Mariji Mehletovi v spomin! Ko so .se znova odprla vrata šolskih poslopij, 'ko je po ljubljanskih ulicah zopet zavalovila učeča se mladina, smo stali ob odprtem grobu Marije Mehletove. Dolga vrsta ppgrebcev, najkrasnejše jesensko cvetje, solzne oči njenih številnih učenk in tovarišic, vse je pričalo, da se zavedamo, kaj smo izgubili. Pokojnica je bila rojena v Ljubljani, kjer je položila zrelostni izpit na državinem učiteljjšču 1. 1898. Zc na učitcljišču je veljala za izredno nadarjeno, vzorno gojenko, in ta sloves si je ohranila do zadnjega diha. V svoji stroki temeljito izobražena, je napravila leta 1905. izpit za meščanske šole — ni zanemarjala niti ene druge painoge izottrazbe. Obvla- dala je ruščino, posečala strokovna prcdavanja, šivalne, kuharske tcčaje, doiga leta je pela v Matičnem zboru ter je delovala kot odbornica v strokovnih in drugih društvih. Za vse si je ohranila zanimanje in si vzela čas, dasiravno je bila kot učiteljica vzor, ki ga je moral priznati in občudovati vsak, kdor je ž njo deloval. Njen pouk je bil užitek in to so dobro čutile tudi njene učenke, ki so ji bile zvesto vdane. Pokojna tovarišica Mehletova je službovala v Bohimjski Bistrici in v ŠmaTtnem pod Šmarno goro, v Ljubljani pa na vadnici, na slovenski dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu in od 1. 1919. do upokojitve na I. dckli ški meščanski šoli. Težka bolezen jo je primorala, da je predčasno prosila za pokoj. Z njenim odhodom smo izgubile značajno, vzorno, plemenito tovarišico, kakršnih je malo. Pa še je ostala našim učenkam velika dobrotnica. Kot odbornica zadruge »Dom učiteljic« je dala v svoji hiši na razpolago prostore za zavetišče, ki ga je zadruga izdrževala, plemenita pokojnica pa vodiia s požrtvovalno, nesebično ljubeznijo. Kaj je pomenilo za naše učenke to toplo zavetje, bi vedeli najbolj povedati starši, ki jim je deco tako skrbno čuvalo to zlato srce, ki je prenehalo biti. Kako skromne so moje besede, predraga Marija, v primeri s Tvojim bogatim življenjem! Zapustila si nas in odšla na ono nepoznano pot, na kateri Ti bomo prej ali sle.j sledili vsi. Zakrila Te je svobodna jugoslovenska gruda, ki si jo tako vroče ljubila. Prelestna večerna zarja je gorela za našimi gorami, ko smo se vračali od Tvoje sveže gomile. Tebi, pTedraga, nepozabna, pa je že zablestela zarja onega velikega dne, ki nas bo združil vse in mu ne bo konca v veke. Ivanka Kalinova.