Politični ogled. Avstrijske dežele. V petek 10 t. m. se je začela bila v gosposki zbornici debata o ,,verskih" postavah in po 3dnevnem besedovanju sejevponedeljek, 13. t. m. končala s tem, da je s 77 glasovi proti 43 bila vredna spoznana za poseben pretres, ki pa je le malo časa trpel, ter ao liberalni velikaši postavo sprejeli, kakor jo je zbornica poslancev sklenila. Preč. škofi so pred specijelnim pretresovanjem postave zbornico zapustili. Prvo dejanje je toraj skončano; zdaj sledi drago: potrjenje, za tem pa — tretje: upor in zmešnjava po vseb deželah, pri kteri si bode ljudstvo najbolj britko skusilo, kaj da je cerkev v sponah vladnega samovolja. Govorili so proti postavi preč. škofi: kardinal Rauscher, kteremu je zopet nesrečna beseda, od ministra Stremayr'ja z radostjo pobrana, iz ust izletela, da bi ne bilo kaj oporekati, če se vlada zoper politikovanje duhovnikov zavarovati boče; kardinal in nadakof Solnograaki, Praški, knezoškof Gasser iz Briksne na Tirolskem, knezoakpf Kraki in Lavantinski; iz posvetnih velikaaev: knez Čartoriaki vrlo dobro, knez Alfred Windischgraz, grof Fr. Falkenhayn, ki je tudi zagovarjal sklep odborove manjšine proti tem postavam, slednjič grof Leon Thun, kterega si je kat. manjaina izvolila za skupnega govornika potem, ko je zbornica sprejela bila predlog, da se uaj razgovor konča. Svojim bralcem mislimo najbolje vstreči s tem, da razglasimo prihodnjič izvrstni govor Thunov, o kterem cel6 ustavaški list nFremdenbl." pravi, da presega vse, kar se je pri obraTnaTi ,,Terskih" postaT v obeh zbovnicab govorilo. Nasproti kat. stranki so govorili: žl. Tschabuschnigg, Arnetb, Neuman, Hofler, Hye, Hartig, Ant. Auersperg (pesnik Anastazij Grlin) in Lichtenfels, kterega si je liberalna Tečina za splošnega govornika izvolila, kterega je pa med goTorom nesreča zadela, da se je v omotici na svoj gtolec ZTrnil in so ga morali odnesti, ter še zdaj boleba. V imenu odboroTe Tečine je goToril vitez Hasner, nekdanji minister bogočastja, gladko in pretkano, za njim pa minister Stremayr, ki je proti LaTantinskemu knezoškofu, ki so med drugim rekli, da bodo te postaTe Ternikom britkosti delale, sklicaTal se na Dunajskega nadškofa, čes, da temu ni tako; toda nadškof je le hotel dokazati, da postaT treba ni, ker je prrotna Tladna predloga, ktero je pa zbornica poslanceT poostrila, blizo enakega obsežka, kakor konkordat (pogodba s papežem od 1. 1855). — Slednjič je goToril minist. prTOsednik knez Auersperg, ki jc spodbijal skoz in skoz resnično besedo Praškega nadškofa in kardinala Scbwarzenberga, ki je med drugim rekel, da ponižuje ta postaTa duhoTnika t držaTnega služabnika. S tem se Te da ni rečeno, da bi držaTni služabniki spoštovanja Tredni ne bili, ampak le, da ima c e r k e v odločiti, kdo da je za to in ono cerkTeno službo sposoben, a ne Tlada, ki meri s celo drugim merilom sposobnost in tako cerkTeno službo ponižuje, ker jo dostikiat podeli osebam, ki so nj ej TŠeč, cerkTi pa nikakor na čast in korist. Zgodilo se bo torej, cesar smo se Tedno bali, in toraj lani toliko pisali, da ne liberalceT voliti: Tlada dobi oster nož t roke zoper sloTansko duhoTenstTO, ki je dosedaj iz žiTega prepričanja, da sta nemškutarstvo in liberalizem slovauskim katoliškim narodom silno pogubna, upiralo se sistemi, ki oboje silno pospešuje. Če se Tsled noTib postaT Tladi posreči, da duhoTniki — česai pa ni misliti — poTSod utihnejo in liberalnim kričačem ljudstro prepustijo, bode ubogo ljudstTO samo najbolj škodo trpelo! Ogersko. Velikonočni ponedeljek so napraTili skrajni levičniki shod, t kterem je bil razgoTor o držaTni banki, to je o društTU bogatinoT, ki dela bankoTce in državi posoja. Sklenili so prošnjo do fin. ministra in držaTnega zbora za TstanoTljenje samostalne ogerske banke, ki bi toraj z dunajsko ničesar Teč ^opraTiti ne imela. Kakor pa stTari stoje, bi Magjaiom to dovoliti le zamogel čloTek, ki hoče njih lastno ,,državo" t propad pahniti. BankoTei se lahko delajo, pa ,,cyenk" za nje se — posebno na Ogerakem — težko dobi. Vnanje države. V nemškem držaTnem zboru in zunaj njega so se dolgo časa trgali zastran tega, koliko da naj šteje stoječa armada. Po trdem uporu so zdaj tudi nasprotniki popustili in hočejo Tladi doToliti, kar tirja, namreč 401.000 mož na 7 let. — Sicer je to grozno Teliko, pa kaj si hoeejo? Rudečkarski komunisti kažejo poTsod pesti, liberalcem pa tudi ni Tse eno, ali t miru zaTžiTajo, kar imajo, ali se pa nevarnosti izpostavijo, da pridejo rudeckarji s petrolejem in rečejo: daj, daj, sicer ti vse požgemo! Francosko. Rudečkar Rochefort (Rošf6r), ki je s tOTariši Paris strahoval in požigal, je na potu t prognanstvo s 5 tovariši uael in pobegnil na Angleako ali kakor drugi trdijo na Švicarsko.