuä 6öAsu8tüuäs üuäst äsu Ls8öu ule Lsdslk Miu Isiodtsu ^uksiäiFSu vou 6uo- q>M8 (LIsiue Liuus) iiu dsilie§suäsu Leri-uiusedlüWSI ubFsdiiäst. Ključ za-cUanie map i zemljovidov. 1:75.000 v m eri Dk7,v77?i -"ÜLKT-l-rornen. klilHäu^iv L Zrrms 8cklüs8el rum satten u.flanlsssn _ 'm ÜLi-stellunyen 1'75.000. IkaA7»7veAL -8-777777777,>Ae^ .277/sÄeTAe SWL-üSL- ^77,7,7?-,,^-- ^^-^TÄiAST-^aiTTi —«Mk^ 8c?-7/?7,>-t<7iL -- 7k>'tt7>7,-<»7i7>n M7-r 0071 .M77!. 7>^L.WenK,7a» M«^e 'MrTrEidon. KÄiLe/i' ^-7<7 G 6^5717^71- 7l/At'7'7/ «77.^ 'UiT-eKre T_^>77/7^7<'77cL ,7. .5^77.^7V, - 2 'Z,'/ 28 Obseg. Stran Uvod.2 I. Oddelek. Naris zemljišča.3 Narisovanje neravnih tal.5 Merila.6 Posebno iztikanje ali opuščanje posameznih pred¬ metov na zemljevidih.7 O čitanju zemljevida . 8 Obzor, glavne strani neba.9 Pomočki za razvedo vanje.10 Krokiranje.11 II. Oddelek. O zemljišči.13 I. Popis gora (orografija).13 II. Popis voda (hidrografija).16 III. Popis krajev (topografija).18 23 l n li Ä ! t. Lsits LinIsitunA. 2 I. L-dseknitt. vMZtelluiiA äes IsrrAlls.3 vMstelluiiF äsr LoäemEdeuksiteu .... 5 UA888tllhö . 6 HsrvoiLsdsn unä IV«AlÄ88ön A6^i88Si' OdMts iu Lai-ten. 7 L^ten1k8öii. 8 Horizont-VeltAS^siiäöll. 9 Oi'iöntirunF8-HiIk8iiMeI. 10 6ro