Značaj, identiteta, slika o mestu Author(s): Ivan STANIČ Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 25-26 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180565 Accessed: 05-10-2018 11:46 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 05 Oct 2018 11:46:02 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ŒHP3~) št. 16, 17/1991 Ivan STANIC Značaj, identiteta, slika o mestu Pod poj mom prenova sa praviloma, v fizičnem smislu, razume posodo- bitev ali ohranitev posebnih značil- nosti posameznih arhitektur ali kulturnih spomenikov. Če pojem prenova razširímo z ele- menti humanističnih in družbenih ved, s spoznanji, relevan tnimi za na- črtovanje ali urejanje prostora se pri postavitvi kriterijev za pojmovanje prenove približamo civilizacijskemu vrednotenju preteklih človekovih de- janj. Pri vrednotenju naravno ali kra- jinsko značilnih ali zanimivih vred- not pa, obratno, govorimo predvsem o varovanju okolja pred bodočimi človekovimi posegi in tudi o sanaciji območij, deležnih predhodnih de- gradacijskih delovanj. Prenovo pojmujemo tudi koť obliko varovanja arhitektume dediščine, upoštevajoč zgoraj navedene krite- rije. V tem priineru prenova ni le varovanje in zaščita obstoj ečega sta- nja v prostoru, ampak tudi prenova procesov, ki mesto povezujejo in identiilcirajo. Pričujoči zapis je opis raziskovanj, ki jih je pred pričetkom prenovitvenih akcij nujno opraviti, upoštevajoč zgodovinske pogoje v času nastanka mesta, posameznih mestnih sesto- jev in tudi posameznih grajenih reál- nosti v prostoru. Kompleksnost strukture mesta zrcali različnost in- teresov in kontradiktornosti v pre- teklem razvoju. Grajene danosti me- sta izražajo ta nasprotja, ki pa niso le posledica različnih razvojnih na- měř, ampak tudi različnosti v pojmo- vanju mesťnega prostora samega. Sistem prepoznavanja kompleksne strukture mesta, njegovega značaja, ki služi tudi pri opredelitvi razvojne- ga modela mesta ali izhodišč za pre- novo, predvsem urbanistično pre- novo mesta, mora vsebovati elemen- te vizualno in drugače razpoznavnih dejstev te strukture. Rezultat tako opredeljenega sistema je denimo kompleksna identiteta mesta, proiz- vod, ki se ponuja navzven, pa slika o mestu. Če uporabimo klasiíikacije tržnoko- munikacijskih raziskav, lahko splet treh omenjenih elementov postavi- mo v naslednji konceptualni okvir: ZNAČAJ IDENTITETA SLIKA O MESTU Značaj mesta Na kratko: značaj mešta določa, ka- teri je tisti značilni splet lastnosti oziroma katere so tiste osnovne po- teze mesta, ki ga ustvarjajo, torej ubstanca mesta. Razprava o zna- čaj u mesta se nanaša na izvirnost, prepoznavnost le-tega oziroma na razlikovanje nasproti drugim. Če parafraziramo Bernsteina se vprašanje glasi: "Kaj dela mesto X mesto X?" Identiteta mesta Možná deiinicija identitete mesta je naslednja: Identiteta mesta je s stališča opa- zovalca definirana kot vsota različ- nih zgodovinskih, socioloških, eko- nomskih, umetnostnili, etnoloških ipd. občutkov, ki so v funkciji zado- voljevanja potřeb opazoválca v času njegovega potovanja skozi mesto, prihoda v mesto, bivanja v njem ali drugačnega spoznavanja mesta. Skratka, identiteta je oznaka vseh představ, ki jih mesto daje opazoval- cu. Za razliko: slika o mestu je pro- cesirana ceļota informacij o mestu s strani opazovalca. Vizuální znaki, v tem primeru pro- storske razmestitve v mestu in pri- 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 25 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 05 Oct 2018 11:46:02 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 padajoča arhitektūra, so zunanji elementi identitete. V tem speci- aliziranem pomenu je to planirani ali spontāni izbor različnih vizualnili znakov, preko kalerih laliko opa- zovalec prostor prepozna. V jeziku tržnih komunikacij se iden- titeta ožje defìnira, predvsem v pro- pagandne namene, kot identifikāci- jā, ki neločljivo povezuje ime znamke ali podjetja s propagandnimi oblju- bami (Bernstein). Slika o mestu Slika o mestu je skupek verovanj, mentalne slike, spomina, impresij, občutkov, ki jih ima opazovalec, ob tem da slika o mestu seveda nikoli ni zrcalna podoba realitete. Kot taka posredno vpliva na akcije opazoval- ca, kakor koli že se z mestom sre- čuje. Manifestila se kot sis tem znakov ali kod, kot to imenuje Um- berto Eco. Je aglomerat vsebinskih in vizualnih občutkov, in sicer zdru- ženih v dveh dimenzijah: - videz mestnih komunikacij, raz- poznavnih kot sporočila mesta, - identifìkacijski sistem mesta, ki nudi mentalno podporo ponujeni sliki o prostoru. Komunikācijā ni identična za na- ključne obiskovalce mesta ali za prebivalce mesta samega. V obeh primerih se sicer manifestlra kot splet občutkov, kjer slika o mestu prevzame vlogo kompleksnega zna- ka, vendar različnega pome na za različne opazovalce. Modifikācijā slike o mestu Prenova mesta in s tem modifikācijā slike o mestu je odvisna od tega, koliko se menja stvarnost, kije sliko proizvedla. Kot pravi Bernstein: "Kdor išče rešitev z nekaj lepimi gra- fičnimi potezami, je pač sam křiv svoje nesreče" Zgoraj zapisano veìja jemati kot pri- poročilo mestnim oblastem pri ko- rektivnih ali prenovitvenih posegih v grajeno strukturo mesta, kajti ne- sreča je, če ^e prenova interpretira kot pleskarska akcija. Glede na to, da je slika o mestu prepuščena drugim in ne tistim, ki jo ustvaijajo, oziroma da pripada opazovalcu, je nujno upoštevati, da je ta večplastna in sestavljena iz treh komponent: - kognitivna komponenta kot zaz- nava inherentnih lastnosti opa- zovanega objekta, - afektivna komponenta, pogojena z naklonjenostjo opazovalca v skladu z lastnim vrednostnim sis- temom, - akcijska komponenta, splet od- zivov nasproti objektu glede na percipirane atribute. Atributi, ki vplivajo na percepcijo opazovalca, pa so: - naravni dejavniki (klima, razgiba- ņost terena, raznolikost, neone- snaženost ipd.), - zgodovinski dejavniki, - družbeni dejavniki (naklonjenost prebivalstva, varnost), - stroškovni dejavniki (odnos cene do vrednosti ponudbe), - infrastruktura in transport (dos- topnost, kvalitě ta dos topa), - rekreacijske možnosti, - infonnacijski dejavniki, - razpoznavnost okolja (ikoničnost) - enloatnost (npr. produkt kultuře, socializacijski momenti). Na vse naštete atribute je možno vplivati. Vendar je predhodno nujno opredeliti identiteto mesta, ki se jo želi modificirati, v skladu z značajem mesta. Zaključek Nastali prostorski razpored mesta je torej tisto komunikacij sko dějstvo, ki bolj kot druga kaže na konsistent- nost ali nekonsistentnost razvoja nekega mesta ali zgodovinsko kon- tinuiteto ali nekontinuiteto v pros- torskih zamislih. Prenova mesta pa, kot sem prej pou- daril, ni le varovanje ali ohranjanje obstoječega s predznaki kot so no- stalģija, zgodovinski spomin, sen- timentalnost in podobno, temveč predvsem v spoznanju in poudar- janju bistvenih lastnosti mesta in s tem kreiranju njegovega značaja. Končno je marsikatera slika o me- stu, ponujena naključnim opazoval- cem kot verodostojna in ikonična, denimo Pariza, Rima ali Berlina, kot jih poznamo danes, proizvod obsež- nih rušitev, ki so bile predhodnica danes poznán im strukturám. Ivan Stanic, dipl. inž. arh. Viri: David Bernstein, Company image and reality, Holt, Rinehart and Winston, Eastbourne, East Sussex, 1986. Umberto Eco, Kultura, informācijā, o- munikācijā, Nolit, Beograd, 1973. Peter F. Drucker, The new realities, Mandarin, London, 1989. Peter Fister, Obnova in varstvo arhitek- turne dediščine, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1979. Alenka Suhadolnik, Image državě kot faktor turističnega marketinga, inagi- strska naloga, Sveučilište u Zagrebu, Ekonomski fakultet, Zagreb, 1990. 26 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 05 Oct 2018 11:46:02 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms