DUŠICA ERZI.N IZ POLJANSKIH LJUDSKIH OBIČAJEV Praznovanje veselih in žalostnih dogodkov v ži\ljenju človeka in skupnosti je že stara last človeštva. Praznovali so jih že naši predniki in tovrstne običaje izvajajo ljudje na drugih delih sveta, kot jih ponekod še danes izvajajo tia našem podeželju. \ zadnjem času razne navade in običaji vedno liitreje izumirajo in imajo svoje mesto le še v zapiskih narodopisca, ki jih tako rešuje pozabe. Pogosto je običaj ves prepleten s čarodejnimi dejanji in imajo vsa obredna dejanja le en namen: pridobiti naklonjenost dobrega duha in odvrniti neimklonjeuost slabega, ali pa se tako zavarovati pred njegovimi morebitnimi slabimi učinki. Prevzemanje običajev iz rodu v roina na paši zbodla. Močno ohranjen običaj v teh krajih je s e ž i g a n j e p u s t a na pustni torek zvečer ali na jiepelnico. Prvotni smisel pustnega ognja, •-kresa? — ta je po ljudskem verovanju pospeševal rodovitnost pri ž'\iui. lui polju in pri ljudeh ter očistil ozračje škodljivih duhov — je prekril drug prav tak namen, to je sežiganje pusta kot prcdsla\ iiika slabega. Pusta so navadno najprej pokopavali: na t r a g a h so nesli slauiuaicga moža. V žalnem sprevodu je pr\a ve k a l a nevesta, za njo pa vse seme. Na (ravniku ali pri znamenju so pusta zažgali in prenekatera stara metla je našla konec v leiu ognlu. Otroci so skakali okrog ognja, mahali z gorečimi metlami in vpili: xPust, pust. okrog ust pa mačkova čeljust.« Do druge svetovne vojne so v krajih Poljanske doline fantje vlačili f) 1 o h ali »p e r 1 u n k« k dekletu, ki se je ta predpust možilo, pa se ni omožilo. Dva našemljena fanta sta vlekla z vrvjo pritrjen ploh, tretji, ki je bil prav tako našemljen, pa ju je zadaj priganjal. Za plohom je stopal mladenič, našemljen v nevesto, in veka): ;Oh. zakaj se nisem onu>žila<. Ker so imeli ua^•adno godca s seboj, ta pa je imel na vozu velik zaboj in .«e (Icdal. kakor da vrti lajno in gode. da je odmevalo po vsej vasi, se je 48 dekle rado hiiro odkupilo in skrilo ploh. Faiiije so izkupiček seveda pustili v prvi gostilni. Vlačenje ploha, z iianicnom. da osramotijo dekle. pa ima staro Korobin, koroban, u kter ^eč zaroban?« Kdor je uganil, v kateri pesti je fižol skrit, je postal njegov posestnik in je lahko naprej korobinčkal. Drugi igri so \ Žabji vasi rekli s l e p a muha. Ta vzdevek je nosil tudi igralec, ki je imel zavezajie oči. Igro so začeli s tem, da so otroci podražili slepo midio: »Kaša jej!« Slepa muha pa je odgovorila: »Žlica jn dej!« In otroci zopet: »Poiš ja, se po vod plava«. Tudi Tavčar opisuje otroško igro, ki so jo igrali v njegovem času v Poljanski dolini. Otroci so ji rekli ž i b e r d a j . Ysak otrok se je postavil k svojemu drevesu. Srednje drevo so imenovali »m e d u n c a« in otrok, ki je stal pri iem drevesu, je moral ujeti trenutek, ko sta si dva igralca "* 51 na ])ozi\': »Ž i ]) e r d a j '< izmenjala drevesi. Ce je tisti, ki je lovil, preliilcl soigralca iii se dotaknil dre\csa pred njim. je bil ž i b e r d a j zanj (li)l)ljen. Fantiči so včasih najraje krajcarje, če pa teh ni bilo. pa knofe? v r is m e t a l i. \ ta namen so naredili krop (ris). V sredo ali na zgornji obod j-isa so dali večji kamen. \ si igralci so sedaj bližali kamnu gumbe ali krajcarje, ki so nekdaj bili težji in bolj pripravni za igro. Kdor je \ rgel najbliže, je vse novce pobral in jih naenkrat vrgel v ris. Njegovi so bili le tisti, ki so ostali v risu, druge so lastniki bezali h kamnu. Tisti, ki je svoj no\cc z eno potezo najbolj približal h kamnu, je pobral vse no\ce v risu. drugi pa so ponovno bližali itd. Igre, ki so vezane na določen dan ali praznik, so sekanje ])ir]io\ in pomaranč, pirhanje. bitje prest in štrukljev. trganje prest itd. Oglejmo si jih na kratko ])oi)ližc. P i r h e so s e k a l i na\adno tako, da so tolkli drugega ol) drugega in čigar pirh je počil, ta je izgubil. Pirhe in še bolj pomaranče so sekali s krajcarji — bodisi od daleč ali od blizu z roko. Ce je krajcar obstal srečno v pirhti. je zmago\alec dobil pirh ali pomarančo, sicer pa je moral dati krajcar lastniku pomaranče. V Poljanah pa so raje p i r h a 1 i. Na to igro se je mladina pripra\- Ijala že na Veliko soboto. Počedila je vse kamenčke s poda. kjer bodo naslednji dan pirhali. Še pred devetdesetimi leti so se pirhanja udeleževali (udi odrasli. Igrali so takole: Na podu. kjer so se zbrali, so postavili dve do dva metra dolgi palici v razmaku tri do štiri centimetre in ju naslonili na stol ali klado na eni strani, na drugi pa na tla. Po palicah so nato spustili pirhe in kjer se je pirh ustavil, so položili bob. Ce se je pirh nasledjijega tekmovalca zaletel \ bob prvega, je ta zmagal. Na semanje dni in druge praznike, ko so otrokom kupili preste, so se igrali » p r e s t e t r g a t « . Dva sta prijela presto vsak z ene strani in jo prelomila. Komur je ostal večji konec v roki. je zmagal in pobral zastavljene krajcarje. Tudi z e m l j e b i t i je bila na praznične dni priljubljena igra: igralec je s pestjo udaril po zemlji in če se je razpolovila, je zmagal in pobral zastavljeni denar. Ivan Tavčar opisuje, da so v njegovem časvi na žegnanjili pred cerkvijo s e k a l i š t r u k l j e . »Ce si mehko, pokonci postavljeno blago, 7 enim udarcem presekal, je bilo tvoje: če se ni posrečilo, si moral plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu.« (Nace je stal poleg klade s sekiro.) Igra, ki so jo igrali pastirji na paši še pred sedemdesetimi leti. je bilo >b lih k a j ne«. Na paši so urezali nekaj za prst debelih vejic, jih narezali na tri do štiri centimetre dolge koščke in jih razpolovili. Vrgli so jih v zrak in če se je paličica ob padcu na tla obrnila z belo sredino navzgor, je šel lastnik v nebesa, če pa je bila obrnjena navzgor temuči skorja. \ pekel. Ljudsko izročilo je še bogata zakladnica narodopisnih drobcev, jirisluhnimo ji in zapisujmo! L i t o r- a I 11 r a Boris Orel. Narodopisje Slovencev L, Ljubljana 1^44. — Dr. Ivan Tavčar. Med gorami. Slike z Loškega i)cgorTa. Klasje 1. Ljubljana 1947. — Dr. Ivan Tavčar. Visoška kronika, Klasje 16—17. Ljubljana 1948. 52