plačana v gotovini GRADBEN I VESTN IH LETO XVI JANUAR 1967 ŠTEVILKA 1 POSLOVNO ZDRUŽENJE GIPOSS: STANOVANJSKA GRADNJA V LJUBLJANI WIMM V ladim ir Čadež, dipl. inž.: Dosežki na področju industrij ske g radn je stanovanj v S lo v e n ij i ............................... Vinko K oren, dipl. inž.: Sm ernice za preiskave večkom ponen tn ih in jekcijsk ih suspenzij (Konec) . . . . Gospodarsko-pravna vprašanja D. R aič: Sprem em be tem eljnega zakona o g radn ji inve sticijsk ih o b je k to v .............................................................. P rav ila ZG IT S l o v e n i j e ......................................................... Mnenje in kritika Bogdan U rbančič, dipl. inž.: Zasnova in izgradnja kop r­ ske l u k e ........................................................................................17 Vesti .................................................................................................. 18 Gradbeni center Slovenije Igor B lum enau, dipl. inž.: 42-urni delovni teden v g rad­ beništvu in in d u s t r ia l iz a c ija .............................................. 19 Vesti Z G I T ........................................................................................20 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani D ušan V endram in, dipl. inž.: P roblem zm anjševanja h ru ­ pa v to v a rn ah in p rak tičn i rezu lta ti izvedbe zvočne zaščite v tovarn i P l u t a l .........................................................21 V. Č adež: R esults obtained in the dom ain of in- 1 du stria l building of apartm en ts in Slovenia V. K oren: D irectives for testing in jection suspen- 9 sions of m ore com ponents 12 15 O dgovorn i u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. U red n išk i o d b o r: Ja n k o B le iw eis , d ip l. inž., L o jze B len k u š , d ip l. inž., L o jze C ap u d er, V lad im ir Č adež, d ip l. inž. p rof. Bogo F a tu r , M a rja n F e r ja n , d ip l. inž., V ekoslav Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo K eržan , d ip l. inž., M aks M egušar, dipl. inž., B ogdan M e lih a r, M arko M ežnar, d ip l. inž., B ogo P ečan , B oris P ip an , d ip l. inž., M a rja n P re z e lj , d ip l. inž., D ragan R aič, F ra n c R u p re t, V lado Š ram el, d ip l. inž. R ev ijo iz d a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek . ra č u n pri N aro d n i b a n k i 503-608-109. T isk a t isk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a za n eč lan e 15.000 d in a r je v . U red n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 1 — LETO XV — 1967 Dosežki na področju industrijske gradnje stanovanj v Sloveniji DK 728.224 (Slovenija) Vl a d i m i r Ca d e Z, d i p l . i n ž . Gradnja stanovanj je kompleksen družbeni pro­ blem in je uspešnost reševanja tega vprašanja od­ visna od več faktorjev. Ti so urbanistična ureditev zemljišča, ki omogoča organizirano gradnjo stano­ vanj, financiranje, dolgoročno planiranje izgradnje stanovanj, komunalno urejanje zemljišč, možnosti razpoložljivih m aterialov za gradnjo in sama teh­ nologija graditve od pro jek tiran ja do gradnje sta­ novanj. Od naštetih faktorjev je bistvena tehno­ logija gradnje, ki odločujoče vpliva na kvalitetno reševanje tega družbenega problema, vendar samo v prim eru, če so istočasno urejena tudi druga vpra­ šanja. P ri tem ne smemo prezreti dejstva, da pred­ stavlja udeležba gradbeništva, ki je v tehnologiji gradnje, le ca. 35 '°/o v odnosu na vse zgoraj nave­ dene faktorje. To se pravi, da je industrijska so­ dobna gradnja stanovanj pogojena predvsem z vplivi izven samega gradbeništva. S truktura, kvaliteta in lokacija stanovanj je odvisna od kupcev stanovanj, to je neposrednih naročnikov, ki financirajo gradnjo. Pred stanovanj­ sko reformo so jim bila sredstva za gradnjo stano­ vanj adm inistrativno določena in zbrana. Ta sred­ stva so se trošila po kriterijih , ki so jih določili stanovanjski skladi. P ri tem pa neposredni korist­ niki stanovanj niso imeli direktnega vpliva na strukturo, kvaliteto in lokacijo stanovanj. V tem času so bila zgrajena večkrat stanovanja razmero- S tan o v an jsk a so sesk a S-6 L ju b ljan a-B e ž ig rad ma visokega standarda, ki ob pogojih ekonomskih najem nin ne bodo več ustrezala stanovalcem z niž­ jimi osebnimi dohodki. Koncepti projektantov sta­ novanj niso bili podvrženi v zadostni m eri eko­ nomskim kriterijem gradnje, ker jih sredstva, ki so bila dodeljena, niso silila v njihovo racionalno trošenje. Ko se je v letu 1962 pričela v Sloveniji uvajati proizvodnja stanovanj za prodajo, so se začeli novi procesi v organizaciji in tehnologiji graditve sta­ novanj, ki so bili potrebni za uspešno uveljavitev proizvajalcev stanovanj na tržišču. V času konjunk­ tu re gradbeništva v preteklih letih kupec ni mogel vplivati na ceno, temveč več ali manj na samo za­ snovo in lokacijo. Stabilizacija investicijske po- S tan o v an jsk a sto lp n ica v M aribo ru M ontažna g ra d n ja v C elju trošnje in stanovanjska reform a pa sta zavrli viso­ ko dviganje cen gradbenih storitev in povečali neposreden vpliv kupcev na struk turo , kvaliteto in lokacijo stanovanj. Postavljajo se zahteve po m anj­ ših stanovanjih v blokih, predvsem se pa povečuje obseg gradnje individualnih stanovanjskih hiš. Čim večji bo ta pritisk, tem nujnejša postaja industria­ lizacija graditve stanovanj v raznih oblikah in sistemih, k i lahko zagotovi racionalno in hitro gradnjo. Ko razpravljam o o tem, kakšna naj bodo v bodoče stanovanja, bo vedno bolj pom em bna vloga gospodarskih organizacij kot kupcev stanovanj in bodo m orali proizvajalci stanovanj bolj kot doslej upoštevati njihove želje. Gospodarske organizacije, k i ustvarjajo sredstva za gradnjo, bodo neposredno vplivale na to, kakšno stanovanje in k je naj ga zgradimo. Kupec stanovanja (tako kot kupec avto­ mobila) daje svoje zahteve, proizvajalci pa morajo prilagoditi svojo proizvodnjo tem željam ob upo­ števanju razpoložljivih proizvajalnih sredstev in možnostih, ki jih p ri tem dajejo činitelji izven same proizvodnje, ki pa kot je bilo že rečeno, posredno vplivajo na samo gradnjo. Gre za to, da z razpo­ ložljivim i sredstvi gradivo čim več, kvalitetneje in čim hitreje. V prašanje je, če tem zahtevam lahko ugodimo z doslej najbolj običajnim klasičnim na­ činom gradnje, ali pa, da spremenimo koncept obrtniške proizvodnje stanovanj in se odločimo za industrializacijo grajenja. Tu gre za nov koncept, za novo miselnost, za način proizvodnje, ki ga je industrija že usvojila. Tako npr. p ri nakupu avto­ mobila, k i se proizvaja serijsko v raznih tipih in barvah, nihče ne postavlja specifičnih zahtev, kakš­ no naj bo vozilo, am pak se m ora kupec sprijazniti s serijsko izdelanimi tipi, ki jih je proizvajalec skrbno proučil in organizacijsko tehnično tud i iz­ delal. Čeprav se p ri vseh industrijsko izdelanih proizvodih zadovoljimo s serijsko izdelanimi pro­ izvodi, pa se p ri g radnji stanovanj običajno težko odrečemo specifičnim in individualnim zahtevam ter naš individualizem težko prenese nujnost, da moramo tud i stanovanja graditi serijsko v posa­ m eznih tipih. Odraz teženj po individualni rešitvi so individualne stanovanjske hiše, k jer predstavlja vsak objekt posebno rešitev. Sm otrnejše in bolj dognano pa se je doslej razvijala gradnja stanovanj v blokih, v rstn ih hišah in stolpnicah, ki so jih g ra­ dila gradbena podjetja v družbenem sektorju. Na tem področju se vse bolj uveljavljajo racionalne rešitve v proučevanih projektih, ki se v večji ali m anjši m eri uporabljajo p ri serijah istih objektov na raznih področjih Slovenije. Kupci stanovanj si predstavljajo pod stano­ vanjsko izgradnjo na industrijsk i način predvsem montažno gradnjo in nim ajo do take gradnje za­ upanja, zato se ra je odločijo za klasično gradnjo. Še to, če le mogoče, za individualno po svojih na­ črtih, ki upoštevajo njihove želje in finančne mož­ nosti. Taka gradnja ima vse lastnosti obrtniške proizvodnje te r zavzema v raznih obdobjih in pod­ ročjih takšen obseg, kot ga omogočajo lokalne raz­ mere, razvitost gradbene proizvodnje, možnost fi­ nanciranja, urbanistična politika itd. Obrtniška individualna gradnja stanovanj ni v času pred sta­ novanjsko reform o zavzela v Sloveniji večjega ob­ sega kot organizirana družbena gradnja v u rbani­ stično urejen ih naseljih. P ri organizirani družbeni gradnji stanovanj, ki jo v splošnem izvajajo gradbena podjetja, se vedno bolj kaže tendenca po industrijski gradnji stano­ vanj, ki im a bistveno drugačne značilnosti kot obrtniška proizvodnja. Z industrijsko gradnjo sta­ novanj označujemo tako gradnjo, ki ima naslednje značilnosti: — proizvajalec stanovanj odgovarja za končni proizvod; — plan iran je naročil za daljše obdobje, da se omogoči kontinuirna proizvodnja; — uporaba prefabriciranih elementov; — skrbno p laniranje vseh faz gradnje od za­ snove projekta do predaje objekta investitorju ob pritegnitv i bodočega najem nika in pa — neprestani nadaljn ji razvoj proizvodov in postopkov. S tan o v an jsk o n ase lje v M ariboru Napačno je mišljenje, da je industrijska grad­ n ja le sestavljanje večjih ali m anjših elementov, saj je to sestavljanje le del industrijskega postopka. V Sloveniji je skušal najprej Gradis uvesti industrijski način graditve s svojim sistemom PBM (panel-blok-montaža), po katerem je bilo v štirih letih zgrajenih 640 stanovanj. Ta sistem se ni uve­ ljavil zaradi tega, ker niso bili izpolnjeni vsi prej navedeni pogoji. Tako je Gradis zaradi odvisnosti od investitorja, ki je tak ra t financiral to gradnjo, m oral sprejeti določene pogoje, ki so zmanjšali kvaliteto te gradnje, kot npr. lokalno gretje stano­ vanj, opustitev pralnic v blokih, ker se je predvi­ devala posebna m ehanizirana pralnica itd. Ti po­ goji niso prispevali k afirm aciji take gradnje, na­ sprotno te in druge pom anjkljivosti so kasneje pripisovali samemu sistemu montažne gradnje. Za­ četne napake je podjetje prepočasi odstranjevalo. Tu je šlo predvsem za stike večkrat nepravilno iz­ delanih fasadnih panojev, ki niso bili tudi solidno tesnjeni in tudi ustreznega tesnilnega m ateriala podjetje ni moglo dobiti. Vse napake in pom anjk­ ljivosti, tudi take, ki jih zasledimo pri klasični gradnji, ki so se pokazale pri tej gradnji, so se pripisovale montažnemu sistemu kot takemu. Žal Gradis ni s tako prizadevnostjo kot ob uvajanju te gradnje nadaljeval in izpopolnjeval tega sistema, v katerega je vložil znatna sredstva. Na drugi s tra ­ ni pa tudi ni bilo dovolj razum evanja s strani po­ litično teritorialn ih skupnosti in p ri financerjih, ki niso podprli prizadevanj za razvoj racionalne gradnje. Poseben prim er industrijske gradnje stanovanj je izgradnja satelitskega naselja Vlae v Skopju, ki ga je bilo mogoče izvesti v izredno kratkem času M ontažni s is tem n a osnov i o p ečn ih p an o jev in kvalitetno samo zato, ker je bil osvojen princip industrijske gradnje stanovanj, p ri čemer so bili izpolnjeni tudi vsi pogoji, k pogojujejo tako grad­ njo. V naslednjem navajam o dosežke slovenskih podjetij ali grupacij podjetij na področju industrij­ ske gradnje stanovanj. SISTEMI INDUSTRIJSKE GRADNJE STANOVANJ, KI JIH IZVAJAJO SLOVENSKA GRADBENA PODJETJA SAMOSTOJNO ALI V OKVIRU POSLOVNIH ZDRUŽENJ G IPOSS — poslovno združenje za industrijsko gradnjo, ki je bilo ustanovljeno m aja leta 1965, se­ stavljajo naslednji člani: SGP Gorica Nova Gorica, GIP Ingrad Celje, SGP Pionir Novo mesto, GP Obnova Ljubljana, PVG Stavbar Maribor, SGP Sava Jesenice in GP Tehnika L jubljana. To zdru­ ženje sodeluje tudi s SGP P rojekt K ranj in GP Megrad Ljubljana. Od ustanovitve do danes je združenje, ki gradi poleg stanovanjskih objektov tudi druge objekte, sklenilo pogodbo za izgradnjo 3600 stanovanj in to 622 po sistemu Jugom ont v L jubljani (Savsko na­ selje), 2800 stanovanj v litem betonu v Šiški in 178 stanovanj po sistemu Jugom ont v Mariboru. S istem betonske m ontažne gradnje Jugom ont- G IPOSS Montažni sistem Jugom ont iz Zagreba, ki se stalno izpopolnjuje, je v Sloveniji leta 1963 vpe­ ljalo podjetje Ingrad v Celju, ki je od drugega pol­ letja 1963 do letos zgradilo v tem sistemu v Celju ca. 700 stanovanj; trenutno so istotam v gradnji 3 stolpnice in 54 stanovanjski blok. Osnova sistema Jugom ont so betonski paneli, ki jih danes izdelujejo v posebnih obratih podjetja S tan o v an jsk i b lo k v N ovi G orici Ingrad v Celju, Obnova v Ljubljani in S tavbar v Mariboru. Ti elem enti se na gradbišču sestavijo in nato opravijo zaključna dela. Prvotni sistem je sprem enjen na ta način, da so namesto lahkih fa ­ sadnih m em bran vpeljani masivni montažni para- peti z običajnimi lesenim i okni. Opuščene so mehke lesonitne obloge, ki so jih nadomestili enoplastni ometi, azbestna folija ali plastični omet. S tem načinom gradnje se doseže prihranek na m aterialu in delovni sili in skrajša rok graditve. Poraba časa za proizvodnjo in m ontažo znaša 17,2 ure na 1 m 2 stanovanjske površine, k ar je znatno manj kot pri klasični gradnji, k je r znaša poraba časa od 30 do 40 ur. P rodajne cene 1 m 3 neto stanovanjske površine brez komunalnega prispevka so se gibale po po­ datkih Ingrada v Celju v posameznih letih kot sledi: S din Indeks 1963 60.600 100 1964 67.500 111 1965 81.000 134 1966 95.000 157 1967 108.000 178 C ene za k la s ič n o g ra d n jo so p a zn a ša le In deks k las ičn a S d in m on tažna 1963 69.800 115 1964 75.000 111 1965 92.000 114 1966 112.000 118 1967 125.000 116 V letu 1966 znaša cena 1 m2 stanovanjske plo­ skve od 95.000—118.500 S din brez kom unalnih p ri­ spevkov. N ekateri člani združenja, ki so že prej sklenili pogodbe z investitorji, imajo ponekod tudi nekoliko višje cene od zgoraj navedenih. V zad­ njem času se posamezni člani tega združenja vk lju ­ čujejo v gradnjo individualnih hiš do III. faze ali kompletno do dovršitve z nosilno konstrukcijo iz montažnih elem entov ali lahkih zidakov. Perspektiva gradnje po tem sistemu je odvisna predvsem od stališča kupcev. GIPOSS ni dobil no­ benih kreditov ali sredstev, ki bi olajšali vpeljavo tega sistema med potrošniki. Člani GIPOSS so morali ves razvoj montažnega sistema in izgradnjo potrebnih obratov te r nabavo ustrezne mehaniza­ cije financirati iz lastnih sredstev. Ti stroški bre- mene montažno gradnjo, ki zaradi tega ne more biti bistveno cenejša od klasične. Razlike v ceni so ca. 10 '°/o, kar pa glede na prejšnje neuspehe mon­ tažne gradnje, zlasti v Ljubljani, ne vpliva bistve­ no na odločanje kupcev za montažno gradnjo Jugo- mont. • ■ -*•'] GIPOSS je mnenja, da je treba za razvoj Jugo- monta zagotoviti predvsem večje serije na ustrez­ nih lokacijah in zagotoviti proizvajalcem ugodnejše bančne kredite. S istem gradnje stanovanj v litem betonu Ta sistem se uporablja pri g radnji soseske S-6 v Šiški in p ri gradnji stolpnic v drugih občinah v L jubljani. P ri tej tehnologiji gradnje se uporab­ ljajo tipizirani montažni opaži in odri. Betonske ploskve so na zunaj obložene s siporeks elementi in obdelane s plastičnim ometom. Po m nenju združenja ima gradnja po tem si­ stemu perspektivo zlasti na potresnih področjih, ker zagotavlja visoko seizmično varnost. N adaljnja tipizacija zaključnih del in uvedba drsnih opažev bo omogočala racionalnejšo gradnjo. IMOS — poslovno združenje za industrijsko gradnjo, ustanovljeno m arca leta 1964, sestavljajo naslednji člani: Edilit L jubljana, SGP Grosuplje, IMP Ljubljana, Jelovica Škofja, SGP K onstruktor Maribor, LIKO Vrhnika, L jubljanske opekarne, LKL — lesni kom binat Ljubljana, L jubljanski u r­ banistični zavod, Pom urka M urska Sobota, Sliko- plesk-Term oplast Ljubljana, SGP Stavbenik Izola, GP Tehnik Škofja Loka, GP Tehnograd Ljubljana in ZRMK Ljubljana. To združenje je razvilo na­ slednje sistem e industrijske oziroma racionalne gradnje stanovanj: OMT —■ montažni sistem na osnovi opečnih panojev; sistem polmontaže; sistem lahkih kompletnih montažnih objektov; mešani sistem. S istem opečne m ontažne gradnje OMT Ta sistem, ki je v zveznem natečaju za mon­ tažne sisteme stanovanjske graditve z uporabo opečnih elem entov prejel prvi odkup, je vpeljalo podjetje GP Tehnograd, L jubljana. Od spomladi leta 1964 do danes sta bila v tem sistemu zgrajena dva stanovanjska bloka po 22 stanovanj na Viču v L jubljani. Trenutno je v gradnji tre tji blok. Bistvo tega sistema so opečni panoji in čim- večja finalizacija zaključnih del v samih elementih. Panoji se izdelajo v posebnem obratu in se nato montirajo z lahkim žerjavom na gradbišču, kjer se opravijo še preostala zaključna dela, ki niso že iz­ delana v panojih samih. V tem sistemu so v samih panojih izdelani že vsi ometi (notranji in zunanji), vgrajene so cevi za elektroinstalacije, kot poseben element je izdelan sanitarni vozel, ki združuje vse instalacije m rzle in tople vode in odtočne cevi. Po­ sebno so izdelani montažni ventilacijski elementi za prezračevanje kopalnic in stranišč. Od zaključ­ nih del je treba na samem gradbišču posebej izvesti le pode, na katere nalepimo parket, napeljati elek­ trično instalacijo v že vgrajene cevi, slikati pro­ store (okna in vrata, ki so vgrajena v panoje, so že opleskana in zasteklena) in končno je treba monti­ ra ti in priključiti sanitarno opremo na sanitarne vozle. Po podatkih izvajalca znaša čas kompletne izgradnje objekta 22 stanovanj le 5 mesecev. Po­ raba časa za vsa dela znaša sedaj 18,17 ur na 1 m2 stanovanjske površine, ki se da z večjimi serijami objektov še znižati. Izvajalec navaja, da je p ri zgrajenih dveh sta­ novanjskih blokih znašala prodajna cena vključno z vsemi dajatvami, stroški in prispevki v letu 1965 skupaj 138.000 din/m2. Gradbeni stroški za kom­ pletno dovršitev objekta so znašali 95.000 din/m2. Kvaliteta del tega sistema gradnje je popolnoma ista kot je za klasično opečno gradnjo. Sistem polm ontaže Ta sistem, ki ga imenujemo tudi modernizirana klasična gradnja, je v tem, da se pri gradnji upo­ rablja čim več montažnih elementov, kot so npr. panelni stropovi, stopnice, preklade in da se iz­ vedejo čim racionalnejše zaključna-obrtniško-insta- lacijska dela, pri tem se pa nosilno zidovje izvaja M ale m on tažne h iše v Š a la ri — p o lm on tažn i sistem po klasičnem načinu ob uporabi raznih zidnih ele­ mentov. V sestavu IMOS uporablja ta sistem Kon­ struk to r iz M aribora in Tehnograd iz Ljubljane, ki sta po tem sistemu zgradila od leta 1964 do danes ca. 1000 stanovanjskih enot. Po podatkih združenja je znašala prodajna ce­ na stanovanj, zgrajenih v letu 1966 po tem sistemu pri Tehnogradu, ki je gradil stanovanja na Viču, 143.000 din/m2, vključno z vsemi prispevki in daja­ tvami. Na same gradbene stroške do popolne do- vršitve odpade 113.000 din, dočim se drugi stroški v višini 30.000 din/m2 nanašajo na komunalno ure­ janje zemljišča. Podobne gradbene stroške ima tudi Konstruktor Maribor. S istem lahkih kom pletn ih m ontažnih objektov Ta sistem se je zlasti uveljavil pri izgradnji Skopja v letu 1963 te r je rezultat izkušenj in pri­ zadevnosti slovenske lesne industrije. Ta sistem je dobro proučen. Posamezni elementi se izdelujejo serijsko v podjetjih lesne industrije. Največ stano­ vanjskih enot po tem sistemu je doslej izvedla les­ na industrija Jelovica, Škofja Loka, ki je od leta 1962 do danes izdelala za kupce po vsej državi ca. 1200 stanovanjskih enot (od tega ca. 60 ®/o> za Slovenijo), podjetji Edilit in Lesni kombinat Ljub­ ljana sta v istem obdobju izdelali ca. 600 stanovanj­ skih enot. Poslovno združenje vključuje v te sisteme vsa važnejša podjetja te r je tako do največje m ere do­ sežena delitev dela. Elementi, ki jih izdelujejo v svojih obratih posamezni člani združenja (Jelovica, Lesni kombinat L jubljana in drugi), se na grad­ bišču samo sestavljajo. Po Skopju je bilo zgrajenih po tem si­ stemu v naselju M -l na Viču v Ljubljani 76 enodružinskih hiš po ceni 135.000 din/m2 neto sta­ novanjske površine, vključno z vsemi prispevki za komunalno urejanje zemljišča. Cena teh objek­ tov brez visokega prispevka za urejanje zemljišča pa znaša le 102.000 din/m2 neto stanovanjske po­ vršine vključno z zemljiščem, ograjenim vrtom, centralno kurjavo, opremljeno kuhinjo, WC ter ko­ palnico. Zaradi neurejenega financiranja kom unal­ nih naprav v tem naselju so nastopile težave med gradnjo, ki se je zavlekla, čeprav sam sistem take gradnje omogoča kompletno dokončanje vključno z obrtniškimi in instalacijskim i deli s predajo k lju ­ ča v 2—3 mesecih. Združenje nam erava ta sistem obdelati in vpe­ lja ti tako imenovano »hišo v paketu«, ki je name­ njena privatnim graditeljem. Ti bodo lahko na­ ročali posamezne elemente ali kompletno hišo in jih sami m ontirali, podobno kot velja pri prodaji drugih izdelkov za potrebe potrošnikov. Preko jav­ ne ponudbe bodo ponudili to hišo v paketu s kom­ pletnim projektom z vsemi tehničnimi podatki in navodili, ki jih bodo izdelali razvojni oddelki pro­ izvajalcev ob sodelovanju gradbenega centra Slo­ venije. Tudi v tem prim eru daje združenje kritične N aselje M 1 L ju b lja n a — sis te m lah k ih m on tažn ih o b jek to v pripom be na stanje p ri izdajanju lokacij, ker v ve­ čini prim erov občinske skupščine ne dodeljujejo kompleksov za gradnjo vsaj 50 objektov v tem sistemu, za katerega kažejo kupci vedno večje za­ nim anje. M ešani sistem je v razvoju te r je kom binacija vgrajevanja vseh industrijsko izdelanih elementov, ki jih proizvajajo člani združenja, v kateriko li sistem ali pa kom bi­ nacija opečne panelne gradnje z lahko panelno montažno gradnjo. « Gradbeno industrijsko podjetje G RADIS je usvojilo naslednje sistem e industrijske in polindu- strijske gradnje stanovanj: a) PBM — polm ontažni sistem na osnovi be­ tonskih panelov; b) m ale hišice K oper — polmontaža; c) LIT — liti beton; č) G-64 — polmontaža. PBM — panel-b lok -m ontaža Po tem sistem u je bilo od leta 1960 do le ta 1963 zgrajenih v L jubljan i 640 stanovanj. Cena za 1 m2 neto stanovanjske površine — samo vrednost g rad­ benih in zaključnih del je znašala v letu 1963 za lokacijo v Vodm atu v L jubljani 63.966 din/m 2. Gradis je ta sistem opustil. M ale h išice K oper — polm ontaža Od leta 1963 do danes je bilo zgrajenih v Ko- p ru-Šalari po tem sistem u 362 stanovanj. Gradnjo teh vrstn ih p ritličn ih stanovanj je narekovala po­ treba po cenenih stanovanjih na področju Kopra z malo nosilnostjo terena, ki se po funkcionalnosti in s tru k tu ri p rilagajajo različnim potrebam . Osnov­ na karak teristika tega sistema je poleg velike fleksibilnosti m er v m ejah predpisanega modula uporaba serijsko izdelanih betonskih prefabrikatov, uporaba običajne gradbene mehanizacije z avto- žerjavom, cenena gradn ja in kra tek čas gradnje. Zunanji in vm esni zidovi so zidani iz blok votla- kov, ki se nato fino omečejo. Strešna korita, p re­ delne stene in nadokenske preklade so iz prefabri- ciranih betonskih oziroma arm iranobetonskih ele­ mentov. Sanitarn i vozel je izdelan v obliki že pri­ pravljenih cevi v delavnici. Na gradbišču se obzida z opeko norm alnega formata. Električne instalacije se vodijo skozi v montažne predelne stene vgrajene Bergmanove cevi. Vse preklade, predelne stene, dimnični in ventilacijski nastavki imajo že v pre- fabrikaciji finalno površino. Cena 1 m 2 stanovanja neto — samo vrednost gradbenih in zaključnih del je nizka in je znašala za leto gradnje 1964—1965 vsega 51.242 din/m2. Predvideva se izgradnja soseske — OLMO pri Kopru z objekti tipa male hiše Šalara. LIT — liti beton Po tem sistemu so bile zgrajene stolpnice v Celju in na Jesenicah. V času od leta 1964 do danes je Gradis zgradil 150 stanovanj v tem sistemu. Prodajna cena 1 m2 stanovanja neto — samo vrednost gradbenih in zaključnih del je znašala v letih gradnje 1965—1966 na Jesenicah 117.730 din na m2. Nosilni zidovi in stropovi so iz litega betona. Zunanji zidovi so termično izolirani. P ri gradnji se uporabljajo tipizirani montažni opaži in nekateri betonski prefabrikati. V gradnji so stolpnice na Jesenicah, v perspek­ tivi jih Gradis nam erava graditi še v Celju in Ljubljani. G-64 — polm ontaža Po tem sistemu, ki ga označujejo tudi »ZIDOP« GIP Gradis je bilo zgrajenih do 1966 leta 123 sta­ novanj v Novih Jaršah v Ljubljani. Ta sistem je kombinacija klasičnega načina gradnje nosilnih zidov, k jer se uporabljajo ZIDOP cementni bloki, in prefabriciranih montažnih ele­ mentov, ki im ajo v glavnem že izdelano finalno površino in je potrebno le prem avčenje pred izved­ bo slikarije. Vse elemente izdeluje Gradis v svojem obratu gradbenih polizdelkov ali pa k ar na grad­ bišču. Elektro-instalacijski vodi se polagajo v prej izdelane rege ali v cevi, ki so vgrajene v montaž­ nih elem entih. Vodovodne cevi se položijo na po­ vršino zidu in se po končani m ontaži obzida kom­ pletni san itarn i vozel z opečnim porolitom. Finalne površine se preslikajo ali oblože s tapetami. Cena 1 m 2 stanovanja neto — samo vrednost gradbenih in zaključnih del je znašala za leto grad­ nje 1965—1966 v Novih Jaršah 100.912 din/m2. V izgradnji je soseska Nove Jarše. Prva faza, ki bo dograjena leta 1968, bo obsegala skupno 600 stanovanj. V projektu sta tudi druga in tre tja faza soseske s približno 900 stanovanji. Podjetja v sodelovanju z Zavodom za raziskavo m ateriala in konstrukcij in Gradbenim centrom Slovenije delajo na izpopolnitvi svojih sistemov, ki se stalno dopolnjujejo te r prilagajajo potrebam in željam kupcev. P ri tem pa ugotavljamo, da pro- S tanovan jsko n ase lje B e tnava jektanti pogosto niso dovolj seznanjeni s predpisi, ki pospešujejo industrializacijo grajenja, to je s predpisi o m odularni koordinaciji, ki zožujejo raz­ nolikost m er in da ne poznajo oziroma ne upošte­ vajo standardov, ki so predpisani za razne vrste izdelkov in del. Republiški gradbeni inšpektorat je podvzel akcijo, da se uskladi projektiranje in grad­ n ja z obstoječimi predpisi. Samo ob doslednem upoštevanju teh predpisov smemo pričakovati ce­ nejšo serijsko proizvodnjo raznih izdelkov, ki se proizvajajo na industrijski način (okna, vrata, stop­ nice, stropovi, preklade itd.) in s tem nižjo ceno celotne gradnje. Pogosto je težko doseči pri pro­ jektantih, da se seznanijo in kasneje pri projektira­ nju upoštevajo veljavne standarde in predpise o m odularni koordinaciji, ker zaradi želje po indivi­ dualnem projektiranju vsakega objekta posebej težko priznajo skupne dogovore. Zato raje iščejo nedostatke v predpisih, pri tem pa sami ne dajejo konkretnih dobro proučenih predlogov za boljše enotne predpise. Še ne dovolj proučeno vprašanje, ki se znova pojavlja pri industrijski gradnji stanovanj, je upo­ raba osnovnega gradbenega m ateriala za gradnjo zunanjih in notranjih zidov. Tu gre v glavnem za koncept betonske ali opečne gradnje in deloma za sistem lahkih panojev. N ekateri so mnenja, da je betonska gradnja cenejša od opečne, posebno še na seizmično nevarnih področjih (Ljubljana IX. stop­ nja, M aribor in Celje VIII. stopnja). Na drugi stra­ ni so pa fiziološko (higiensko) tehnični pogoji biva­ nja v opečnih zgradbah boljši kot v betonskih. Za­ to Gradbeni center Slovenije in ZRMK izdelujeta kom parativno analizo posameznih sistemov indu­ strijske gradnje stanovanj v pogledu raznih last­ nosti in ekonomike grajenja ob prim erjavi s kla­ sično gradnjo. Izdelane analize in preiskave posa­ meznih sistemov bodo prispevek ter v pomoč in orientacijo kupcem stanovanj in gradbenim pod­ jetjem za bodočo usm eritev p ri gradnji. P ri tem pa bo treba posebej obdelati indivi­ dualno gradnjo stanovanj, ki jo je tudi mogoče v določeni m eri industrializirati pod pogojem, če bo gradbena operativa bolj kot doslej pokazala več interesa za tako gradnjo. Poleg gradenj individual­ nih hiš v »paketu« pride v poštev proučitev in iz­ delava sodobnih načrtov individualne gradnje ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki pospešujejo industrializacijo grajenja. Ta naj bi se v bodoče izvajala ob uporabi čim večjega števila prej izdela­ nih elementov, ki jih je mogoče serijsko izdelati in s primerno manjšo mehanizacijo na licu mesta m ontirati. Tudi p ri tej vrsti gradnje bi bilo treba dosledneje uvajati principe modularne koordinaci­ je, ki zmanjšujejo raznolikost mer. Če družbeni sektor gradbeništva tega ne bo storil, bo treba tudi v bodoče, vendar v večji meri kot doslej računati z individualno gradnjo posameznikov in raznih skupin, ki si zaradi nezadostne prizadevnosti grad­ bene projektive in operative morajo tudi v bodoče pomagati sami. Proces industrijske gradnje stanovanj, ki se razvija v Sloveniji, ni identičen z razvojem in po­ dobnimi sistemi v socialističnih deželah, ker so v Sloveniji drugačni pogoji tako v pogledu velikih naročil kot v pogledu doseženega stanovanjskega standarda in kvalitete del. Preusm eritev iz obrtni­ ške na industrijsko proizvodnjo stanovanj, ki je potrebna za uspešno reševanje pomanjkanja stano­ vanj, se v raznih obdobjih in oblikah vedno moč­ neje uveljavlja v vseh razvitih deželah, ki ugotav­ ljajo, da pom anjkanja stanovanj ne moremo več reševati samo s klasično gradnjo. Tem zahtevam se bi morale bolj kot doslej prilagoditi urbanistične ureditve naselij, predvsem pa bi moral sistem kre­ ditiranja podpreti prizadevanja po industrializirani gradnji. Preusm eritev miselnosti je težaven in dol­ gotrajen proces, ki za industrijski način graditve zahteva tudi od proizvajalcev veliko več organi­ zacijskih in tehnoloških sposobnosti kot pri k la­ sični gradnji. Zato je pričakovati, da bo predvsem zoženo gradbeno tržišče, ki ustvarja ekonomski pritisk na gradbena podjetja, povečalo napore pro­ izvajalcev, da se uveljavijo tisti sistemi sodobne industrijske gradnje stanovanj, ki bodo kupcem najbolj ustrezali v pogledu funkcionalnosti, h i­ trejše gradnje in cene. Ker je graditev stanovanj INDUSTRIJSKA GRADNJA STANOVANJ PO ŠTEVILU DOKONČANIH STANOVANJ 1973_ 1960 196' 1962 1963 1964 1965 1966 udeležba industniska gradnja pri celotni agradn|i stanovani v Sloveniji 1.5 V. 2*A 4% i2?4> 10*/. 14% 19% 23% dovrian* stanoval* v Sloveniji — družbeni in eoeo 6 669 9022 0205 8757 8022 8500 privatni sektor Vir. GIP095, NOS .GRADIS kompleksen problem, je treba podpirati vsa priza­ devanja po koordinaciji vseh činiteljev, ki vplivajo na racionalno gradnjo stanovanj, naj si bo to prek poslovnih združenj, koordinacijskih odborov ali drugih oblik. P ovzetek Za uspešnejše reševanje stanovanjskih proble­ mov bi bilo treba usvojiti naslednje koncepte ozi­ rom a podvzeti ukrepe kot sledi: 1. Činitelji, ki vplivajo na stanovanjsko gradi­ tev, kot občinske skupščine z zazidalnimi načrti, dodeljevanjem zemljišč, izdajanjem lokacijskih in gradbenih dovoljenj, banke, ki dodeljujejo kred ite za stanovanjsko gradnjo, bi m orale usvojiti kon­ cept, da je industrializacija gradnje stanovanj ob­ lika, ki se bo v vedno večji m eri uveljavljala in razvijala. 2. Gradbena in druga podjetja kot proizvajalci stanovanj se m orajo zavedati, da je treba sisteme industrijske gradnje različnih sistemov stalno raz­ vijati in dopolnjevati v cilju povečanja kvalitete in znižanja proizvodnih stroškov. To tudi pomeni, da m ora p riti iniciativa za razvoj ustreznih grad­ benih m aterialov od gradbenih podjetij in dru­ gih proizvajalcev stanovanj. 3. K er se posamezni sistemi množično proizva­ jajo, jih je treb a podvreči ostrejši presoji v pogledu kvalitete in higiensko tehničnih pogojev. To pa po­ meni, da je treba določena stanovanja v teh siste­ mih sistem atično opazovati v daljšem obdobju in istočasno zahtevati atestiranje teh stanovanj po raziskovalnih institucijah. Na ta ukrep imajo lahko odločujoč vpliv organi gradbenih inšpekcij. Gornje narekujejo posebno republiški in zvezni akti, ki obravnavajo razvoj gradbeništva v prihod­ njem obdobju, zlasti republiška resolucija o razvoju gradbeništva v prihodnjem obdobju in družbeni plan razvoja SR Slovenije in družbeni plan za razvoj Jugoslavije v letih 1966 do 1970. v. ČADEŽ: RESULTS OBTAINED IN THE DOMAIN OF INDUSTRIAL BUILDING OF APARTMENTS IN SLOVENIA S y n o p s i s As elsew here in th e w orld also in this country an increasing in troduction of industria l building of a p a r t­ m ents is obvious. F or a successful solution of a p a r t­ m ent problem s how ever, some concepts resp. m easures should be taken as fo r instance: — factors having a d irect influence on the bu ild ­ ing of apartm ents (particu larly com m unities and banks) should accept the in d u stria l building of apartm en ts as the m ost up to date form ; Smernice za preiskave večkomponentnih injekcijskih DK 615.473 (N ad a ljev an je ) M erila in jektabilnosti kot celote, k i bi zdru­ ževalo vse navedene fak torje ni, in je za njeno presojo potrebno poznati ločeno posamezne ve­ ličine, od katerih je odvisna. Injektibilnost ne predstavlja neke absolutne veličine, am pak opti­ mum vseh posam eznih reoloških lastnosti, torej ni najbolj injektibilna suspenzija npr. z najugodnej­ šo tekočnostjo, če tud i druge reološke lastnosti ni­ majo prim ernih vrednosti. Osnovni reološki karak teristik i suspenzije: te- kočnost in stabilnost se p ri isti suhi in tekoči kom ­ ponenti suspenzije sprem injata s sprem injanjem vodnega fak to rja v obratnem smislu, to je če se tekočnost veča, se stabilnost zm anjšuje in obratno. — ap artm en t producers i. e. build ing- and other enterprises should keep the system s of industria l build­ ing developed and im proved; — all system s of industria l building of apartm ents should be sub ject to a rigorous assessm ent as to the quality and hygiene-technical conditions. They should be system atically observed over a longer perios of tim e and certifica ted by the adequate research institutions. suspenzij VINKO KOREN, DIPL. INŽ. T e č e n j e Suspenzije ali grobo disperzni sistemi kljub temu, da so tekoči, niso tekočine, ker v dovolj m ajhnih delih ne predstavljajo homogenega in izo- tropnega telesa. Njihovo tekočinsko ponašanje je p ri določenem prenosu pojma podvrženo istim p ra ­ vilom, ko t ponašanje tekočin, p ri čemer pa so nekatere lastnosti odvisne od fizikalnih lastnosti trdne kom ponente in njenega deleža v suspenziji. Merilo tečenja tekočin je viskoznost, definira­ na kot kvocient strižne napetosti r in gradienta dv hitrosti — - dveh v tekočini poljubno blizu izbra- dy nih plasti T r dy in torej predstavlja notranje tren je tekočine proti gibanju. Suspenzija ni homogeno telo in v njej dovolj blizu izbrana sloja nim ata enakih lastnosti in torej ni mogoče za tak sistem uporabljati kot merila tečenja viskoznost po navedeni definiciji. Pri te­ kočinah je notranje trenje odvisno le od privlač­ nih sil med posameznimi molekulami, pri suspen­ ziji pa imajo vpliv naslednji faktorji: — viskoznost suspenznega m edija (tekočina), — tren je med suspenznim medijem in suspen- zoidom, — izguba energije zaradi trkov med posamez­ nimi zrni suspenzoida, — tren je med zrni suspenzoida. Vpliv posameznih faktorjev je pri istem su- spenznem mediju in istem suspenzoidu odvisen od njunega medsebojnega razm erja in od oblike zrn suspenzoida. P ri majhnem deležu suspenzoida v suspenziji je notranji odpor proti pretakanju od­ visen od viskoznosti suspenznega medija in trenja med tekočo in trdno komponento, z večanjem de­ leža suspenzoida pa se veča število trkov in trenje med posameznimi zrni suhe komponente, tako da pri nekem določenem deležu ta dva faktorja po­ polnoma prevladata v tekočinskem ponašanju su­ spenzije in n jen odpor proti gibanju hitro narašča. Trenje je odvisno od oblike in velikosti površine in je torej p ri konstantnem suspenzoidu v suspen­ ziji tem večje, čim večja in čim grobejša je povr­ šina zrnc. Z naraščajočo površino enakega deleža suspenzoida se m anjša velikost zrnc in s tem veča njihovo število, kar ima za posledico povečanje števila trkov med njimi, kar prav tako povečuje notranje trenje. Strogo fizikalne definicije m erila notranjega tren ja suspenzije proti pretakanju, ki bi nedvo­ umno zadoščala v vseh prim erih in zajela vse fak­ torje, ni in se v injekcijski tehniki uporablja »na­ videzna viskoznost«, katere definicija se glasi: »navidezna viskoznost suspenzije je številčno in dimenzijsko enaka viskoznosti neke hipotetične tekočine, ki ima isto gostoto in pri enakih pogojih pretakanja enak odpor proti gibanju kot dana suspenzija«. Navedena definicija m erila notranjega trenja suspenzije zadošča, če je njeno tekočinsko pona­ šanje enako tekočinskemu ponašanju Newtonovih ali Binghamovih tekočin, katerih viskoznost je snovna konstanta in torej neodvisna od zunanjih pogojev. Kolikor pa se suspenzija ponaša kot strukturnoviskozna, dana definicija ni popolna, ker je viskoznost takih tekočin odvisna od zuna­ njih pogojev, ki jih definicija navidezne viskoz­ nosti ne določa. Uspeh in jektiranja je odvisen od načina, kako injekcijska snov prodre v praznine in pore injek­ cijskega medija, k ar je pa neposredno povezano s pogoji pretakanja v injekcijskem mediju in s te­ kočinskim ponašanjem injekcijske zmesi. Pogoji pretakanja v injekcijskem mediju so zaradi raz­ lične velikosti in oblike por tudi v posameznih delih istega m ateriala zelo različni, zato je treba iskati injekcijske zmesi, katerih tekočinsko pona­ šanje je vsaj za določeno območje zunanjih pogojev konstantno. Merilna naprava za m erjenje reoloških last­ nosti bi morala zagotoviti: 1. da je pretakanje laminarno, to je brez v r­ tincev, 2. da je pretakanje stacionarno, to je, da na gibajoče se delce ne delujejo pospeški, 3. da sta padec hitrosti in strižna napetost v celotnem področju pretakanja konstantna, 4. da je omogočeno trenutno odčitanje raz­ merij v tekočini, 5. da sta padec hitrosti in strižna napetost spremenljiva v zadostnem področju. Znane so različne naprave za merjenje reolo­ ških lastnosti tekočin in suspenzij pri katerih se iz m erjenih veličin da izvrednotiti odnos drsne hi­ trosti D in strižne napetosti r oziroma viskoznost, vendar so pri vseh dosedanjih napravah rezulati odvisni od dimenzij naprave in pogojev m erjenja in nobena v celoti ne izpolnjuje zahtev. N ajpri­ m ernejši dosedanji napravi za m erjenje tekočin­ skega ponašanja suspenzij sta: koaksialni rotacijski viskozimeter in lijak s spremenljivo šobo. Koaksialni rotacijski viskozimeter Glavna dela koaksialnega rotacijskega visko- zimetra (slika 2) sta: — zunanji valj, gnan z motorjem sprem enlji­ vega števila obratov in — notranji valj z zvezno spremenljivo ročico. KOAKSIALNI ROTACIJSKI VISKOZIMETER S p re m e n ljiv a ročica l m e r ilo m m om enta Sl. 2 Preiskovana, tekočina, ki je v prostoru m ed obema koncentričnim a valjem a, prenaša v rtiln i mom ent zunanjega va lja na notranjega, ki je pro­ sto v rtljiv in preko sprem enljive ročice zvezan z utežjo. Velikost na n o tran ji valj prenesenega v r­ tilnega m om enta je odvisna od: — viskoznosti preiskovane tekočine, — dimenzij naprave, — kotne hitrosti zunanjega gnanega valja, — višine potopitve notranjega valja in se izravnava z nasprotnim momentov uteži, de­ lujoče na zvezno sprem enljivi ročici. P ri neki kotni h itrosti zunanjega v a lja se torej notran ji valj po­ stavi v tako lego, da je moment uteži enak v rtil­ nem u momentu, prenesenem u preko preiskovane tekočine. Neposredno m erljiv i vrednosti sta: Q — kotna h itrost zunanjega valja, M — na no tran ji valj prenesen v rtiln i mo­ ment. Z opisanim koaksialnim rotacijskim viskozi- m etrom je mogoče določiti posamezne točke k ri­ vulje tečenja v r-D diagram u, ker se iz dimenzij naprave in m erjenih vrednosti dajo izračunati strižna napetost r in odgovarjajoča drsna hitrost. Na stiku: tekočina — notran ji valj je strižna napetost M 2 n h r 2 in je neodvisna od značaja tečenja tekočine. Drsna h itrost »D« je funkcija značaja tečenja in je za Newtonove tekočine: r 2 R 2 ß D = - = ---------- V R2 - r2 Posamezna točka krivu lje tečenja, ki je dolo­ čena s koordinata (r, D), določa premico poteka­ jočo skozi ničelno točko koordinatnega sistem a in D IA G R A M : r - D s tem navidezno viskoznost poljubne tekočine za dane pogoje. Z določitvijo zadostnega števila točk, pri čemer je drsna hitrost odgovarjajoča posamez­ ni strižni napetosti, izračunana po izrazu veljav­ nem za Newtonove tekočine, je določena krivulja tečenja poljubne tekočine. Dejanska viskoznost odgovarjajoča posamezni strižni napetosti, se lahko določi grafično za vsak par r-D s konstrukcijo tangent na krivuljo tečenja, saj je enaka kotan- gensu naklonskega kota (a) med tangento k rivu­ lje in absciso r. P ri uporabi opisanega koaksialnega rotacij­ skega viskozim etra za določanje krivulje tečenja suspenzij povzroča težave njihova nestabilnost to je vsedanje delcev. Napravo je mogoče izdelati tako, da im a opazovana suspenzija v merilnem prostoru (R — r) vertikalno gibanje take hitrosti »v«, da je vsedanje preprečeno-. Dodatno gibanje opazovane suspenzije za preprečitev vsedanja vpli­ va na m erjene vrednosti tako, da j,ih je potrebno korigirati na vertikalno hitrost v = 0. L ijak s spremenljivo šobo N ajenostavnejša metoda m erjenja viskoznosti je z lijakom, p ri čemer se m eri iztok določene ko­ ličine tekočine. Osnova tega načina m erjenja je Hagen-Poiseuilleov zakon, po katerem preteče sko­ zi cev prem era d in dolžine L pod vplivom razlike pritiska (pi — pa) v časovni enoti dt, količina q tekočine viskoznosti rt dV n d4 q = — = -----------(pi dt 128 V L - P-) V lijaku, ki se prazni, se sprem inja nivo in zaradi tega tud i pritisk tako, da je čas iztoka do­ ločene količine odvisen od nivoja tekočine v lijaku. Za poljubno višino h in pripadajoči polmer r je v lijaku njuno razm erje konstantno, če se za­ nem ari polm er iztočne cevi d (slika 4). Lijak je prim erna naprava za m erjenje viskoz­ nosti p rav ih tekočin, p ri katerih je ta vrednost snovna konstanta. V prim eru njegove uporabe za določitev navidezne viskoznosti suspenzij pa je potrebno zagotoviti: — da je v času m erjenja vpliv nestabilnosti suspenzije minimalen, — da odtekajoči tok suspenzije nima »vozla- ste« oblike. Navedena pogoja sta izpolnjena, če je čas iz­ toka določene količine dovolj m ajhen in pretoč­ na h itrost skozi iztočno cev dovolj velika, vendar pa še pod mejo turbolence defilirano z Reynoldso- vim številom. Oba param etra: — čas iztoka 64 L v (Hi2 - h i2) k2 d4 y srednja pretočna hitrost d2 v = (Pl _ Pa) 32 i] L (iz Hagen-Poiseuilleovega zakona in oznak na sli­ ki 4) sta tak i funkciji prem era »d« iztočne cevi, da se z njegovim povečanjem zm anjšuje čas iztoka in povečuje pretočna hitrost (in obratno) pri sicer istih pogojih. Torej je mogoče s spreminjanjem premera iztočne šobe lijaka pri konstantnih dru­ gih pogojih zagotoviti dovolj k ratek čas iztoka (da je odstranjen vpliv sedimentacije) in dovolj veliko pretočno hitrost (da je tok stacionaren). Z lijakom določena viskoznost neke suspenzije sicer ne podaja natančne slike njenega tekočinskega po­ našanja, predstavlja pa za določene pogoje (pre­ točna hitrost) njen notranji odpor proti pretaka­ nju. Iz Hagen-Poiseuilleovega zakona in dimenzij lijaka sledi da je viskoznost preiskovane tekočine k2 d4 y t V 64 L (H r - hi2) pri čemer je: rj — viskoznost, k — (razm erje višine in polmera) konstanta li- d — prem er iztočne šobe lijaka, L — dolžina iztočne šobe lijaka, H i— nivo ob začetku m erjenja, hi — nivo ob koncu m erjenja, y — specifična teža tekočine, t — čas iztoka oziroma spremembe nivoja od Hi do hi. S t a b i l n o s t Odvisno od specifične teže, velikosti in oblike ter deleža suspenzoida v suspenziji imajo zrna različne končne padalne hitrosti. Posledica razlik končnih padalnih hitrosti je, da se v usedlini mi­ rujoče homogene suspenzije tvorijo plasti različ­ nih specifičnih tež. Zelo fini in lahki delci, ki so podvrženi Brownovemu gibanju, ostanejo dolgo suspendirani v suspenzijskem mediju. Čim večja pa sta velikost in specifična teža posameznih zrnc, tem večja je njihova tendenca vsedanja. P ri m ajhnem prostorninskem delu suspenzo­ ida v suspenziji veljajo zakoni neoviranega, pri dovolj velikem delu pa zakoni oviranega padanja zrn v tekočini. Vzrok tendence razm ešanja suspen­ zije, ki se v mejnem prim eru razdeli na tesno vsed- le delce suspenzoida (usedlina) in čisto tekočino, je razlika potenciala težnostne energije homogene in diferencirane suspenzije. Razlika potencialov tež­ nostne energije homogene in diferencirane suspen­ zije je odvisna od specifičnih tež in prostornin- skih delov tekoče in trdne komponente. LIJAK S SPREMENLJIVO SOBO _ k 2d* S t : 7 * 6 4 L ( H / - h S ) Sl. 4 Za preprečenje razmešanja oziroma ohranitev homogenosti je torej potrebno grobo disperznemu sistemu dovajati energijo. Natančno merilo homo­ genosti suspenzije sta gostota in tekočinsko pona­ šanje (navidezna viskoznost) posameznih plasti suspenzije. Stalnost samo enega param etra ne za­ došča, ker se npr. kljub enaki gostoti z razmeša- njem suspenzoida po velikosti zrn lahko tvorijo cone z različnimi lastnostmi tečenja. Za injekcijsko tehniko je zadostno merilo stabilnosti suspenzije poizkus dekantacije, to je m erjenja količine vode, ki se pojavi na površini mirujoče suspenzije. Konč­ na dekantacija neke suspenzije je enaka prostor- ninskemu delu proste vode. U sedlina Usedlina injekcijske suspenzije je gosta zmes trdne komponente in vode ter nastane iz suspen­ zije z izločitvijo proste vode. Izločena voda je ali posledica dekantacije ali njene filtracije v injek­ cijski mediji. Prehod iz suspenzije v usedlino je odvisen od hitrosti filtracije proste vode, kar pa je odvisno od poroznosti injekcijskega m edija in od lokalnega efektivnega injekcijskega pritiska. Od navedenih param etrov je torej odvisna gosto­ ta in z njo povezane karak teristike usedline. P ri naravni dekantaciji je čas nastajan ja usedline n a j­ daljši in n jena gostota najm anjša oziroma vodni fak to r največji. Glede na to je določitev k arak te­ ristik usedline (specifična teža, čas vezanja, ob­ stojnost itd.) izvajati na taki mešanici suhe in te ­ koče komponente, k atere vodni faktor je enak vodnem u fak torju usedline, ker so tako določene vrednosti za najslabše pogoje. P ri priprav i zmesi za določitev karak teristik usedline je potrebno zagotoviti, da pridejo lastno­ sti posamezne trdne kom ponente več-kom ponent- n ih sistemov do polnega izraza. V več-kom ponent- ni injekcijski suspenziji, k i vsebuje npr. tud i kolo­ idne (glinaste) delce se v mrežasto struk tu rno zgradbo teh koloidalnih delcev vključijo tud i zrna ostalih trdn ih kom ponent, kar je potrebno omo­ gočiti p ri p rip rav i usedline. Pridobitev usedline za preiskavo z dekantacijo suspenzije ni pravilna, ker pri sedim entaciji nastopa segregacija delcev su- spenzoida po specifični teži in velikosti. V. Koren Strnjena m asa »Fizikalno-mehanske lastnosti strn jene injek­ cijske mase niso odvisne od količine vode v su­ spenziji, am pak od vsebine vode, s katero se zrna suspenzoida v injekcijskem mediju usedajo«. Vzorce za določitev fizikalna m ehanskih last­ nosti strn jene mase (tlačna in upogibna trdnost, prostom inska teža, krčenje, koeficient propustnosti itd.) je izdelati iz zmesi vodnega fak to rja usedli­ ne, pripravljene na enak način, kot za določitev karakteristik usdline, hraniti (starati) pa jih je v prostoru s konstantno tem peraturo (20 + 2° C) in 100 '°/o relativno vlažnostjo, kolikor značaj posa­ mezne preiskave ne zahetva drugače. L i t e r a t u r a K. H. G rode: Beiträge zur Rheologie disperser System e — Erdöl und Kohle 1955, Industrieverlag von H ernhaussen K. G., H am burg 11. M. Papadakis, J. P. Bombled: Controle rheologique des m ortiers d ’in jection utilises dans la technique de beton p re c o n tra c t — Revue des m ateriaux — septem ­ ber 1962 in m arec 1964. DIRECTIVES FOR TESTING INJECTION SUSPENSIONS OF MORE COMPONENTS S u m m a r y The ever increasing num ber of injection w orks and consequently contractors, requires the standard ization of ru les fo r all in jection param eters, especially charac­ teristics of th e used m ix tures. Suspension as th e most w idely used in jection m eans changes its p roperties during the w orking process and passes from th e fluid sta te over th e p lastic one (sedim ent) in to the solid sta te (hardened substance). In tensity and the degree of chan­ ges depend upon the local conditions in the in jection medium, the heterogeneity of w hich practically m akes impossible th e ir accurate determ ination. gospori arskn- pravna vprašanja Spremembe temeljnega zakona o gradnji Zvezna skupščina je ob koncu lanskega le ta spre­ je la zakon o sprem em bah in dopolnitvah tem eljnega zakona o g rad itv i investic ijsk ih objektov, k i je bil objavljen v 52. štev ilk i zveznega uradnega lista. V eljati je začel 8. ja n u a r ja letos. S sp reje tjem tega zakona je rešeno vp rašan je spre­ m em b tem eljnega zakona o grad itv i investicijsk ih ob­ jek tov iz le ta 1961. Te sprem em be so se p rip rav lja le dve le ti in so im ele nam en, da se določila tega zakona uskladijo z razvojem našega družbenega in gospodar­ skega sistema. Velike sprem em be v našem družbeno-političnem si­ stem u, ki so nastopile po sp reje tju nove u stave in po sp re je tju gospodarske reform e, so zahtevale, d a se d ru ­ gače obravnavajo razm erja in odgovornost nosilcev razširjene rep rodukcije in d rug ih udeležencev p ri n jeni realizaciji. Tako so sestavi j alci novega zakona pri p red laganih rešitv ah upoštevali naslednja načela: The trea ted directives for the tests m ake possible the un iform evaluation of suspension, sediments, and hardened substance characteristics a t a com paratively sm all num ber of required tests. T est m ethods, selected on the base of th e general m athem atical-physical laws, axe of such charac ter th a t the obtained results cor­ respond to th e w orst conditions, i. e. to th e peripheral effects of injections, w ith the exclusion of various ne^ gative secundary influences (for exam ple particle se­ gregation) a t p reparation of test specimens. investicijskih objektov d . r a i c — čim bolj naj se spoštujejo sam oupravne pravice delovnih organizacij kot nosilcev razširjene reproduk­ cije, — delovne organizacije naj ko t nosilci razširjene reprodukcije izključno odgovarjajo za končne rezu l­ ta te svojih v laganj, — z g rad itv ijo investicijskega objekta je mogoče začeti le, če so v celoti zagotovljena finančna sredstva, — na tržišču naj se ustvarijo pogoji za svobodno gospodarsko ak tivnost za vse udeležence p ri investi­ cijski g rad itv i kot enakopravnih in ekonom sko neod­ visnih p a rtne rjev , — poseganje upravnih organov v investicijsko g ra ­ d itev na j se om eji samo na ukrepe, k i so neobhodni za usk la jevan je interesov družbe z in teresi investitorja, p ri čem er na j se čimbolj poenostavi up ravn i postopek v vseh fazah graditve, — zagotovi naj se kvaliteta in stabilnost zgrajenih objektov in s tem tudi varnost živ ljenja in zdravja ljudi, prom eta in okolice. P red lagatelji zakona so menili, naj bi se z ozirom na mnoge predlagane sprem em be v vseh delih zakona sprejel nam esto sedanjega zakona nov zakon. To sta­ lišče pa ni bilo sprejeto in je zato bil sprejet zakon o sprem em bah in dopolnitvah sedanjega zakona, ven­ dar so v teh sprem em bah in dopolnitvah obsežene skoraj v celoti vse novosti, ki jih je imel predlagani zakon. Tako im a sprejeti zakon 70. členov. K er je v besedilu tud i nekaj tiskovnih pomot, pa tudi napak, bo šele potem, ko bo določeno prečiščeno besedilo tem eljnega zakona o graditv i investicijskih objektov, mogoče natančno ugotoviti novo stanje. Ce pregledamo novi zakon in ga primerjamo s sedanjim, ugotovimo naslednje: I. Splošne določbe V tem delu zakon natančneje določa m aterijo, ki jo u reju je: graditev in rekonstrukcijo investicijskih objektov. P ri tem dodatno določa, da se določbe za­ kona nanašajo tudi na izdelavo investicijske tehnične dokum entacije in gradnjo investicijskih objektov, na predhodna in prip rav lja lna dela pa le, če je to v za­ konu izrečno določeno, ali če to določa poseben pred­ pis. V posebnem členu zakona defin ira pojem investi­ cijskega objekta, predhodnih del, p rip rav lja ln ih del in rekonstrukcije investicijskega objekta, kar smo v prejš­ njem zakonu pogrešali. Z investicijskim objektom je po novem zakonu m išljen sam gradbeni objekt ali gradbeni objekt z vgrajenim i napravam i in opremo, ki rabijo nam enu investicije. S predhodnim i deli so po tem zakonu mišljene študije, raziskovanja, izdelava idejnih rešitev, izdelava investicijskega program a, zb iran je podatkov za pro­ jek tiran je te r druga dela in objekti, nam enjeni za pripravo dokum entacije, na podlagi katere je mogoče odločiti o g raditv i investicijskega objekta. Kot p rip rav lja lna dela se štejejo dela in objekti začasnega značaja, ki jih je treb a za zgraditev investi­ cijskega objekta izvesti ozirom a zgraditi pred začet­ kom gradnje ali med gradnjo investicijskega objekta. Za rekonstrukcijo investicijskega objekta se šteje le izvedba tistih del, s katerim i se sprem injajo kon­ strukcijsk i elem enti ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na stabilnost objekta ozirom a njegovih delov, ali dela, s katerim i je bil po izdanem gradbenem do­ voljenju zgrajen investicijski objekt, ki se rekon­ struira. V tem delu zakona je odpadla določba, da m ora investito r za graditev investicijskega objekta imeti investicijski program . Namesto n je imamo načelno do­ ločbo, da o zgraditvi investicijskega objekta odloča sam investitor. Njegove naloge v zvezi s tem pa ob­ ravnava naslednje poglavje zakona. Med splošnimi določbami ni več zahteve glede finančnih sredstev, potrebnih za investicijo. Tu zakon določa le, da se z graditvijo objekta sme začeti šele, ko da pristo jn i organ gradbeno dovoljenje. Poudariti pa je treba, da novi zakon obravnava vprašanje finanč­ nih sredstev, potrebnih za zgraditev investicijskega objekta, v posebnem poglavju, in da so ta določila zelo stroga. V postopku za izdajo gradbenega dovolje­ n ja pa se to vprašan je ne obravnava več in investitorji niso več dolžni zahtevku za izdajo gradbenega dovo­ ljen ja p rilagati dokazil o finančnih sredstvih. P re jšn ji zakon je u re ja l le graditev investicijskih objektov in je določal, da veljajo za graditev objektov družbenega standarda, kom unalnih objektov te r objek­ tov posam eznikov in civilnih p ravn ih oseb predpisi, ki jih izda o graditvi tak ih objektov občinska skup­ ščina ozirom a republika. Pozneje izdani republiški za­ kon je sicer veljavnost določil tem eljnega zakona raz­ širil tud i na om enjene objekte. Novi zakon pa določa, da njegova določila veljajo za vse objekte, razen za graditev objektov občanov in civilnih pravnih oseb. Glede teh objektov določa, da njihovo graditev u reja predpis, ki ga sprejm e občinska skupščina, če repu­ bliški zakon ne bo drugače določil. Nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona opravljajo po novem zakonu organi, ki so pristojni za ustrezno inšpekcijo, k ar po­ meni, da tega nadzorstva ne opravljajo več samo or­ gani tehničnih inšpekcij, kot je določal sedanji zakon, tem več tudi drugih inšpekcij, zlasti službe družbenega knjigovodstva. II. Odločitev o graditvi in investicijski program Po prejšnjem zakonu je bil investicijski program podlaga za zgraditev investicijskega objekta. Novi za­ kon nalaga investitorju dolžnost, da m ora sprejeti od­ ločitev o graditvi investicijskega objekta. To odločitev lahko sprejm e na podlagi investicijskega program a in investicijske tehnične dokum entacije ali samo na pod­ lagi investicijskega program a. P ri tem je treba pred­ videti v ire in višino finančnih sredstev, potrebnih za zgraditev vsega investicijskega objekta ali posameznih njegovih delov, k i pom enijo ekonomsko tehnično ce­ loto in se dajo tak i samostojno uporabljati, če je v načrtu graditev investicijskega objekta po delih, kot tudi v investicijskem program u določena obratna sred­ stva. Zakon ne določa, kateri organ investitorja sprejm e omenjeno odločitev, vendar z ozirom na določbe za­ kona o podjetjih ni dvoma, da gre za ak t organov uprav ljan ja delovne organizacije. Investitor ni več dolžan pošiljati podatkov iz p ro­ gram a upravnem u organu. Namen in vsebina investicijskega program a ni bistveno sprem enjena. Pač pa zakon ne predvideva več izdelave poenostavljenega elaborata in referata . III. Gradbeno dovoljenje Ostala je določba, da se sme investicijski objekt graditi samo po investicijski tehnični dokum entaciji in določbe, s katerim i se ta dokum entacija definira, do­ loča njena vsebina in način izdelave. Dodatno pa novi zakon določa, da je treba investicijsko tehnično doku­ m entacijo za graditev investicijskih objektov na nekem zemljišču delati v skladu z urbanističnim i načrti ozi­ rom a pogoji te r v skladu z vodnogospodarskimi, p ro­ metnimi, energetskim i in drugim i pogoji, ki so p red­ pisani z zakonom ali na podlagi zakona. Organ, ki je pristojen za gradbeno dovoljenje, m ora brez odlašanja zbrati podatke o om enjenih pogojih in jih na zahtevo poslati investitorju oziroma proizvajalcu investicijskih objektov za trg v pism enem aktu; v tem aktu navede tudi, od katerih upravnih organov oziroma organiza­ cij m ora dobiti investitor oziroma proizvajalec objekta za trg potrdila ozirom a soglasje, da je investicijska tehnična dokum entacija izdelana po njih. Ta določba nalaga upravnim organom, ki izdajajo gradbena dovoljenja, dolžnost, ki je v bivšem zakonu ni bilo. Na zahtevo investitorja bodo m orali zbrati in z aktom obvestiti investitorja o vseh navedenih pogojih, ki jih določajo zakoni in tudi navesti organe in organizacije, ki dajo potrdila ali soglasja, da je investicijska tehnična dokum entacija izdelana v skla­ du s temi pogoji. Tako bo npr. m oral ta upravni organ v tem aktu m ed drugim tud i navesti, da m ora določeni strokovni zavod dati oceno projekta, da so bili upošte­ vani predpisani ukrepi in norm ativi za varstvo pri delu po 8. členu tem eljnega zakona o varstvu pri delu, če gre za objekte, k i so nam enjeni za delovne prostore, ker tako določa 18. člen omenjenega zakona. Prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja ni več treba prilagati dokazil o zagotovljenih finančnih sred­ stvih, pač pa je poleg drugih dokumentov, ki so bili predpisani tudi s p rejšn jim zakonom, treba predložiti tudi dokaz o pravici uporabe ali služnostni pravici na zemljišču, na katerem se nam erava zgraditi investi­ cijski objekt. G radbeno dovoljenje izda upravn i organ občinske skupščine, če ni z zakonom drugače določeno. Nače­ lom a je torej p risto jnost za izdajan je g radbenih do­ voljen j p ri občinskih u p rav n ih organih. Le če bo re ­ publiški zakon o g rad itv i investicijskih objektov ali kak drug zakon, zvezni ali republiški, drugače določil, ne bo teh dovoljenj izdaja l občinski up ravni organ, tem več republiški. Z novim zakonom načelom a odpade tehnična kon­ tro la investicijske tehnične dokum entacije, ki jo je po določbah p rejšn jega zakona m oral opraviti up ravn i o rgan v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. R e­ pub lika lahko določi s svojim predpisom , da je treb a p red dovolitvijo g radn je posam eznih v rst investic ij­ skih objektov opraviti tehn ično kontrolo investicijske tehnične dokum entacije, in kako se opravi ta kontrola. O dprava tehnične kon tro le je posledica kasnejše do­ ločbe novega zakona, k i nalaga p ro jek tan tsk im orga­ nizacijam dolžnost, da m orajo po izdelavi investicijske tehnične dokum entacije izv ršiti no tran jo kontrolo b rez­ hibnosti tehn ičn ih rešitev , računske pravilnosti in po­ polnosti tehn ične dokum entacije in kontrolo, ali je ta dokum entacija v sk ladu z določbam i zakona. Na teh ­ nični dokum entaciji je treb a posebej potrditi, da je b ila opravljena n o tran ja kontrola. D ovoljenje za g radn jo investicijskega ob jek ta po investicijsk i tehn ičn i dokum entaciji, ki je bila izdelana v tu jin i, je mogoče d a ti šele, ko se opravi n jena te h ­ n ična kontrola. To kontro lo lahko oprav ljajo organi­ zacije, ki so reg is trirane za izdelovanje ustrezne v rste investicijske tehnične dokum entacije. Zvezni organ predpiše, na kakšen n ač in in v ka te rih p rim erih je treb a to kontro lo opraviti. G radbeno dovoljenje se izda za gradnjo vsega in ­ vesticijskega ob jek ta a li pa za njegov del, k i pom eni ekonom sko tehnično celoto in se da tak sam ostojno uporab ljati, če se investic ijsk i objekt gradi po delih. Poleg tega se lahko d a gradbeno dovoljenje tu d i za del investicijskega ob jek ta ozirom a za izvedbo posa­ m eznih del, če pom eni ta k del objekta tudi sam te h ­ nično celoto, če tra ja g rad itev vsega investicijskega ob jek ta več let, ali če d inam ika graditve vsega inve­ sticijskega ob jek ta tako te rja . P rip rav lja ln a dela za zgraditev investicijskega ob­ jek ta se izvajajo po dovoljen ju za gradnjo tega ob­ jek ta ali p a po posebnem dovoljenju samo za ta dela. Posebno dovoljenje sam o za p rip rav lja lna dela se daje, če n jihov obseg te rja , d a se začnejo izvajati, še p reden dobi investito r dovoljenje za gradnjo investicijskega ob jek ta ali njegovega dela. Posebno gradbeno dovoljenje je treba dobiti za gradnjo objektov, ki se šte je jo po tem zakonu za p red ­ hodna in p rip rav lja ln a dela, če bi g radn ja ali uporaba tak ih objektov lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdrav je ljud i ali za prom et, sosedne ob jek te ali okolico, ali če se sm ejo tak i objekti g rad iti le po določenih u rbanističn ih , tehn ičn ih in drugih p redp isa­ n ih pogojih. G radbeno dovoljenje neha veljati, če se g rad n ja ne začne v roku, ki je v n jem določen. Ta rok ne sme b iti k ra jš i ko t šest m esecev in ne daljši ko t dve leti. Po novem zakonu je dolžnost izvajalske organiza­ cije, da m ora na jm an j osem dni pred začetkom del o tem obvestiti organ, k i je izdal gradbeno dovoljenje. Investito rji niso več dolžni stalno strokovno n ad ­ zorovati g rad itev investicijskega objekta. Z novo do­ ločbo prepušča zakon investito rju in izvajalcu, da do­ ločita v pism eni pogodbi, ali se bo opravljalo strokov­ no nadzorstvo nad g rad n jo investicijskega ob jek ta ozi­ rom a nad izvajan jem posam eznih del na njem , ob k a­ te rih pogojih in na k akšen način. R epublika lahko do­ loči s svojim predpisom v rste posebno zah tevn ih ali specifičnih objektov ozirom a del, p ri k a te rih je ob­ vezno strokovno nadzorstvo investito rja p ri g radn ji ozirom a izvajanju . IV. Tehnični pregled in dovoljenje za uporabo zgrajenega investicijskega objekta Nam en in vsebina tehničnega pregleda je po določ­ bah novega zakona ostala ista kot prej. K er pa novi zakon predvideva tu d i gradbena dovoljenja za del ob­ jek ta in posebna gradbena dovoljenja, je v tem delu zakona določeno, da je tudi v teh prim erih treba opra­ v iti tehnični pregled in izdati uporabno dovoljenje. Tehnični p regled opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, če ni v republiškem zakonu drugače dolo­ čeno. Bivši zakon je dopuščal možnost, da ta pregled opravi organ tehnične inšpekcije. V republiškem za­ konu pa smo že sedaj imeli določbo, da isti organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, opravi tud i tehnični p re ­ gled in izda uporabno dovoljenje. V. Izdelava investicijskega programa in investicijske tehnične dokumentacije Glede izdelovanja investicijskih program ov ni v zakonu nobenih sprem em b. Izdela ga lahko investitor sam, ali pa naroči izdelavo program a p ri drugi orga­ nizaciji. Glede izdelovanja investicijske tehnične dokum en­ tacije pa so novi predpisi strožji kot doslej. Krog orga­ nizacij, k i to dokum entacijo izdelujejo, je ožji: nače­ loma le organizacije, ki so reg istrirane za izdelavo te dokum entacije. Investito rji so po p rejšn jem zakonu lahko zase izdelovali p rojekte za k ak ršne koli objekte in niso bili dolžni te dejavnosti reg istrira ti. Novi zakon pa določa, da sm ejo investitorji brez vpisa v register izdelovati investicijsko tehnično dokum entacijo za m anjše in d ruge v predpisu republike določene ob­ jek te ozirom a dela za svoje potrebe tud i sami, in sicer ob pogojih, k i jih določi republiški predpis. Investicijsko tehnično dokum entacijo za objekt, ki ga nam erava u p o rab lja ti sam za svoje potrebe, lahko izdela tud i občan, če im a za to ustrezno strokovno izobrazbo in prakso. Zakon natančneje določa dolžnost pro jek tan tsk ih organizacij. Te so dolžne: 1. upoštevati določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, pogoje, določene z zako­ nom ali na podlagi zakona za posamezno lokacijo, ter tehnične predpise, norm ative in standarde, ki so pri posam ezni v rs ti investicijske tehnične dokum entacije obvezni, kot tu d i druge predpise, ki se nanašajo na grad itev in eksploatacijo posam eznega investicijskega objekta, te r p redv ide ti ukrepe, p redpisane za varstvo p ri delu, za varstvo pred požarom, za varstvo zraka in vode p red onesnaženjem , za varstvo pred elem en­ tarn im i nezgodam i in drugim i izrednim i dogodki in druge po trebne ukrepe; 2. poiskati sm otrne tehnične rešitve in zagotoviti osnovne ekonom sko tehnične pogoje, k i jih je investitor postavil v investicijskem program u ali kako drugače; 3. p redv ide ti vgrad itev m ateria la , n ap rav in opre­ me ustrezne kakovosti te r njihovo preiskavo oziroma preizkus, če je to potrebno; 4. p redv ide ti ukrepe za varstvo investicijskega ob­ jekta, ki na j bo zgrajen na potresnem ali poplavnem obm očju a li na zemljišču, k i je nagnjeno k drsenju, kot tu d i ukrepe, ki im ajo pomen za narodno obrambo in podobno; 5. izvršiti no tran jo kontrolo brezhibnosti tehničnih rešitev, računske pravilnosti in popolnosti investicij­ ske tehnične dokum entacije in kontrolo, ali je investi­ cijska tehnična dokum entacija v sk ladu z določbami p re jšn jih točk. O rganizacija, ki izdela investicijsko tehnično do­ kum entacijo , m ora na n je j potrd iti, da je opravila no tran jo kontro lo v sm islu 5. točke. D olžnosti in odgovornosti p ro jek tan tsk ih organiza­ cij so se povečale; p ri tem je treb a še upoštevati, da je ostala v veljav i določba drugega odstavka 43. člena tem eljnega zakona, ki obravnava odgovornost teh or­ ganizacij v prim eru ugotovljenih pom anjkljivosti in nepravilnosti. Z novim zakonom so sprem enjene določbe, ki u re­ ju jejo pogoje za registracijo p ro jek tan tsk ih organizacij in vprašanje strokovne izobrazbe in prakse delavcev v teh organizacijah. Načeloma je u rejevanje teh vp ra­ šanj preneseno v pristojnost delovnih organizacij. Te organizacije m orajo v svojem prav iln iku določiti stro ­ kovno izobrazbo in prakso, ki jo m orajo imeti tisti, ki delajo posamezno vrsto investicijsko tehnične do­ kum entacije. Republika pa lahko določi s svojim pred­ pisom, kakšno strokovno izobrazbo in prakso m orajo im eti tisti, k i delajo investicijsko tehnično dokum en­ tacijo za nekatere vrste posebno zahtevnih ali speci­ fičnih objektov oziroma del, in koliko tak ih oseb m ora im eti delovna organizacija, da se more reg istrira ti za izdelovanje investicijske tehnične dokum entacije take vrste. Z ozirom na to bodo prenehale veljati določbe prav iln ika o pogojih za registracijo organizacij, k i iz­ delujejo investicijsko tehnično dokumentacijo in p ra­ vilnika o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo, in oseb, ki vo­ dijo posamezne vrste del p ri graditvi investicijskih objektov. S tem so odpravljeni tudi strokovni izpiti, ki jih je zahteval om enjeni drugi pravilnik in ki so se opravljali p ri kom isiji za strokovne izpite p ri re­ publiškem sekre taria tu za gospodarstvo. Ta kom isija je prenehala z delom s 1. januarjem letos. V bodoče bodo torej m orale delovne organizacije vprašanje stro­ kovne izobrazbe in prakse delavcev urediti s svojim pravilnikom na način, ki jim pač najbolj ustreza. (Se nada lju je ) Osnutek pravil Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije PRIPRAVLJENO ZA OBRAVNAVO ZA OBČNI ZBOR ZGIT, KI BO V MAJU 1967 I. Splošna načela 1. G radbeni inženirji in tehniki v Sloveniji se pro­ stovoljno združujejo v svoji družbeni organizaciji, katere naslov je Zveza gradbenih inženirjev in tieh-nikov Slovenije (v nadaljn jem tekstu Zveza GITS). 2. Zveza GITS predstavlja gradbene inženirje in teh ­ nike Slovenije v domovini in v inozemstvu. 3. G radbeni inženirji in tehn ik i se združujejo za do­ sego naslednjih ciljev: — u stv arjan je in razv ijan je javnega strokovnega m išljen ja in stališč v važnih tehniških, ekonom­ skih, proizvodnih in drugih problem ih gradbe­ n ištva kot tehnične znanosti in gospodarske dejavnosti, — iskanje in osvojitev ustrezn ih oblik strokovne­ ga izpopolnjevanja svojih članov, — organiziranje in uspešno sodelovanje v procesu napredka tehnologije in razvoja proizvodnih sil v gradbeništvu, — spodbujanje in podpiranje iniciative svojih čla­ nov na področju raziskav in osvojitve sodob­ n ih rešitev v gradbeni proizvodnji, p ro jek tira­ n ju in znanstveno raziskovalnem delu, — ojačevanju in dviganju etike strokovnega dela v skladu s socialističnimi odnosi v naši državi, — organiziranje sodelovanja z vsemi institucijam i, ki rešujejo vprašanja, in teresan tna za gradbe­ ništvo, —• proučevanje specifičnih problem ov gradbenih inženirjev in tehnikov in predlaganje n a jp ri­ m ernejših rešitev odgovornim organom. 4. Zveza GITS ustvarja svoje cilje: — z ugotavljanjem in poudarjan jem važnih vp ra­ šanj, od katerih rešitve sta odvisna razvoj in napredek gradbeništva, — s sodelovanjem p ri delu družbeno-političnih in gospodarskih organizacij, p ri organih uprave in zavodov v prim erih, ko obravnavajo vprašanja in sprejem ajo sklepe, važne za gradbeništvo, — z organiziranjem kongresov, posvetovanj, znan­ stvenih simpozijev, javn ih diskusij, tečajev, strokovnih predavanj in ekskurzij, — z izdajanjem revij, obvestil in publikacij, z iz­ dajanjem strokovne lite ra tu re in uveljavljanjem razn ih oblik no tran je tehniške pomoči, — s sprem ljanjem razvoja gradbene tehnike in znanosti izven države, s sodelovanjem s sorod­ nim i m ednarodnim i in nacionalnim i organiza­ cijam i te r s prenašan jem koristnih izkušenj, — z drugim i ustreznim i aktivnostm i. II. Organizacijska struktura 5. Zveza GITS je enotna organizacija gradbenih inže­ n irjev in tehnikov Slovenije. Organizacije Zveze se form irajo po teritorialnem principu ali po ožjih strokovnih vejah. S trukturo Zveze GITS sestavljajo: a) aktivi d ruštev v delovnih organizacijah, b) društva gradbenih inženirjev in tehnikov, c) Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slove­ nije. 6. Organzacije Zveze GITS im ajo svoja sam ostojna pravila v duhu prav il Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. 7. Zveza GITS je član Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in republiške Zveze inženir­ jev in tehnikov Slovenije. D ruštva GIT pa se včla­ nju jejo v te rito ria lna društva inženirjev in teh ­ nikov. III. Članstvo v Zvezi GITS 8. V organizacijah Zveze GITS so člani lahko: a) redni, b) častni, c) zaslužni, d) kolektivni. 9. Redni član lahko postane vsak gradbeni inženir ali tehnik, ki izjavi pripravljenost, da bo delal pri uresničevanju ciljev in nalog Zveze GITS. Redni član postane s pristopom v osnovno organizacijo Zveze GITS. Redni član lahko postane tudi oseba iz druge stroke, če je osnovna dejavnost vezana na gradbeništvo in ki im a ustrezno šolsko kvalifika­ cijo. Sklep o sprejem u takih članov sprejm e osnov­ na organizacija Zveze GITS. 10. Častni ali zaslužni član organizacije ZGITS more postati oseba s sklepom skupščine ustrezne orga­ nizacije Zveze GITS, po posebnih pravilih o izvo­ litvi in proglasitvi, katere je sprejela Zveza IT Jugoslavije. 11. K olektivni člani lahko postanejo gospodarske ali družbene organizacije, zavodi in upravni organi, ki s svojim delom doprinašajo k ustvarjan jem ci­ ljev in nalog Zveze. 12. Pravice rednih članov so: — da volijo ali so voljeni v vse organe organi­ zacije gradbenih inženirjev in tehnikov, — da u stv a rja jo vpogled in ocenjujejo delo orga­ nov organizacij gradbenih inženirjev in tehni­ kov te r dajejo predloge za izboljšanje njihovega dela, — da razširja jo in dopoln ju jejo svoje strokovno znanje po ak tivnosti organizacij GIT, — da sodelujejo v delu kom isij, odborov, sekcij in drugih teles v strokovnih, družbenih, gospo­ darskih, kadrovsk ih in drug ih vprašan jih s pod­ ročja dejavnosti organizacij GIT, — da sodelujejo p ri vseh strokovnih in družbenih m anifestacijah organizacij Zveze GITS, — da uživajo vse ugodnosti, k i jih uživajo orga­ nizacije Zveze G ITS in — da zahtevajo zaščito svojih pravic. 13. Dolžnosti redn ih članov so: — da delajo p ri u s tv a rja n ju ciljev in nalog o rga­ nizacij Zveze GITS, — da sodelujejo v akc ijah organizacij Zveze GITS, — da izvaja jo sklepe organov in organizacij Zve­ ze GITS, — da se strokovno izpopolnjujejo in — da redno p laču je jo članarino. 14. Članstvo v Zvezi G ITS preneha: — če član izjavi organizaciji, da izstopa iz č lan ­ stva, — s sklepom skupščine organizacije in — v izrednih p rim erih s sklepom uprave repub li­ ške Zveze ali g lavnega odbora Zveze G ITJ. Na odločitev o izk ljučen ju im a član pravico p r i­ tožbe p ri višjem organu organizacije ZITJ. IV. Organizacija Zveze GITS 15. Republiška zveza G ITS združuje vsa d ruštva na na te rito riju repub like S lovenije in usm erja njihovo delo v duhu ciljev in nalog GITS. 16. D ruštvo se načelno fo rm ira v središču kom une in združuje vse ak tive s svojega terito rialnega pod­ ročja. V večjih m estih ali občinah večjih m est se lahko form irajo m estna ozir. občinska d ruštva GIT. 17. A ktivi se fo rm ira jo v podjetjih , zavodih in šolah z najm anj 5 člani in im ajo svoja p rav ila o delo­ v an ju v sk ladu z določili p rav il republiške Zveze ozir. d ru štev GIT. 18. N ajvišji organ organ ijacij Zveze GITS so skup­ ščine. 19. Skupščine po trju je jo p rav ila in volijo tis te izvršne organe organizacij Zveze, ki so predvideni s tem i pravili. 20. Izvršn i o rgani d e lu je jo na podlagi s ta tu ta Zveze G ITJ, p rav il Zveze GITS, sklepov skupščin in sm ernic g lavnega odbora Zveze GITS. 21. Skupščine se zavzam ejo pri vo litvah novih orga­ nov, da se zam enja odgovarjajoči del članov z novim i kadri. Ob vo litvah glavnega in izvršnega odbora Zveze G ITS se zam enja najm anj polovica s ta rih članov, p redsedn ik pa obvezno. Nihče ne m o­ re b iti izvoljen več k o t d v ak ra t zaporedom a v g lav­ n i in izvršni odbor Zveze GITS. 22. O rgani Zveze G ITS so: — skupščina, — glavni odbor, — izvršni odbor. — nadzorni odbor. 23. Za naslednja s trokovna področja im enuje glavni odbor Zveze strokovne svetovalce: — za šolstvo in kadre , — za p roduk tivnost in napredek gradbeništva, — za p redpise in tehn ično regulativo in •— za strokovne publikacije. 24. Skupščina je n a jv iš ji organ Zveze GITS in se se­ stane v saka tr i le ta. Skupščina zlasti: — sprejem a in m en ja p rav ila Zveze, — določa sm ern ice dela in ugotavlja naloge Zveze, — razm otri poročila in daje razrešnice, — rešu je pritožbe, — odloča o sedežu Zveze, — voli p redsedn ika Zveze, — voli 7 članov Izvršnega odbora, — voli odgovornega urednika GV, — voli častne in zaslužne člane Zveze GITS in — odloča o p renehan ju dela Zveze. 25. Skupščino sestav ljajo delegati organizacij, ki so iz­ b ran i po ključu, katerega določi g lavni odbor. Čla­ ni glavnega odbora so polnopravni udeleženci skupščine. 26. Delo skupščine je javno za vse člane. Sklepi se sprejem ajo z večino glasov. O načinu glasovanja odloča skupščina. Sklepi so veljavni, če zasedanju p risostvu je več kot polovica izbran ih delegatov, k a r se ugotovi na začetku zasedanja skupščine. 27. Skupščina se lahko sestane tudi na izredno zaseda­ n je in sicer: — na zahtevo glavnega odbora in — na iniciativo 1/3 članov ali n a zahtevo 1/3 d ru ­ štev Zveze. 28. G lavni odbor se sestoji iz 7 članov izvršnega odbo­ ra in p redstavnikov vseh društev GIT v Sloveniji in odgovornega urednika GV. 29. M andat deleg iran ih članov glavnega odbora se po­ k riva z m andatom njihove osnovne funkcije, na podlagi k a te re so delegirani v g lavni odbor. 30. P redsedn ik Zveze GITS je istočasno tud i predsed­ n ik glavnega odbora in izvršnega odbora ZGITS. 31. G lavni odbor se načelom a sestane d v ak ra t letno. Na zahtevo 1/3 članov se lahko sestane tudi iz­ redno. 32. G lavni odbor: — izvršuje sklepe Skupščine, — obvezno tolm ači pravila, —• pred laga Skupščini izvolitev častn ih in zasluž­ n ih članov, — sprejem a sklepe po poročilih izvršnega in nad ­ zornega odbora Zveze GITS, — p o tr ju je p redračun dohodkov in izdatkov Zve­ ze GITS, — sklepa n a podlagi strokovnih poročil izvršnega odbora in — im enuje predstavnike Zveze GITS v organe Zveze G IT J in drugod, k je r se pokaže potreba. 33. G lavni odbor sprejem a obvezne sklepe, če je p r i­ sotnih 2/3 članov. Sklepi se sprejem ajo na način, ki ga sp rejm e glavni odbor. Seje glavnega odbora so javne. 34. Izvršni odbor voli iz svojega sestava podpredsed­ nika, ta jn ik a in blagajnika. 35. V p rim eru izpraznjenih m est glavni odbor lahko kooptira v izvršni odbor nove člane, a ne več kot 1/4. 36. Izvršni odbor: — izvaja sklepe glavnega odbora m ed dvem a za­ sedanjem a, — p rip ra v lja in sklicuje seje g lavnega odbora, — usm erja delo društev in aktivov, — p lan ira in po odobritvi glavnega odbora razv i­ ja ko ristne akcije in dejavnosti, — oprav lja tekoče posle, — izbira m ateria lna sredstva za delo Zveze in raz­ polaga s tem i sredstv i na podlagi predračunov in — p red stav lja Zvezo GITS. Sklepi izvršnega odbora, spreje ti m ed dvem a zase­ dan jem a glavnega odbora so obvezni za vse člane in d ruštva . Izvršni odbor se sesta ja najm anj dvo­ mesečno. 37. Zvezo gradben ih inženirjev in tehnikov Slovenije p red stav lja predsednik, po njegovem pooblastilu pa član izvršnega odbora. V prim eru , da predsednik m ed dvem a skupščinam a ne m ore več opravljati svojih dolžnosti, ga do naslednje skupščine za­ m enja podpredsednik. 38. N adzorni odbor se sestoji iz tre h članov in treh nam estnikov, ki jih izvoli skupščina. N adzorni od­ bor se konstitu ira tako, da izbere predsednika. Nadzorni odbor opravlja kontrolo finančnega po­ slovanja izvršnega odbora. Člani nadzornega odbo­ ra im ajo pravico prisostvovati sejam glavnega in izvršnega odbora s pravico svetovalnega glasu. Nadzorni odbor predlaga poročilo skupščini, glav­ nem u odboru pa v začetku vsakega leta. V. Financiranje Zveze 39. Vse organizacije Zveze GITS se načelno samofinan- cirajo. Osnovni m aterialn i izvor financiran ja organizacij ZGIT je članarina rednih članov. 40. Višino članarine določa skupščina. 41. O rganizacije Zveze in Zveza se financirajo tudi iz d rug ih virov: — dohodki od založniških in drugih dejavnosti, — dohodki od kolektivnih članov, — dohodki raznih organizacij, pokloni, dotacije itd. VI. Druga določila 42. Zveza GITS izdaja strokovno revijo »Gradbeni vestnik« kot svoje glasilo. U rednika in uredniški odbor im enuje glavni odbor. 43. G lavni odbor skrbi za glasilo Zveze in koordinira založniško dejavnost. 44. Za izvrševanje adm inistrativnih, finančnih in teh­ ničnih poslov Zveze se predvidijo stalna delovna m e sta : mnenje in k r i t i h Zasnova in izgradnja koprske luke V številkah 2, 3 in 4 »Gradbenega vestnika« 1. 1966 je bil objavljen članek inž. M. G nusa: Zasnova in iz­ gradnja koprske luke. V naslednjem bi opozoril na pom anjkljivosti opisa oprav ljen ih in predvidenih grad­ benih del, k a r m ora opaziti vsakdo, ki pozna to stroko in pozna opise gradnje luk v inozemskih strokovnih revijah. Iz objavljenega članka se bo nam reč bralec težko dobro inform iral, če stva ri vsaj deloma ne pozna že iz drugih virov. Po drugi stran i pa prinaša članek dosti podatkov, ki so za opis luke z gradbeno-tehnič- nega stališča brez pomena. D odajam pa tudi nekaj m isli na sam a izvajanja v članku. — Predvsem je popolnoma nepotrebna omemba o seizmoloških pogojih (str. 36). Nobena naša luka na Ja d ra n u doslej še ni u trpela kake škode od potresa, da bi bilo treba posebej poudarja ti te okoliščine pri lokaciji luke in pri statičnih računih obalnih zidov. — Odveč je tudi om em ba o m orskih tokovih (str. 59), ki n ik je r na Jad ranu niso taki, da bi ovirali plovbo ozirom a pristop v luko. — Isto velja za oblačnost in meglo. — Še celo odveč pa je nava jan je tem perature, k a r bi imelo smisel samo v po larn ih krajih , k je r m orje zamrzne. — Poglavje o fundiran ju , ki je za gradnjo koprske luke gotovo najdelikatnejši problem , je urejeno dokaj nesistem atično in nejasno za tistega, ki bi m u bil ta članek edina inform acija. Č lanek bi vsekakor mnogo pridobil na jasnosti, če bi bil priložen tudi kak geološki profil, opravljen na podlagi sondažnih vrtan j. S tro ­ kovno bi bilo to mnogo več vredno, kot pa npr. slike 5, 6 in 7. 1. organizacijsko-tehnični sekretar, 2. računovodja, 3. adm inistrativno-finančni delavec. Za druge posle, ki se pokažejo po potrebi, lahko Zveza angažira osebo izven organizacije, s sk ra j­ šanim delovnim časom ali pa za izvršitev posam ez­ n ih nepredvidenih poslov. Poslovanje ZGITS je u rejeno s posebnim poslov­ nikom, k i ga sprejm e in po trd i IO. Poslovanje »Gradbenega vestnika« je urejeno s posebnim poslovnikom »Gradbenega vestnika«, ki ga sprejm e in po trd i IO. VII. Naziv in pečat 45-. Naziv Zveze je: »Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije« in im a svojstvo pravne osebe s sedežem v L jubljani. 46. P ečat Zveze je okrogel, običajne velikosti z nap i­ som: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije, L jubljana. VIII. Prehodna določila 47. Vse organizacije Zveze GITS bodo v enem le tu uskladile svoja p rav ila s temi pravili. 48. V prim eru razpustitve Zveze GIT prevzam e imo­ vino Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije. — Na stran i 79—81 objavljena sta tistika prom eta in detajlno izvajanje računov skladiščnih površin je članku samo v balast. V strokovno gradbeno revijo spadajo samo končni rezultati takih statistik in raču ­ nov, kolikor je to potrebno za dim enzioniranje luke. D etajlna statistika pa bi spadala v kako gospodarsko revijo. To bi imeli pripom niti, k a r se tiče strokovnega n i­ voja članka. Im am nam reč vtis, da je avtor na h itro in zato prem alo skrbno izbral in podal objavljeni m a­ terial. K izvajanjem sam im pa imam naslednje m nenje: Na stran i 36 ob izračunu višine valov je navedeno, da njihova višina 172 cm za ladje nad 1000 BRT ni važ­ na. Res je, da tak i valovi niso nevarni večjim ladjam v plovbi. Toda že dosti m anjši valovi popolnoma one­ mogočajo tud i večjim ladjam izkrcavanje in vkrcava­ nje tovora, če se pojavijo na operativni obali, k a r je edino važno za luko. Koprski zaliv je sicer p ro ti bu rji in jugu naravno zaščiten, odprt pa je proti zahodu in severozahodu. S tem v zvezi se logično pojavlja vprašan je luko­ brana, ki v celotnem članku sploh ni omenjen, čeprav je sicer p rikazan na vseh propagandnih skicah in m a­ ketah in celo v generalnem načrtu Kopra. Z ozirom na naslov članka bi bilo pričakovati, da bi bili vsaj v glavnih črtah navedeni razlogi, ki so od­ ločali o m ikrolokaciji in situaciji luke, te r prikazane kake varian tne prim erjave, kakor je to vsaj omenjeno v članku o koprski železnici. Tam je povedano, da je bilo za definitivno traso železniške proge napravljenih »mnogo varian t, ki so bile vsestransko obdelane tako v tehničnem , ekonom skem , prom etnem , eksploatacij- skem in geološkem pogledu«. P ri tem gre za investicijo, k i je bila le ta 1964 p ro raču n an a na 6,3 m ilijarde d in a r­ jev. Za koprsko luko, k i v svojem končnem obsegu gotovo ne bo m an jša investicija , pa o kak ih varian tn ih štud ijah ni om enjeno nič. N ajtežji problem , ki bo v našem prim eru zahteval zna ten del za g radnjo po trebn ih kreditov, p redstav lja fundiran je . Na s tran i 60 je om enjeno, da je za fu nd ira - n je na 30 m globine na jd en a tehniško izvedljiva rešitev. S m atram , da o tehnični izvedljivosti tud i na večjo glo­ bino ne m ore b iti dvom a, k e r je p ri današn jih te h n i­ šk ih sredstvih to sam o finančno vprašanje. Toda u p ra ­ vičenost izdatkov za tako drago fundiran je , kak o r tud i za zasipavanje obširn ih kom pleksov depresij, bo tre ­ ba dokazati z v a rian tn o p rim erjavo rešitve, k i je v svetu običajna za g radn jo lu k v takem terenu. Vse dotlej je v članku opisani p ro jek t sm atra ti za tehnično neracionalnost. V te j zvezi po trebuje pojasnila tud i navedba v članku ekonom ista na stran i 41, da je »pri­ dobivanje novega p ro sto ra za luško in industrijsko dejavnost v K opru poceni v p rim erjav i z drugim i ju ­ goslovanskim i lukam i«. T a trd itev im a samo delno veljavo. Res je, da je b ilo u stv a rjan je površin npr. n a Reki znatno dražje. Toda pridobljene površine so solidne in nosilne, tako da fund iran je ne p red stav lja nobenih problem ov n iti k ak ih nesorazm ernih izdatkov. Tako dobimo drugačno sliko o stroških in vrednosti pridobljen ih površin, če upoštevam o stroške fu n d ira - vesti Zveza g radbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije je p rired ila pod vodstvom Zavoda za raziskavo m a te ­ r ia la in konstrukcij SR Slovenije poseben sem inar o novih g radbenih m a te ria lih v času od 23. do 25. fe­ b ru a r ja 1967. Pod strokovnim vodstvom teh. d irek to rja Zavoda tov. ing. M. F erjan a in sodelavcev ing. S tane ta T er­ čelja, ing. D ušana M akaroviča in ing. S tane ta D roljca so bili 50 udeležencem sem inarja p rikazani in obraz­ loženi najnovejši dosežki in možnosti uporabe novih m aterialov. O bdelani so bili nas ledn je tem e in m ateria li: Pepeli in n jih up o rab a O siporexu in n jegovi uporab i v gradbeništvu G radn ja z NOVOLIT ploščam i Izolacijsko opažne plošče U poraba raz tegn jene pločevine SIMAC k o t izolacijsko in antikorozijsko sredstvo M ontažni om eti azbestnega tipa B rizgani azbesti in n jih ap likacija P ak iran a m alta Beli cem ent Posebne v rs te cem enta D odatki betonom Vse obravnavano grad ivo je bilo v obliki sk rip t in p rospektov razdeljeno m ed udeležence iz vse Slo­ venije. Zveza zbira naročnike, ki bi rad i kup ili p is­ m eni del ob ravnavanega gradiva. C. S tan ič D ruštvo g radben ih inžen irjev in tehnikov Celje je im elo 25. feb ru a rja v Ingradovi dvorani svoj redni občni zbor. Zbora se je udeležilo okrog 50 n aš ih g rad ­ benih strokovnjakov in arh itek tov te r zastopnik re ­ publiške Zveze GIT. Iz zanim ive razprave povzem am o predvsem glavne pripom be in predloge, k a te rih ostva- r ite v bo v tem le tu p red stav lja la jedro d ruštvenega dela: nja, ki jih bodo zahtevali objekti na obm očju projek­ tirane koprske luke in pa dolgotrajno konsolidiraje terena sestavljenega iz m eljne gline. P ro jek t luke zah teva specialno strokovno izobraz­ bo z veliko p rak tičn ih izkušenj in ru tine , tako kot vsaka druga h idrotehnična specialnost. V Sloveniji po­ m orske g radn je p rav gotovo nim ajo tradicije . Zato bi bilo na m estu, da se je za tako večm ilijardno investi­ cijo razpisal natečaj v zveznem m erilu, ki bi gotovo dal tehnično dognano in ekonom ično idejno rešitev. Celo za železniške nadvoze oziroma podvoze v L jub­ ljan i je bilo to opravljeno, čeprav im am o za to stroko dovolj strokovnjakov doma. V svetu pa razpisujejo države celo m ednarodne natečaje za p ro jek te luk, če sam e ne razpolagajo s specializiranim strokovnim kadrom . Tako je p rišlo p ri nas do nelogičnega pojava, da im a Koper, ki m u je luka glavna gospodarska dejav­ nost, tehnično bolje p reštud iran m ed drugim u rban i­ stični razvoj ali pa železniško zvezo, kot pa luko. B ogdan U rb an č ič , dipl. inž. Pripomba uredništva: U redništvo si je prizadevalo, da bi av to r obravna­ vani članek ustrezno skrajšal in uredil, vendar v teh prizadevanjih n i uspelo. Č lanek je bil objavljen v okviru celotne koprske številke, vendar p rav zaradi prevelike obsežnosti v treh nadaljevanjih . N aši g radbeni strokovnjaki sodijo, da so povsem neutem eljene govorice o postopni uk in itv i gradbenega oddelka na T ehniški šoli v Celju. D anes se šolajo na tem oddelku d ijak i iz širokega celjskega zaledja, na katerem je 10 večjih podjetij, k i se pečajo z gradbe­ ništvom. Z arad i sorazm erno šibke socialne struk tu re d ijakov (60°/o se jih vozi v šolo s podeželja) bi le redko k a te ri s ta rš i lahko šolali svoje o troke na lju b ­ ljan sk i ali m ariborsk i tehniški šoli, če b i oddelek v Celju ukinili. S icer pa tud i kvalifikacijska stru k tu ra v naših g radbenih podjetjih še zdaleč ni taka, da bi lahko zaprla v ra ta m ladim gradbenim tehnikom . P od­ je tja se tega tu d i zavedajo, saj so doslej žrtvovala že velika m ateria lna sredstva za obstoj in nadaljn ji raz ­ voj g radbenega oddelka na Tehniški šoli v Celju. D ruštvo se bo borilo za to, da g radbeni oddelek na Tehniški šoli v Celju ostane tu d i vnapre j, kakor se je p red 8 le ti borilo za njegovo ustanovitev. D ruštvo inženirjev in tehnikov Celje je pred dve­ m a letom a izdalo brošuro »Ureditev voda — osnova za razvoj Celja«. Gotovo je ta b rošura veliko pripomogla, da se je v C elju intenzivneje pristopilo k sistem atični regulaciji vodotokov. P ra v k ar je društvo izdalo že drugo brošuro, to k ra t z naslovom »Celju novo kana li­ zacijo«. V te j k ra tk i razpravi, ki jo je p rav tako n a ­ pisal inž. F ra n Lah, d ruštvo opozarja, kako v sestran ­ sko nu jno je, da se tud i celjska kanalizacija končno le začne sistem atično izgrajevati. U reditveni načrt Celja naj se čim prej dokonča in da v potrd itev . S tihijska g radn ja ne m ore in ne sme biti usm erjevalec izgrad­ n je m esta. Zato najl se zazidalni okoliši izgrajujejo dosledno le po po trjen ih načrtih. Po občnem zboru je republiški gradbeni inšpektor inž. Čepon p redaval o m odularni koordinaciji in s ta n ­ d ard ih v gradbeništvu. Glede n a uspešno dosedanje delo je občni zbor še za dve le ti podaljšal m andat sta rem u upravnem u odboru d ru š tv a pod predsedstvom inž. H enrika Cm a­ ka, tehn ičnega d irek to rja G IP In g rad Celje. -ie gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 31 9 4 5 42-urni delovni teden v gradbeništvu in industrializacija V gradbeništvu se nahajamo v fazi intenzivnih naporov za prehod od tradicio­ nalne obrtniške produkcije v sodobno industrijsko. Pri tem delujejo mnoge silnice, pogostoma tudi nasprotni interesi, piše in diskutira se večkrat precej ostro in anga­ žirano. Mnogo je nasprotnih m išljen j in tudi mnogo nesporazumov. V naslednjih številkah bi radi prikazali stališča kot definicije in osvetlitev problemov ter predvsem kot podlago za jasnejšo predstavo o problemih. Prav bi nam bilo, če bi te m isli sprožile debato. Mogoče bo tako m anj nesporazumov, verjetno pa tudi več jasnosti v naših prizadevanjih. Sistem atizirati probleme po vzročnem redu bi bilo predolgo in dolgočasno. Poskušali bomo zavzem ati stališče do aktualnih vprašanj po metodi izbire »govori se«. Upamo, da se bodo tudi drugi priključili, bodisi z nasprotnim i stališči, bodisi z dru­ gimi problemi. Saj n i potrebno, da se srečamo in pogovarjamo samo na sim pozijih in sejah. Gradbeni vestn ik je kar primerna tribuna za tako diskusijo. Ing . Igor B lu m en au , teh n ičn i d ire k to r GCS N ekje je treba začeti, zato bi začeli k a r z 42-urnim delovnim tednom. Problem je v gradbeništvu aktualen. Žal ga mnogi obravnavajo ločeno iz splošnega procesa, zato ga preveč poenostavljajo. Izhodišče je znana odredba ustave — prosta so­ bota. Toda to ne pomeni obljubo darila, to pomeni ob­ veznost, da se delo organizira tako, da bo produktiv­ nost v petih dneh enaka kot p re j v šestih, in seveda zagotovitev, da ta presežek ostane neposredno proiz­ vajalcem . P oudarek je najprej na organizaciji, toda obenem tudi na obveznosti. Zvišanje produktivnosti pa je pogoj, o katerem pravzaprav sploh ne bi diskutirali. Videti je, da to vendarle ni popolnoma in vsem jasno. Po­ sebno je večkrat poenostavljen pojem produktivnosti. To ne pom eni dvig produktivnosti na delovnem mestu, am pak je samo dodaten napor. Osnovni instrum ent je organizacija v najširšem pomenu. Organizacija pa so v najširšem gradbeništvu kontinu iteta dela, enotnost operacij, najk ra jše poti, ustrezna oprema, ustrezna iz­ obrazba, ustrezni stim ulanti. Organizacijo delimo v dve osnovni skupini: izven podjetja in v podjetju. Izven podjetja pomeni koordi­ nacijo zunanjih fak torjev v proizvajaln i verigi in akvi- zacijo dela, v podjetju pa je organizacija podjetja in organizacija dela. Danes sm atram o, da e racionaliza­ cija (torej v skrajn i lin iji zvišana produktivnost) v 2A> prim erih odvisna od zunanjih fak torjev in samo z 1/s od fak to rjev v samem podjetju. Poglejm o, kako se te suhoparne definicije kažejo v gradbeništvu. K akor v vseh drugih panogah tudi v gradbeništvu za dvig produktivnosti naš čas še ne pozna druge rešitve kot industrializacijo. To je osnovna ugotovitev. O njej seveda lahko diskutiram o, toda če to osnovo enk ra t sprejm emo, potem so konsekvence logične in izven diskusije. GCS zastopa stališče, da je integralna, planska, postopna in jasno usm erjena industrializacija gradbeništva edina prav ilna pot tudi p ri nas. Naša skrb se to rej združuje vedno okoli osnovnega problem a: o r­ ganizirati industralizacijo in organizirati v industria li­ zaciji. Prvo naše izhodišče je, da moramo dvigniti stvarno produktivnost za ca. 12°/o. D ruga zahteva, katero smo postavili, je potreba po industrializaciji kot metodi. Ce ti dve točki logične dedukcije veljata, velja tudi tre tja , da je industrializacija proces, ki ima svoje zakone: — Ni jo mogoče organizirati brez jasne koncep­ cije. Nekdo m ora izbrati eno izmed številnih možnih poti. Kaos na tržišču ne rešu je tak ih problemov. Ni b i­ stvena niti boljša ali slabša koncepcija, bistveno je to, da se postavi neka fiksna, dolgoročna in planska kon­ cepcija. Dejstvo je, da prinaša največji ekonomski efekt samo dejstvo, da takšna fiksna koncepcija sploh ob­ staja . V glavnem v gradbeništvu diskutiramo, kakšna naj bi bila koncepcija, skoraj sploh pa se ne borimo za obveznost in stalnost koncepcije kot celote. Proces je podoben diskusiji o tem, če je treba dati človeku oble­ ko z eno ali dvem i vrstam i gumbov, on pa je gol in bo zmrznil, m edtem ko diskutiramo. — Iz koncepcije sledi plan, plan organizacije v vsej proizvajalni verigi. V GCS smo to imenovali koordina­ cija. Koordinacija je sicer zelo enostavna oblika plana, am pak je vsaj nek plan. Mislili smo ,da bi prišli n a­ vzkriž s celo vrsto stališč, če bi šli frontalno na form i­ ran je p lana industrializacije. K ljub tem u naj koordi­ nacija v sk rajn i lin iji dovede do plana, ki bo rezultat našega dogovora. — Plan zahteva več instrum entov. To so instru ­ m enti o sistem u financiran ja (pri čemer velja pripom ­ ba: najbolj neplansko je financiranje kom unalnih del v naselju), instrum ent o dolgoročnosti nalog vsaj za pet let, instrum ent o zagotavljanju nalog v višini vsaj m i­ nim alnih serij rentabilnosti za posamezne industrijske sisteme in instrum ent o odgovornosti v proizvojalni verigi. — Odgovornost v proizvajali verigi zahteva disci­ plino. Tu bi bili najbrž p ri našem osnovnem problemu. V prašanje je, če smo sploh pripravljeni na tako disci­ plino, pa čeprav je to v interesu vseh. Zdi se, da je odgovor na to vprašanje doslej negativen, s tem pa se cela zgradba ruši! Ponovimo dedukcijo: — prehod n a 42-urni delovni teden zahteva dvig produktivnosti, — dvig produk tivnosti zahteva organizacijo, — organizacija omogoča industrializacijo, — industria lizacija zah teva koncepcijo, — koncepcija zah teva plan, — plan zahteva dolgoročnost, stalnost in m in im al­ no serijo, — dolgoročnost, s ta lnost in m inim alne serije za­ h tevajo več instrum entov, — instrum enti zah tevajo disciplino, na katero pa ne pristanem o! Ali si torej želimo 42-urni delovni teden? N ajbrž je nekaj narobe. Za tiste, ki ne poznajo natančnejše definicije nek ih pojmov, bi se v rn ili na skupino, k je r nastopa fenom en, ki ga im enujem o »ne­ disciplina«. N ajprej: kaj je to p ro izvajalna veriga? Ta izraz smo v GCS skovali kot p recej neroden prevod. Pom eni pa naslednje: objekte v gradben ištvu proizvajajo g ru ­ pe, ki so m ed sabo vzročno povezane kot zveza v v e ­ rigi. Poenostavljeno, v nek i v rs ti m režne analize, bi im eli tole m erilo: u p rav n i organ — planer — investi­ to r — u rb an ist — kom unalec —- p ro jek tan t — proiz­ vajalec m ateria la — opera tiva — uporabnik — vzdrže­ vanje. Odnosi sicer v p rak si niso tako vzročno ravno- m erni, toda tud i brez m edsebojnih vplivov v verig i le delu je princip : dokler n i p redhodnik naprav il svojega koraka, naslednji n im a moči, da naprav i svojega. Po­ dajam o si to rej neke v rs te štafetno palico. K aj pa, če bi in te rp re tira li ta stavek takole: do­ k le r ni p redhodnik s to ril svoje dolžnosti, naslednji n i­ m a možnosti, d a sto ri svojo. Dolžnost je pojem , k i vk ljuču je odgovornost. P revedeno v n av ad n i jezik bi to pom enilo: dokler nekdo, npr. u rban ist, n i nap rav il plana, ki omogoča večletno perspektivo, kom unalec in vsi, ki so v verigi odvisni od u rban ista ,ne m orejo naprej. To seveda velja tud i za vsako drugo točko v proizvajalni verigi. Vesti ZGIT Na seji U prave dn e 3. m arca 1967 je bilo sk len je­ no, da se bo v ršil občni zbor Zveze konec ap rila 1967. Vabimo vsa d ruštva, podružnice in sekcije, da do občnega zbora zak ljuč ijo svoje letno poslovanje. Isto ­ časno naj določijo delega te za občne zbore Zveze, ki bo v L jubljan i. V tek u m eseca aprila bo Zveza o rgani­ zira la poseben sem inar za kom unalne naprave, p red ­ vsem za podzem ne in nadzem ne instalacije. Sem inar bo vodil tov. M arjan P rezelj, dipl. gradb. ing. C. S tan ič Zveza g radben ih inžen irjev in tehnikov S lovenije je p rired ila dne 22. novem bra 1966 strokovni ogled ko lek torja za napeljavo podtaln ih napeljav pod Titovo cesto v L jubljan i. Ogleda se je v skup inah udeležilo 56 članov Zveze. P redstavn ik i M estne kanalizacije, podjetja G radis in Zavoda za raziskavo m ateria la so članstvu obrazložili p ro jekt, način g rad n je te r postopek za zavarovan je sten in plom b nad ko lek torjem z vsemi po trebnim i raziskavam i in m eritvam i. Novi del ko lek to rja od Pošte do A jdovščine je zgrajen v takšn i globini, da bo možno m ed njim zgraditi po trebne podhode za pešce ali celo podvoze pod voziščem T itove ceste. C. S tan ič Zveza je p rired ila dne 3. in 4. m arca t. 1. posebno »Posvetovanje o novem tem eljnem zakonu o grad itv i Ce ni pro jek ta, operativa ne more delati. Predvsem pa velja ta p rincip v bolj kom pliciranih povezavah. Ce ni instrum entov financiranja, padajo vse (točneje sko­ ra j vse) pozicije dolgoročnosti, m inim alnih serij in s ta l­ nosti. To pa avtom atično pomeni, da pada industria­ lizacija. Te povezave so precej jasne. Ni pa jasno: kako to, da nism o p rip rav ljen i postaviti principov odgovor­ nosti? Ce pogledam o partne rje v proizvajaln i verigi, vidimo, da im ajo p ravzaprav skoraj vsi enostavno p ra ­ vico, da neodgovorno postavijo sebe na s tran in se ne sm atrajo za odgovorne. To m i im enujem o »nedisci­ plina«. Mnogi teo re tik i ta problem obranavajo ostreje, p ri­ bližno takole: gradbeništvo im a svoj nam en, proizvaja objekte za uporabnike. Torej gradbeništvo ni samo sebi nam en. U porabnik je zelo širok sloj. Ta sloj ima svoje pravice. Ce m u priznam o pravice, m orajo tem u n a­ sproti s ta ti dolžnosti proizvajalcev, proizvajalcev v ve­ rigi seveda. P ri tem gre za pravice zelo širokega sloja uporabnikov. Tudi če bi se om ejili samo na pravice aspirantov na stanovaja, bi imeli že precej resno sku­ pino tistih, k i bi lahko vprašali, s kakšno pravico se kdorkoli postavi na s tran v pro izvajaln i verigi in a priori ne prizna nobene svoje obveznosti in dolžnosti. Mogoče bo kdo rekel, da je to sofizem, pa vendar ni. N ajbrž velike kolektive sam ih gradbenikov tudi zanima, zakaj p rav oni še dolgo nim ajo perspektive, da v soboto ne bodo delali. Očividno izgovor o sezonskem k arak te rju ne velja, ker industrializacija takega pojm a v principu ne prizna. In še končna ugotovitev: K valite tna tehnično-ekonom ska rešitev prehoda na 42-urni delovnik p redstav lja p reusm eritev podjetij na industrijske m etode gradnje, tj. na industrializacijo. D ružbeni interesi za racionalizacijo in industria­ lizacijo g radn je pa v celoti opravičujejo zahteve p a­ noge, da se ji za ta odločilen prehod zagotovijo ustrezni zunanji pogoji. investic ijsk ih objektov in o stališčih za reševanje po­ sam eznih vp rašan j, ki jih bo u re ja l republiški zakon«. Tov. ing. V. Čadež, pomočnik republiškega sekre­ ta r ja za gospodarstvo, tov. D ragan Raič, sam ostojni svetovalec p ri republiškem sek re taria tu za gospodar­ stvo, tov. D ušan K ristan, svetnik S.D.K. in tov. P e te r Surlan, v išji svetn ik zveznega sek re taria ta za indu­ strijo in trgovino, Beograd, so več ko t 100 udeležen­ cem posvetovanja obrazložili uvode in dopolnitve osnovnega zakona te r v razgovoru tolm ačili razne nove finančne predpise. Istočasno so zbrali m nenja za predpisano sestavo novih republiških zakonov in p red- Zveza g radbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je v okv iru Zavoda za raziskavo m ateria la in kon­ strukcij L ju b ljan a p rired ila od 26.—28. jan u arja 1967 poseben sem inar o betonu. 40 strokovnjakov iz vse Slovenije je s pozornostjo sledilo izvajan jem znanstveno raziskovalnih delavcev Zavoda tov. ing. V. Turnška, ing. M. F erjana, ing. E. M alija, ing. B. Rothla, ing. D. Severja, ing. R. S te­ pančiča, ki so tolm ačili najnovejše dosežke in p reiska­ ve z obširnega področja betona in betonskih kon­ strukcij. Ko bo gradivo zbrano, bo izdal Zavod za raziska­ vo m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i posebno bro­ šuro o splošni problem atiki s področja betonov. C. S tan ič INFORMACIJE 77 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto Vlil 1 Serija: GRADBENA AKUSTIKA JANUAR 1967 Problem zmanjševanja hrupa v tovarnah in praktični rezultati izvedbe zvočne zaščite v tovarni Plutal Uvod Z aradi pospešene uporabe stro jev na vseh področ­ jih človeške dejavnosti posta ja h rup vedno bolj pereč problem. L judje so izpostavljeni hrupu doma, na u li­ ci, pri delu itd. Zaradi tega postajajo živčni, obolevajo in trp ijo na okvarah sluha. H rup vpliva na človeški organizem zelo različno. P ri um skem delu nas m oti včasih oddaljeno tipkanje pisalnega stroja, pri ročnem delu pa smo skoraj n e ­ občutljivi na ropot, ki ga p r i delu proizvajamo. Me­ dicinske preiskave so pokazale, da vpliva hrup na krvni p ritisk in na mišične napetosti in da ta reakcija nastopa tudi, ko človek spi. Močan hrup človeka u tru ja in zm anjšuje njegovo delovno sposobnost, v ekstrem nih p rim erih pa celo ogroža zdravje. Zaščito proti h rupu m orem o deliti na zaščito pri delu, k je r je potrebna koncentracija npr. p ri umskem delu, in na zaščito p ri delu, k je r koncentracija ni po- potrebna, npr. p ri ročnem delu. P ri umskem delu lahko prenašajo povprečno občutljivi ljud je hrup jakosti do 50 fonov, ročno delo pa m orem o opravljati tudi pri mnogo močnejšem u hrupu. V tem prim eru je za dolo­ čitev zgornje m eje m erodajen riziko izgube sluha, ki je seveda večji, čim večji je hrup. K ako vpliva hrup na slušni organ, vidimo iz avdio- gram a osebe, ki je bila dalj časa izpostavljena hrupu. O bčutljivost zdravega ušesa je zaradi enournega vpliva h rupa p ri zakovičenju zakovic padla pri višjih frek ­ vencah za več kot 30 dB in je tra ja la več ur. Če dela- I? 123 'O fr e k v e n c a Sl. 1. A vdiogram osebe, k i je b ila eno u ro izpostav ljena h ru p u p r i zak o v ičen ju zakovic 1 o b ču tljivost u šesa p re d poskusom 2 o bču tljivost u šesa 10 m in u t po p rek in itv i h ru p a 3 o b ču tljivost u šesa 4 u re po p rek in itv i h ru p a 3 frekvenca Sl. 2. M ejne k riv u lje ogroženosti sluha 1 slu h m alo ogrožen 2 slu h sred n je ogrožen 3 sluh m očno ogrožen šra fira n o : ogroženo področje sluha p ri h ru p u s tro jn e p reše mo v močnem hrupu po več u r dnevno, pride v teku le t lahko do tra jn ih okvar sluha. Riziko izgube sluha pa ni odvisen samo od jakosti in tra jan ja hrupa, tem ­ več tud i od sestave oziroma kot pravim o strokovno, od frekvenčnega spektra hrupa. To odvisnost kaže diagram (slika 2), iz katerega vidimo, da prenese poprečno občutljivo uho brez hu j­ ših posledic h rup do 80 fonov, pri čemer so nižje fre ­ kvence lahko močnejše. Splošni kriteriji zvočne zaščite Ko pridem o z dela domov, se m ora živčni sistem sprostiti in se okrepiti za napore naslednjega dne. Zato m ora biti stanovanje grajeno tako, da lahko vanj pro­ dira h rup le v tolikšni meri, da m otnje ne občutimo. G radbena akustika predpisuje, kakšna m ora b iti m ini­ m alna zvočna izolacija sten, da nas sosedje ne motijo in seveda, da tudi m i sosedov ne motimo. Okna so zvočno najslabši del sten v stanovanju in prihaja skoznje največ h rupa od zunaj. Ker njihove zvočne izolacije ne m orem o poljubno večati, je nujno, da sta­ novalce zaščitimo tako, da omejimo zunanji hrup s tem, da stanovanje ustrezneje lociramo. Zdrav človek fre k v e n c a k/z Sl. 3. M ejne k r iv u lje h ru p a p r i raz ličn ih n iv o jih (po m e d n a ­ ro d n em p red logu) NC 20 m e ja h ru p a za m ire n p očitek NC 40 m e ja za z u n a n ji h ru p spi dobro, če h rup v p rosto ru ne preseže 25 fonov. P ri dobri izvedbi oken m orem o to doseči, če zunanji h ru p ne preseže 40 do 45 fonov. Če hočemo torej zagotoviti soseski m ir in počitek, ne sm em o dovoliti, da bi h rup, pa na j ga povzroča kdorkoli, to m ejo presegel. V p ra­ šan je postane pereče v m ešan ih naseljih, k je r so m ed stanovanjske pom ešani in d u strijsk i objekti z in d u strij­ skim i obrati, k i ob ra tu je jo tu d i ponoči. K er ne m o­ rem o ustav iti obratov, k i m orajo zaradi tehnološkega procesa ali iz drug ih razlogov obratovati tudi ponoči, je bilo treba postav iti k rite rije , ki omogočajo vsaj znosno stanje. Določili so, da m orajo b iti industrijsk i ob ra ti tako urejen i, da v m ešanem naselju ne povečajo n ivo ja nočne tišine za več ko t 10 fonov. V prim erih , ko tega ni mogoče m eriti npr. zaradi ropota drug ih obratov ali prom eta, ne sm e h rup nočnega obrata p re ­ segati dovoljeni nivo, izražen v fonih. Če m erim o h rup v ok tavnih pasovih, pa ne sme p rekoračiti n ivoja, ki ga ponazorujem o s k riv u ljo (sl. 3). Način izvedbe zvočne zaščite Skoraj v vsakem industrijskem obratu je h rup stro jev prem očan. H rup težk ih stro jev ponavadi po­ polnom a p rek rije h rup m an jših stro jev in tako so de­ lavci, k i strežejo p ri m a jh n ih stro jih , izpostavljeni ena­ kem u h rupu kot oni p ri velik ih strojih . P ri tem so p rv i toliko n a slabšem , da niso na h ru p ozirom a udarce h ru p a p rip rav ljen i. Človek nam reč ne občuti tako hudo udarec, če je nan j p rip rav ljen . Če v izualno sprem ljam o p rip rav e za izstrelitev salve, nas s tre li ne prenetijo in jih tudi m an j hudo občutimo, k o t če jih zaslišimo iznenada. Podobno je v delavnicah. D elavec p ri stro jn i p reši ve, kdaj bo prišlo do udarca in je nanj p rip rav ljen , delavec p ri sosednjem tiho tekočem stro ju pa je vsakok ra t p re­ senečen in seveda občuti h rup tujega stro ja huje. Kako m orem o v teh p rim erih delavca zaščititi? H rup stro ja m orem o sicer do neke m eje zm anjšati s posebnim i ohišji, k i jih poveznemo preko stroja. N a­ slednji uk rep je osam itev oziroma oddelitev strojev, ki so posebno hrupni. T re tji ukrep pa je oblaganje sten z absorpcijskim i oblogami, to je s povečanjem absorpcije zvoka v prostoru. Končno pride v poštev osebna zaščita osebja z zaščitnim i slušalkam i oziroma ščitniki, k i p rep reču jejo dostop zvoka k ušesu. K akšno zm anjšan je h rupa lahko z naštetim i ukrepi dosežemo? Če poveznemo preko stro ja izolacijsko ohišje, mo­ rem o zm anjšati h ru p za 10— 15 dB, pa tud i več, če kon­ strukcija stro ja to dovoljuje, s povečanjem absorpcije zvoka v p rosto ru pa lahko dosežemo zm anjšanje za 5—10 dB. Zaščitne slušalke so zelo učinkovita zaščita, saj zm anjšajo h rup za 20 dB in več. Najbolj uporabljan način h rupa je z absorpcijskim i oblogami in si ga zato poglejmo natančneje. Zvočni izvor dovaja neprestano v prostor zvočno energijo, kot npr. črpalka, ki črpa vodo v bazen. Nivo bi se stalno večal, če se ne bi del zvočne energije po­ rabil. Zvok se v p rosto ru širi na vse strani, se odbija od sten in p ri vsakem odboju se del energije izgubi: delno se pretvori v toploto, delno pa preide skozi steno. Čimbolj so stene zvočno trde, tem m anj zvočne ener­ gije izgubimo in tem v išji bo nastali nivo zvoka. G las­ nost zvoka v p rosto ru je torej odvisna od zvočne moči izvora in absorpcije sten. Znižanje n ivoja zvoka v dB dobimo po naslednjem obrazcu: /? = 101g 4 1- [dB] Ao An = p rvo tna absorpcija v prostoru (m2) A, = absorpcija po nam estitvi oblog (m2) Če npr. povečam o absorpcijo v p rostoru 10-krat, se bo nivo h rupa v prostoru zm anjšal za 10 dB. Zni­ žanje h ru p a za 10 dB ni veliko, če pomislimo, da smo z oblogami uničili k a r 90%) zvočne energije. P rak tično b i to občutili kot razliko m ed glasnim in norm alnim govorom. Če je osnovna absorpcija v prostoru že sam a na sebi velika, jo je seveda težko 10-krat povečati in je v teh prim erih zelo težko doseči znižanje h ru p a za 10 dB. K ot vidimo, pridem o km alu do meje, k je r je razlika glasnosti p red in po p reure­ d itv i prostora tako m ajhna, da se investicija več ne izplača. Če hočemo doseči res učinkovito zm anjšanje hrupa, m oram o sm otrno uporab iti vse prej našte te načine. P ri tem pa je potrebno poznati tudi spek ter hrupa. Izvedba zvočne zaščite v tovarni Plutal T ovarna P lu ta l im a dva večja ob rata : enega na p eriferiji m esta, v katerem izdelujejo razne izolacijske plošče, in drugega v sredini mesta, k je r proizvajajo kronske zam aške. Z arad i stalnega naraščan ja naročil in sezonskega dviga potreb je m orala tovarna pove­ čati svojo kapaciteto in uvesti še tre tjo izmeno pri delu. Tako sta se pojavila istočasno dva akustična problem a: večje število stro jev je prineslo večji hrup v obratne prostore, obratovanje ponoči pa je motilo sosesko pri počitku. Da bi izboljšalo delovne pogoje v obratu in da bi ugodilo pritožbam soseske, se je vod­ stvo tovarne odločilo, da ob m oderniziranju obrata u re ­ di tud i om enjene akustične pom anjkljivosti. V glavni s tro jn i hali sta dve v rsti strojev: strojne preše, k i sekajo pločevino, in lepilni stro ji, k i v stav ­ lja jo v pločevinaste krone razne vložke. H rup strojnih preš je zelo m očan in znaša ob udarcu 105 fonov, le­ pilni stro ji pa šuštijo enakom erno z okrog 85 foni. O ktavna analiza h ru p a je pokazala, da izstopajo v h rupu preš frekvence m ed 250 in 1000 Hz, p ri lepilnih Sl. 4. O brat k ro n sk ih zam aškov tovarne P lu ta l stro jih pa smo ugotovili, da je v hrupu posebno izra- žito področje okrog 8000 Hz. H rup v hali je povsod večji od 100 fonov in ga povzročajo predvsem strojne preše. Zunaj zgradbe p red okni najbližjega stanovanj­ skega bloka smo izm erili h rup 48 do 52 fonov. P ri reševanju problem a h ru p a je bilo treba rešiti dve vprašan ji: zaščito delavcev pred velikim hrupom in zm anjšanje hrupa, ki p rih a ja do stanovanjskih zgradb. Upoštevajoč zahteve tehnološkega procesa in p rejšn je ugotovitve, smo izdelali predlog, po katerem bi izolirali predvsem glavne izvore hrupa, to je strojne preše, h rup ostalih stro jev p a zm anjšali s tem, da bi povečali absorpcijo v prostoru. S sodelovanjem tehnič­ nega vodstva obrata smo izdelali načrte za posebne bokse za stro jne preše s prem ičnim i stenami, s čimer smo zagotovili nem oteno obratovanje stro ja ter re ­ s i . 5. Izo lac ijsk i bo k s za s tro jn o prešo s p rem ičn im i s tenam i mont. Da bi hrup v samem boksu preveč ne narastel, so stene boksa izdelane tako, da močno absorbirajo zvok v samem boksu, istočasno pa povečujejo zvočno izolacijo stro ja od ostalega dela hale. R ezonatorji du- šilnih oblog so bili preračunani za m aksim alno vpi­ jan je zvoka na frekvenčnem območju 250 do 1000 Hz. Enake obloge smo nam estili na stropu hale, stene ob lepilnih stro jih pa smo obložili z oblogami, ki močno absorbirajo višje frekvence. Posebnost zvočne obdelave je predoru podoben prehod pri vhodnih v ratih , ki zm anjšuje h rup tud i v prim eru, ko so v ra ta odprta. Da bi dopolnili zvočno izolacijo prehoda, smo p redvi­ deli še posebna nihalna v ra ta iz gume, ki jih z vozički enostavno odrinemo. Učinkovitost zvočne zaščite smo prekontrolirali z m eritvam i. M erilni rezu ltati za k a ­ rakteristične točke so razvidni iz naslednje tabele: Sl. 6. Izvedba abso rp c ijsk eg a s tro p a Sl. 7. A b so rp c ijsk i p re h o d za zm an jšan je h ru p a M esto m eritv e h ru p a N ivo p red p re u re ­ ditvi]' o Nivo po p reu re d itv i boks b o k s o d p rt z a p rt R azlika pri stro jn i preši 105 104 104 — 1 5 m od stro jne prese 102 98 94 — 8 pri vhodu (10 m oddaljenosti) 100 91 88 — 12 pred vhodom (vrata odprta) 82 78 74 — 8 pred vhodom (vrata zaprta) 73 71 67 — 6 pred blokom 48 do 52 — 32 do 4 2 --1 0 do — Vse vrednosti so izražene v DIN — fonih. Opomba M eritve p red preured itv ijo se nanašajo na obra­ tovanje z m anjšim številom stro jev (1 preša), m eritve po p reured itv i pa na obratovanje z večjim številom strojev. M eritve p red stanovanjskim blokom je močno m otil h rup prom eta na glavni cesti, tako da so de­ janske vrednosti še nekoliko nižje. Kot je iz rezu lta tov razvidno, smo z zvočno u re ­ ditv ijo dosegli, da je h rup v stro jn i hali za 8—12 to ­ nov m anjši, čeprav se je število stro jev povečalo. P ri prehodu skozi zvočni ventil se zniža hrup za 14 dB, kar je p rav gotovo ugodno, gum ijasta v ra ta pa ga zm anj­ šajo še za n ad a ljn jih 7 fonov. H rup pred stanovanjskim blokom se je zm an jšal pod dovoljeno m ejo 45 fonov, kor dokazuje, da je bila akustična ureditev uspešno iz­ vedena. Tehnično osebje tovarne in izvajalec del Železniško gradbeno podjetje so dela odlično in dokončno izpe­ ljali. D ušan V en d ram in , d ip l. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva ulica 12 i z v r š u j e k o m p le tn e p re is k a v e in te s t i r a n ja m a te r ia la in k o n s tru k c ij S p ec ia ln o o b d e lu je p o d ro č ja : — beton, betonska tehnologija — nemetali — geomehanika — cestogradnja in izolacijski materiali — stabilizacija zemeljskih materialov — inženirska geologija — injektiranje in sondažno vrtanje — stanovanjska izgradnja — prefabrikacija elementov — gradbena mehanizacija — separacije, betonarne, tehnološki postopki — azbest in azbestni proizvodi — cementno-silikatna veziva, pucolani — zračna in m avčna veziva — elek tro filtrsk i pepel, tehnologija in izkoriščanje — konstrukcije in modeli, seizmika — opekarstvo in druga keram ika, tehnologija in p re­ fabrikacija — v ognju obsto jn i m ateria li in mase — m etalne konstrukcije — žičnice in akcesorije — m etali v gradbeništvu , antikorozijska zaščita •— stru k tu ra m a te ria la — rentgen — toplotne in zvočne izolacije in d ruge fizikalne m eritve — m eritve z izotopi •— razv ijan je stro jn ih konstrukcij za gradbeništvo D A SRPENICA kreda SRPENICA kreda SRPENICA p r o i z v a j a dodatke za beton ALFA CEMENTOL — pospeševalec pospešuje vezanje, daje hiter razvoj trdnosti, preprečuje zmrzovanje BETA CEMENTOL — pospeševa lec in gostilec ima lastnosti pospeševalca in daje vodotesen beton GAMA CEMENTOL — gostilec daje gost, vodotesen beton, preprečuje zmrzovanje DELTA CEMENTOL — p la s tifik a to r omogoča lažje in ekonomičnejše vgrajevanje ter daje kvalitetnejši beton, znižuje vodocementni faktor, povišuje plastičnost betona, povečuje trdnost betona in preprečuje segregacijo betona ETA CEMENTOL — aera n t in p la s tifik a to r vnaša mikro-zračne mehurčke v beton, daje beton, odporen proti zmrzovanju in odjugi ter solem za posipanje cest, znižuje vodoce­ mentni faktor, povišuje plastičnost betona in preprečuje segregacijo betona Vsi dodatki so uporabni v letnem in zimskem času. Prospekti in navodila so na razpolago v podjetju. Ateste za vse dodatke je izdelal Z avod za ra ziska vo m ateria la in ko n s tru kc ij, L ju b lja n a . P ro izva ja še: — te m e ljn e b a rv e — o ljn a te b a rv e — v n ia n sah — o ljn a te k ite za lopatico in b rizg an je — o ljn a ti m in i j — o ljn a te lak e — ALP — n o tra n ji em ajl — POLAR — zu n a n ji em ajl — u n iv e rz a ln i s in te tičn i em ajl — firnež — razredčila — kalijevo mazavo milo — steklarski kit — minij kit — mangan kit — izoplastik — trak za izolacijo — mleto sivo gorsko kredo. G R A D I V S E V R S T E VISOKIH IN N IZK IH GRADENJ K V A L I T E T N O I N V P O S T A V L J E N I H R O K I H S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E P R I M O R J E A J D O V Š Č I N A P R O I Z V A J A S T A N O V A N J A Z A T R Ž I Š Č E