Le »o 1fl.y štev. 201 Ljublfaiia, torek 10. novembra 1925 Poštnina pavialirana. Cena 2 Din =» lihij« »h 4. «l» posebnim prilikam novega živlienia. Z vso svoio politiko in vsem svoiim zadržanjem podoiraio Jugoslovenl v Italiji stremljenja, da se končno ustvari med obema državama atmosfera medsebojnega zannan'a in dobrega sosedstva Za sebe zahtevaio le naiprimltivnejše nacljonalne nravice. ki v nobenem pogledu ne škodnieio interesom niihove nove države in italijanskega državnega naroda. Nič neiskrenega in prikritega ni v naših odnoSai!h do naš=ea narodnega elementa Nikdar se Jugoslaviia ne meša v vnrašania. ki se tfčeto razmeria Italijanskih Jugoslovenov do italiianske države V svoji hinerknrektnosti gre tako dn'cč. da z mezincem ne podpira upravičenih njihovih stremlieni na narodnem poliu. Zato je tudi povsem depla-siran noskus, proglasiti ogorčenje nad Tržaškimi dogodki kot vmešavanj v nofranie zadeve italiianske države. Protest' in demonstracife. ki danes valovilo po Jugoslavni so naša stvar, oni so Izraz raz^oložema. ki ga ustvarijo ne-opravičl"va diviaštva proti našemn elementu. ki ie no drfav1lan*tvn Italiian. aH ie po krvi neločljiv del našega narodnega telesa. J»gos!avija želi razpravitl žalostno tržaško zadevo v popoln' korektnosti. Incidenti. ki c« >e dogodili v Zagreba, na opravičilo Mesto intervencije radi Trsta radi Zagreba! Včeraj je naša vlada naročila poslaniku Antonijeviču, da se pri Consulti opraviči radi zagrebških dogodkov ter je izrekla obžalovanje italijanskemu gen. konzulu v Zagrebu. — Aretacije v Zagrebu. (Glej naša poročila na 2. strani.) Beograd, 9. novembra, r. Protifaši-stovske demonstracije v Zagrebu, Ljubljani Splitu in Dubrovniku, zlasti pa zažig italijanske zastave v Zagrebu, so povzročile novo vznemirjenje. Ti izgredi se obžalujejo. Davi po posvetovanju merodajnih ministrov so bila odposlana nujna navodila notranjega ministrstva vsem policijskim oblastem s pozivom. naj v bodoče preprečijo vse demonstracije proti Italiji. Razen tega je bilo zagrebški policiji naročeno, naj izvede zaradi zažiga italijanske zastave najstrožjo preiskavo in krivce strogo kaznuje. Dopoldne ob pol 11. je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča italijanski poslanik general Bodrero. Konferenca ie trajala nad eno uro. Dr. Ninčič je sporočil generalu Bodreru. da je jugoslovenska vlada odredila potrebne za preprečenje nadaljnih incidentov. General Bodrero je obvestil dr. Ninčiča o enakih ukrepih italiianske vlade. Pri tej priliki je baje general Bodrero pojasnil naziranje italijanske vlade, po katerem se zadnji dogodki označujejo kot incidenti lokalnega značaja. General Bodrero je nato konferiral kratek čas tudi s pomočnikom zunanjega ministra Jovanom Markovičem. Ves dan je notranje ministrstvo ko-respondiralo z zagrebškim policijskim ravnateljstvom. Iz vladnih krogov se trdi. da ie bil insceniran zagrebški incident od frankovcev ln federalistov, samo da bi postavili vlado v neprijeten položaj in da bi se poslabšali naši odnošaji do Italije. Italijanski poslanik general Bodrero je nocoj ponovno posetil ministra dr. Ninčiča. Po informacijah Vašega poročevalca je nocoj odredila vlada, da se naš poslanik v Rimu Antcniievič službeno oprosti pri Italijanski viadi radi sežiga italijanske zastave v Zagrebu. Istotako je vlada izrazila svoje obžalovanje nad dogodki tudi italijanskemu generalnemu konzulu v Zagrebu, Vse izgleda, da so incidenti v Zagrebu znatno oslabili našo Dozicijo. V vladnih krogih izjavljajo, da so bili Italijani pripravljeni plačati škodo prizadeto .Edinosti, v Trstu, da pa so se radi zadniih incidentov v naši državi odrekli temu. Z veliko napetostjo se pričakuje, kako odgovori minister Ninčič. jutri dopoldne na vprašanje posl. dr. Zeriava in dr. Pivka. Vladni krogi napovedujejo, da bo njegov odgovor zelo zmeren in da bo dr. Ninčič obsodil tudi zagrebški incident. Zagreb, 9. novembra, n. Povodom sežiga italijanske zastave v Zagrebu in napada na zasebno stanovanje italijanskega konzula je tukajšnja policija po nalogu Iz Beograda aretirala šest dijakov In enega uradnika, ki so bili danes ves dan pri zasliševanju. Izgleda, da se bodo jutri izvršile še nadaljnje aretacije. Preiskava proti aretirancem bo zaključena jutri dopoldne. Tržaška policija išče napadalce na »Edinost" Policija zasleduje napadalce. — «Edlnost» pod stražo orožnikov. — Maščevanje tržaškega prefekta nad «Jutrom» — radi objektivnih, a očividno prenaglih poročil. Trst. 9. novembra, s. Policiia ie pričela marljivo zasledovati elemente, ki so napadli in demolirali tiskarno In uredništvo »Edinosti«. Višji policijski komisar je Iziavil ugledni osebi, da bodo vsi napadalci aretirani in Izročeni sodišču v svrho nadaljnega postopania. Od danes zjutraj stražijo »Edinost« trije orožniki. »Edinost« od včerai zopet za silo izhaia ter je niena nedeljska številka izšla na 2 straneh. Po odredbi tržaškega prefekta so bili poklicani vsi tržaški trafikanti na policijo. kjer jim je bilo sporočeno, da iim je prepovedana nadaljnja prodaja »Jutra«. Z ozirom na to se «Jutro» ne sme več prodajati v Trstu. Tržaški prefekt se očividno želi maščevati največjemu slovenskemu listu, ki ni zakrivil dr"~"r,'a nego da je objektivno poročal in trezno komentiral mučne dogodke. Jutri bodo na policijskem komisarija-tu zaslišani uredniki »Edinosti«. da povedo podrobnosti o fašistovskem napadu na uredništvo in tiskarno »Edinosti*. Poleg uredništva in uprave »Edinosti* sta bili upostošeni tudi uredništvi tednikov »Istarske Riieči» in «Novie». ki se nahaiata v poslopju tiskarne »Edinosti«. Poprava povzročene škode se nadaljuje in bosta oba tednika mogla že ta teden iziti redno kakor navadno. Simpatična gesta nemških poslancev v Vojvodini Jugoslovenski nemški državljani uživajoč vse pravice narodne manjšine, izražajo zatiranim Slovencem in Hrvatom v Italiji svoje simpatije. Beograd, 9. novembra, p. Z ozirom na napad fašistov na tiskarno .Edinost, v Trstu so imeli vojvodinski poslanci stranke Nemcev v naši kralievini danes sejo, s katere so Izdali sledeči komunike: Težki Izgredi proti mlroVubnemu slovanskemu In hrvatskemu življu v Italiji, posebno uničenje »Edinosti«, s katero je pogažen po-sledn'1 estanek svobode tiska in izražanja misli, vzbunill so tudi nemško narodno .nanj-šlno v kraljevini SHS z najglobljim ogorčenjem. Mi vlagamo pred vsem kulturnim svetom protest proti takemu surovemu nasilju zoper narodno manjšino, ki nI napravila nikomu nobene krivice. Njena usoda nam leži tem boli na srcu. ker jo veže krvno so- rodstvo z našo državno nacfjo.. Po t") k Iti Izgredih treba da se probudl kulturna zavest vsesa človeštva, da bi se utrdile naiele.tien-tarneiše življenjske pravice nacijonalnih manjšin vseh držav ln vseh narodov v dose Ko trajnega miru Dr. Kraft. dr. Moser, dr. Graesser, Schuhmacher. dr. Neuner. Istočasno $0 sklenili nemški poslanci poslati v Imenu nemške manjšine kralievine SHS pismo dr. Wilfanu, v katerem na ostreje obsoiajo doeodke v Trstu in Izražajo najgloblje simpatije slovensko-hrvatski ma.ij šini v Italiji in v katerem preprlčulelo naše roiake v Italiji da iih bodo v niihovem težkem paložaju najvnefeie podpirali. »Legitimistična fašistovska reakcija" Farinacci poveličuje «discioliniratiost» fašistov in opravičuje represalije. MIlan, 9. novembra, e- Glavni tajnik fašistovske stranke Farinacci ie naslovil na fašiste cele Italije naslednjo spomenico: »Čutili ste se skoro upravičene, da maščujete globoko žalitev italijanskega fašiz-na. toda zadostoval vam je ukaz In vi ste ohranili neomejeno disciplino Is slepo pokorščl-ro (!?) Množi milijoni in trilijoni državljanov so se zbrali na trgih pod našimi pra-porji. da izrazijo svojo radost nad rešitvijo velikega voditelia. Resnih incidentov ni bilo (1!) Fašistovska stranka je s svojo disciplino omogočila vladi, da ukrene po ra^-krlttu atentata naieiverglčneiše odredbe tem ničesar spremeniti ne moreio. tem mani. ker izgleda da so jih povzročili elementi, katerim je vse drugo preje pri srcu nego iskreno naciionalno in državno čustvo. Tudi v Liubliani bi bile naciionalne manifestaciie prošle v več-iem dostojanstvu, da ni bilo nadvse netaktnega in naravnost nepoimliivega nastopanja posameznih policijskih organov. Vse opozoritve časopisia so bile v tem pogledu zaman in očividno ni bilo nikogar, ki bi se bil čutil odgovor- Framazonstvo :e bilo zadeto v živo. Vojaštvo je zasedlo vse framazonske lože. Unl taristično fašistovska stranka je bila razpu-ščena. Usti »La Glustizia«. »Voce repnhfl-ca«, »Avantl« In »Unita« so bili ustavljeni. Milanska zbornica, ki ie bila najmočnejša organizacija naših nasprotnikov, Je Mla zasedena od naših sindikatov. Legltimistična fašistovska reakcija se }e izvršila v velikem slogu. Te represalije so bile potrebne. Množice črnih srajc bodo na ta način dobile zadoščenje in tudi narodu bo ustreženo. nega za pravilno funKCiioniranje javne varnostne službe. Toda vse te nevšečnosti ne bodo zabrisale mogočnega, naravnost dostojanstvenega vtisa nacijo-nalne enodušnosti. ki je sicer ponekod v besedah prekipevala, a je tem trez-neiše izražala voljo-vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev, da svojih bratov ne zapuste in da bo odnošai Jugoslavije napram Italiji v bodoče tak, kakršen bo odnošai Italije do njenega jugoslovenskega prebivalstva. Preiskava proti rimskim zarotnikom Zaniboni pride pred vojno sodišče. — General Capello v zaporih Regina Coeli. — Zaslišanje generala Bencivenge. — Na-daljne aretacije. — Ustavljeni socialistični listi. Rim. 9. novembra, e. Ministrski predsednik Mussolini je včeraj dopoldne in popoldne konferiral z notranjim ministrom Federzonijem. katerega je naprosil. naj izda prefektom navodila, da smejo po zaslišanju udeležencev pri nameravanem atentatu objaviti Ie uradna poročila. Generala Capella so pripeljali z brzovlakom v Rim. Med vožnjo v prvem razredu so ga stražili oficirji, vojaki in miličniki v civilnih oblekah. Z glavnega kolodvora so ga odvedli takoj v zapore Regina Coeli. Na podlagi preiskave o zaroti proti Mussolini.iu je izvedia policija hišno preiskavo tudi pri generalu Benciyengi, bivšemu predsedniku novinarskega udru ženja. Po izvršeni hišni preiskavi je moral Iti general na glavno kvesturo. kjer so ga izpraševali cele dve uri, nakar so ga izpustili. Kakor poroča «Agenzia di Roma», bo bivšega poslanca Zanibonija sodilo vojaško sodišče, ker ia kot rezervni častnik pripravljal atentat proti vojnemu ministru z namenom, da ga ubije. Ta zločin spada izključno v kompetencc vojaškega sodišča. »H Tevere» piše. da je znani tajnik udruženja »Italia Libera«. Ulisse Ducci prebil dva dni in dve noči v zanorih centralne kvesture in da je bil včeraj popoldne odveden v zapore Regine Coeli. Pri zaslišanju je izjavil, da ie bil deli časa iz Rima odsoten in da m ničesar vedel o nameravani zaroti. Policijski agenti so poizvedoval pri nekaterih osebah, pri katerih ie Ducci bival zadnji čas. ter ugotovili popolnoma nasprotna dejstva. Pri včerajšnjem zasli- šanju je izjavil Ducci: Vidim, da se imenovane družine ne spominjajo vseh podrobnosti. Na njegovem staflovanju je policija našla važne dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil Ducci soudeležen pri nameravanem ateniatu. (Ducci, ki so ga pred dvema letima fašisti izgnali iz Pulia. je bil v zadnrem času eden naiagilne.iših voditeljev pro-tifašistovskega pokreta. Ured.) Danes popoldne ie policiia zasedla uredništvi listov »Avanti« in «(Jnita», ter ju preiskala. Uspeh je bil negativen. Nato so zapečatili šti-i prostore. Oba glavna urednika sta dobila dekret prefekture po kateri se lista ustavita radi? talnega boja proti režimu. Lisi »Unita Cattolica« poroča, da Je Zanf-boni v enem- letu dobil od rimske lože 2 milijona lir. Njegove podpore iz Franei:e pa so izostale, ker je Ricciottl Oarlbaldi, ki je Ml posredovalec, pobegnil v Francijo. Napoli, 9. novembra e. Tukaj živita dva brata generala Capella, in sicer cav. Anto-nitio Capello, uradnik železniške dlrekcile in cav. Silvio Capello, ravnatelj poštno-tele-fenskega oddelka. Danes je policija Izvršila natančno preiskavo pri obeh bratih, toda brez uspeha. Oba brata naglašata. da je general Capello popolnoma nedolžni. Sodno postoparr-e bo dokazalo, da gre za usedepol no nesporaznmlenje. RAZPUST DELAVSKIH ZBORNIC. Milan, 9. novembra, k. S prefektovim dekretom sta bili danes razptiščenl delavski zbornici v Milanu in v Monzi. Upravo zbornic prevzame komisar prefekture. V utemeljitvi dekreta se izjavlja, da sta obe delavski zbornici zasledovali skoral Izkllučno politične cilje in da sta se pridružili subverzlv-nemu delovanju razpuščene unitaristične socijalistične stranke. Avdi ence na dvoru Konference med ministri. — Seje ministrskega sveta. —■ o odstopu ministra generala Trifunoviča se demantirajo. deva obrtniške banke. Vesti -Za- Beograd, 9. nov. p. Danes ob pol 13. do pol 14. je bil na dvoru preds. min. sveta Nik. Pašič, za niim min. ver Mi-ša Trifunovič. ki je predložil vladarju v podpis neke ukaze. Nocoj pa je spre-iel kralj notranjega ministra Božo Mak simoviča, za njim pa ministra dr. Ninčiča. Nocoj ie konferiral g. Nikola Pašič z ministrom Maksimovičem in dr. Nin-čičem o energični preiskavi, ki se ima izvesti proti demonstrantom v Zagrebu. Jutri popoldne ima sejo plenum zakonodajnega odbora, ki se bo ob tej pri liki konstituiral. Zanimivo je. da je vlada v tem odboru v manjšini, ker je imela prej skupno listo z SDS. Jutri ob 16. uri se sestane na sejo tudi odbor za slučaj dr. Lukiniča. Po konferenci s Pašičem je dr. N;n-čič še dalje časa konferiral z Ljubo 2iv-kovičem, z Lirtbo Jovanovičem in nekaterimi drugimi prvaki radikalne stranke. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki se jo je udeležil vojni minister general Dušan Trifunovič. Po seji je izjavil general Trifuno- vič novinarjem, da so vse vesti o njegovi ostavki neutemeljene. Ministrski svet se je predvsem bavil z razčišče-niem znane afere z bodečo žico, ki je pripadla po prelomu solunske fronte kot vojni plen jugoslovenski vojski, kakor tudi z načrtom zakona o državni obrtni banki. Medtem, ko se je zadeva z bodečo žico preložila na prihodnjo sejo ministrskega sveta, je ministrski svet odobril poročilo ministra trgovine in industrije dr. Kraiača o zakonit za ustanovitev državne obrtne banke. Vlada stoli na stališču, da naj to banko osnuleio obrtniki predvsem Iz lastnih sredstev, država pa bi ji priznala gotove olajšave pri plačevaniu davkov, državnih taks itd. Razen tega bi država prepustila banki za gotovo dobo del čis*e(ra dobička iz državne razredne fo-teriie. Po izjavi ministra dr. Kra;ača želi vlada da bi ta banka postala samostojen zavod, ki naj bi preskrbovala obrtnike v vsei državi s kreditom. Popoldne je krali sprejel ministra dr. Kraiača v avdiienci ter ga pri tei priliki pooblastil, da predloži zakon o državni obrtni banki Narodni skupščini Iz seje Narodne skupščine Izglasovan je tretji oddelek invalidskega zakona. — Nov zakon o poštni hranilnici. — Danes odgovori dr. Ninčič na vprašanje drja Žerjava in drja Pivka. Beograd, 9. novembra. Danes dopoldne se je vršila seja Narodne skupščine. Po opravljenih formalnostih je bilo sporočeno, da je predložil minister pošte in telegrafa načrt zakona o spremembi zakona o poštno hractilničnem, čekovnem in virmanskem prometu Nato se je nadaljevala specijalna deba« ta o invalidskem zakonu ter so danes go» vorili davidovičevec Rafajlovič. klerikalec Skulj in spahovec Pozeravac. Vsi govorniki Sf n padali zakonski načrt. Poslanec Rafnj. lovi.5 je povdarjal. da bi bilo treba sprejeti invalidski zakon takoj po vojni, takrat, ko so se še najbolj cenila velika dela naših in. validov. Danes je že padel velik del pozab« ljenja na njihova dela. Za tem je govoril n in:ster Simonovič in braril načrt in val 1» skega zakona. V nato sledečem glasovanju je vladna večina odbila vse amandmane predložene po opoziciji. Ob četrt na 13. je bil izglasovan ves tretji oddelek načrta. Jutrišnja seja Narodne skupščine z istim dnevnim redo, 1 je napovedana za 10. uro dopoldne. Pred dnevnim redom bo ndgovar jal minister dr. Ninčič na vprašanje dr. Žerjava in dr. Pivka ter na vprašanje ostat lih parlamentarnih grup povodom incident tov v Trstu. Razprava o carini Beograd, 9. novembra, p. Nocoj se je nadaljevala razprava v sekciji finančnega odbora za pretres carinske tarife. Sklenjeno je. da se carinijo mineralna olja. katrani in ostali produti iz mineral, olja po minimalnem stavku. Carina na bencin v cisternah je določena na 10 zlatih dinarjev za 100 kg, v .-nan šlh posodah pa na 20 do 30 zlatia dinarjev. Soglasno le bilo sklenjeno, da je prost uvozne carine petrolej, ki je bi! prej carinjen z 5 do 7 zlatih Din. Parafinsko olie za mazanje se carini z 8 do 10, lojeve sveče 50, voščene 200. navadno milo 60. toaletno milo 200 zl Din za 100 kg. kolomaz In druga mazilna sredstva pž so prosta carine. Masti hi kreme za obuvalo v ovojih za malo pročrio plačajo 24, za veliko prodajo pa 20. lizol, kreolin in slični medicini' produkti 40. sirov glicerin 30 ter prečiščen 80 zlatih dinarjev za 100 kg. Deputacija za Musilovo progo v Beogradu Beograd, 9. novembra. Danes je dospela iz Slovenije v Beograd večja deputaeija pod vodstvom dvornegas vetnika v p. g. šukljeta. da intervenira pri vladi v prilog železniške zveze Slovenije s Sušakom pre« ko Kočevja na Brod Moravice t. j. tkzv. Musilove proge. V tej delegaciji so poleg g. Sukljeta dr. Miljutin Zarnik, ravnatelj ljubljanskega magistrata, zastopnik občine Brod Moravice g. Srskič, iupan Sušaka g. Kučič, župan Kočevja dr. Sajovic, velein. dustrijalec Anten Kajfež in dr. Gregorifi, tajnik industrijske centrale. ( Jugoslov. narod za pravice svojih bratov v Primorju Po vsej državi so bili v nedeljo protestni shodi radi dogodkov v Trstu, — Demonstracije proti Italiji. — Zahteva se odločen nastop ' Jade. Pretekla nedelja ie bila posvečena na- šim neodrešenim bratom in sestram onstran meje. ki bfjeio težek boj za svoj obstanek proti zavratnim in perfidnlm nasilnežem. Naš narod je popolnoma pravilno razumel zadnje dogodke v Trstu. ki da ne pomenijo ničesar drugeg«. kaloor zopet nov čle.i v verigi sistematičnega dela r.a popolnem kulturnem in gospodarskem uničenju našega življa v Primoriu. In zato je v nedeljo po vsej državi mogočno dvignil svoj glas. da da duška svojemu ogorčenju nad teptanjem temelinih principov civilizacije in kulture v Italiji Zopet so za trenotek atihnile politične strasti in troimeni naš narod je složno manifesiral za pravice svojih krvnih bratov v mučeniškem Primorju. Po vseh centrih in večjih mestih Jugoslavije so se vršili v nedeljo protestni zbori rad; dogodkov v Trstu t.n obenem velike demonstracije proti Ita-liij in povsod ie zahteval narod energičnih ukrepov naše vlade v zaščito našega življa v Italiji. Maniiestaciiskl orotestnl zbor v Ljubljani. Liubliana. 9. novembra. Veliki protestni zbor, ki ga je sklicala 2a nedeljo akademska omladina v Ljubljani sporazumno z narodnimi društvi na Mestni trg pred magistrat se je vsled deževja vršil v veliki dvorani Uniona. Dvorana z galerijami vred je bila nabito polna občinstva vseh slojev in strank, ki je spremljalo temperamentna izvajanja govornikov z viharnim ploska niem, medklici in ogorčenimi vzkliki. Zborovanje je otvoril imenom akademske omladine akademik Joža Liko-vič, povdarjajoč. da so se divjaki zopet enkrat znesli nad našimi brati v Primoriu — s požiganjem in onečaščeniem naših narodnih in kulturnih naprav. Jugoslovenska akademska omladina zre v drgetu te strašne dogodke in se pripravlja. da preide z za nosom v borbeno akcijo, ako ne bo mogoče doseči ideala osvoboditve zasužnjenih bratov s kulturnim delom. Vidove zarie morajo slej ali prei zasiiati tudi ob Soči in beli orli prinesti svobodo tudi na sivi Kras. Akademik Matija Primus je izvajal, da predstavljajo manjšinske pravice, ki so jih dobili mali narodi, žal samo krpo Disanih papirjev. Le oni zakoni so stalni. ki se dajo braniti s silo. Dovolj je raznih not. treba je k dejanjem. Ne smemo več rnirno gledati, kako se naša mla dma v Italiji vzgaja v italiian*kem duhu. kako se tamkaj sramoti naš? ime in naša domovina, razpuščaio naša društva. uničuieio naša podjetja ird. Caša ie polna. Narod, ki drži kaj na svojo čast in ki hoče biti vreden naslednik herojev, ki so padli za njegovo svobodo in ujedinienje. se mora zavedati, da ie usoda roiakov v Italiji samo v naših rokah. Odklanjamo brezpomembne formalne dipkimatične akte vlade, temveč zahtevamo energično zaščito pravic našega življa. Gosp. Kozinc je kritiziral postopanje naših oblasti, ki še vedno trepetajo pred Italiiani in tudi narod sam mora gledati, da se čim prej in popolnoma otrese starih suženjskih navad. Nacijo-nalno navdušenie nai zaveje po vseh plasteh naroda od Triglava do Bitolja in takrat bo zasijala svoboda tudi našim zasužtiienim bratom. Akademik V a t o v e c je naglašal, da naš narod nikdar ni seial sovraštva in mržnje proti drugim. Zahteva vedno le svoje pravice. A naši sosedje nočejo miru. temveč neprestano s^letkarijo in prinašajo kulturo z uničevanjem naših kulturnih in gospodarskih dobrin. Evropa nai naipreie nanravi red v Italiji ki jo neprestano vznemiria in draži, posebno soseščino. Priiateliski nakt z Italijo nam ie bil vsiljen in se kažejo njegovi sadovi v samih nasilstvih nad našim življem. Domovina obeh velikih Gre gorčičev ie te dni zopet močno zaieča-ia. In kdo ve. kdai bo konec teh številnih nasilstev. Uteha nam je le. da se bo prej ali slej zrušilo vse. kar je zgraieno na nasilju. Fašistovska meč je samo nmetna. kaiti v .notranjosti Italije vlada teror, siromaštvo, beraštvo in nezadovoljnost. Pesem osvete nai gre po naši državi od vasi do vasi rn navdaja naj nas trdna vera. da onstran Triglava. Snežnika in Javornika še ni ničesar izgubljeno Naši morajo biti in tudi bodo: Zadar. Trst. Gorica in Reka. Predsednik Oriune inž. Marko Kranj e c je ironiziral politiko priiatelistva in zbliževania med naSlm in italijanskim na rodom, ki jo vodi naša vlada, m od katere imaio sadove samo perfidni in brez vestni elementi v Italiji. Med nami in Italiio je mogoče samo eno zbližanie. in sicer zbližanie na Soči. Ce je mogla iala in složna Srbila Izvršiti veliko delo uiedinienja in se postaviti po robu •udi mnogo močneišemu sovražniku, ie za močno Jugoslaviio to tem lažje. Na veliko delo končnega obračuna z Itall-ani pa ;e treba naš narod pripraviti in :ra v tem smislu tudi vzgaiatl. Nai se rše med nami še taki notranji boji. složni lr. edini Pa moramo biti vsaj v •nržnji in odporu. To mržnjo mora poznati sleherno naše srce In obračun na krvavem meldanu bo Potem lahak. Sledeči govornik akad. K a r a d j o 1 e. ie v temperamentnem govora omenjal, da smo siti raznih resolucij, ki romajo ' edno v koš m ne rode nobenih sadov. Pač Pa naj napravi narod ob priliki sedanjih žalostnih dogodkov v Trstu krep ko in sveto prisego, da bo vedno mislil na naše Kosovo v Primorju. Padlo Je turško in padlo je avstrijsko cesarstvo, ki sta bili zgraieni na nasilstvih in trpljenju slovanskih narodov. Treščiti mora tudi v imperijalizem Italije. Zate) naj naš narod onkraj mej vztraia. kaiti Vidove zarje bodo zasijale tudi njemu! Maior v p. Martin Colarič, predsednik Zveze slovenskih vo akov v svetovni vojni, je naglasa!, da je položaj sedaj približno tak, v kakršnem se je nahajala 1. 1908. za časa aneksijske krize mala Srbija. Mogočna Avstrija ie sicer takrat triumfirala, toda njeiroveselje ie biio le kratko in polom tem strašnej ši. Slovani se konsolidirajo in vstal bo zopet tudi ruski narod, mogočnejši in silnejši kakor ie bil kdaj prej. In takrat se ne bodo naši sovražniki upali več tako postopati z nami. Takrat bodo za-orili glasovi: Slovan na dan! in kraška burja bo raztrgala in odnesla vse žične ovire in pognala Italijane tia. odkoder so prišli. Govornik je izrazil prepričanje, oz;roma željo, da bi mu bilo še usojeno ob obelisku na Opčinah vzklikniti. «Buči morje Adrijansko, bilo si in zopet si slovansko!® Nato je akademik Primus pozval & enkrat zborovalce. nai gredo na delo med narod, nakar je predsednik Liko-v i i zaključi! krasno uspelo zborovanje s pozivom, nai se občinstvo mirno raz-rde ter vzklikom: Živela Jugoslavija! Zive!o i'Jgos!ovensko Primorje! Bo zborovaniu so nekateri demonstranti skušali prodreti policiiski kor don na Marijinem trgu in priti pred poslopje italijanskega konzulata, kar pa se jim ni posrečilo. En?ko ie bilo četrt ure pozneje na vogalu Šelenburgove in Knafljeve ulice Zopet so se nonavlia'" mučni in nevšečni prizori od sobote, ki so izzvali burno ogorčenie tudi naimlr-neišega dela občinstva nroti postonaniu posameznih polieiiskih organov. Okroe 6. zvečer je prišla večia «kupina demonstrantov, ki ie potegnila za seboj maso Hudi. ki so ogorčeno da'ali duška svojemu razpoloženju Konzulat je bi! zastražen vso noč. Maribor, 9. novembra. V nedeljo dopoldne je izreke! tudi Maribor svoj odločni protest radi bor-barstva. ki so ga zonet zagrešili tržaški fašisti nad slovenskim življem v Trstj. Ob 10. dopoldne so sklicali nacionalisti protestno zborovanje v Narodni dom. Padi dežia so morali zborovati v auli. ki je bila po!na občinstva. Zborovanie bi bilo še učinkovitejše, ako bi se bilo vršilo pod skunnim vodstvom vseh narodnih organizacij. Zbor je vodi! bančni uradnik gosp. H r o v a t. ki ie Iskreno Dozdravil navzočega narodnega poslanca dr. Pivka. kateri ie spregovori! imenom svoje parlamentarne skupine !n poročal o energičnih protestnih akciiah v Narodni skupščini. Dr. Pivko ie v svo jem govoru med drug'm omenil, da nas ie našsl nov udarec složne in zdnr?*ne v odboru. kar se je pokazalo tudi v skupščini. Jasno je vsem. da Italiiani s svoio nainove*Šo kulturno sramoto niso hoteli napraviti tol-Vo našim roiakom v Trstu materialno škodo, ampak zadeti predvsem srce našeea kulturnega živ-lienja v Primorju Pavno zato pa so nas našli tako odločno strnjene v svobodni domovini na braniku. Odločne in resne besede gosp. poslanca so našle pri zborova1c;h burno odobravanie in vzbudile ogorčen protest. ki ie bil n? koncu zborovanla eno-dušno sprejet. Za dr. P'vkom !e nastopilo še par govornikov, ki so dajali duška ogorčen iu nad nezaslišnmi barbarstvom Italijanov. Policiia. ki ie izvršba obsežne varnostne nrinrave. ie postopala z natvečfm taktom in ie zato manifestacija v Mariboru potekla brez vseh incidentov. V ZAGREBU ZAŽGALI DVE ITALIJANSKI ZASTAVI. V Zagrebu se je vršilo v nedeljo dopoldne pred univerzo zborovanje akademske omladine. katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo tudi mno^o občinstva. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva vlado k energičnim korakom v zaščito naših rojakov onstran mej in so jo podpisali vsi akademski klubi. Po zborovanju se je formirala povorka. ki je krenila skozi Frankopansko ulico ter vzklikala: »Živela Jugoslavija! Doli z. Italijo! Ker so bili dohodi k italijanskemu konzulatu na Preradovičevem trgu zaprti od močnih oddelkov policije, je odšla množica skozi Ilico na Jelačičev trg, kjer io je naskočila policija z golimi sabljami in pendreki. Demonstranti so se razpršili na vse strani. Med Veliko in Narodno kavarno se je medtem nenadoma pojavila skupina mladeničev z veliko italijansko zastavo, katero so zažgali. Policija je razpršila tudi te in aretirala več demonstrantov. Kljub temu so se zbrali vnovič pred Narodno kavarno in peli tamkaj nacijonalne pesmi. Na Zrinjevcu je morala policija istotako ponovno energično nastopiti. Močan oddelek dijakov je odše! nato v Ga-jevo ulico, kjer je bila zažgana še ena italijanska zastava. Pred univerzo so nastopili končno razni govorniki, nakar so se dijaki mirno razšli. Medtem ie prodrla skupina demonstrantov pred stanovanje italijanskega generalnega konzula v OaJevl ulici. Pri. redila je tamkaj divje demonstracije in razbila na stanovanju okna. 4 do 5 oseb je stopilo končno v hišo, kjer so zahtevali pred vrati stanovanja generalnega konzula, naj pride takoj k oknu in se pokaže s hrvatsko zastavo občinstvu. Ko nikogar ni bilo, so trkali na sosedno stanovanje, misleč, da je generalni kon. zul tamkaj. Policija je prispela prekas-no, da bi p. eprečila te izgrede. Ogorčenje na otoku Krfcu. Krk, 8. novembra, 1. Vesti o dogodkih v Trstu so izzvale veliko ogorčenje na celem otoku. Organizacije SDS so sklicale sestanke, na katerih so bile sprejete resolucije, ki pravijo ^Ogorčeni vandalizmom nad »Edinosti* v Trstu najenergičnejše protestiramo i tražimo hitnu zaštitu našeg potlačenog naroda pod Italijoms>. Resolucije so bile brzojavno poslane v Beograd. Demonstracije v Beogradu. V Beogradu je imela policija že v soboto ves dan pripravljenost, da prenreči vsake demonstracije proti Italiji. Protestni shod Orjune, ki bi se mora! vršiti v soboto, je policija prepovedala V nedeljo zjutraj pa so se pojavili na ulicah pisani plakati, na katerih ie »Narodni odbor® poziva! prebivalstvo na protestni shod pred spomenikom kneza Mi-hajla. Kljub temu ni prišlo do incidentov in je policija zbiranie Hudi razprš;'a brez posebnih težav. Straže pred italijanskim poslaništvom in konzulatom so bile močno pomnožene. Zanimivo je, da je policija na Teraziiah razgnala pred neko redakcijo celo sprotno publiko, ki je pričakovala poročil o izidu nogometne tekme med reprezentanco Jugoslavije in Južno Italije v Neaplju. Redakcija sama oa je dobila od policije ukaz, da ne sme objaviti izida, da se tako prepreči zbiranie občinstva in obenem morebitni Incidenti. Odmevi italijanskega terorja v Jugoslaviji Zadnji dogodki v Trstu in ostali Italiji so izzvali po vsej Jugoslaviji splošno ogor. čenje in obsodbo. Vsi jugoslovenski listi ne glede na strankarsko obeležje prinašajo o njih obširna poročila in komentarje ter izražajo svoje začudenje nad postopanjem oficijelne Italije napram narodnim manj. šinarn. V »Samoupravi» piše bivši minister dr. Laza Markovič, da se naši odnošaji napram Italiji progresivno razvijajo v smeri lik vi« dacije vseh spornih vprašanj z željo, da bi se osnovalo trajno razmerje dobrega so« sedstva in prijateljstva, in s tepi stališč« mi verujemo, da bodo merodajni krogi Ita« lije uvideli, koliko škode prinašajo temu namenu naše zunanje politike nemili do« godki, ki so se od:grali v Trstu in ki se morajo v bodočnosti na vsak način pre« prečiti. Radikalno *Vreme® piše, da bi se napadi fašistov proti političnim nasprotnikom še dali nekoliko razumeti. Fašisti pa sc niso zadovoljili samo s tem. Oni so svojo divja« ško akcijo razširili tudi na naše narodne manjšine, ki žive poj Italijo, z napadom na »Edinost® je bil obnovljen vandalski čin pred nekoliko leti, ko so porušili Narodni dom v Trstu. Postopanje fašistov napram našim manjšinam nam je nepojmljivo. S svojim popolnoma lojalnim in korektnim zadržanjem niso ob nobeni priliki dale stvarnega povoda ti nasilja, ki se nad nji« hovimi kulturnimi ustanovami že drugič po« navijajo. Če tudi so v neposredni bližini svoje svobodne narodne države, se naši ro« jaki v Italiji vzdržujejo vsakih iredentistič« nih akcij ter stoje na stališču lojalnih dr« žavljanov napram državi, kateri so proti svojim intimnim željam priključeni. Kaj se more več zahtevati od njih? Te manjšine se ne morejo odreči svoji jugoslovenski individualnosti, svojemu jeziku, svojim obi« čajem, svojemu slovenstvu. Z izdajanjem listov v svojem materinskem jeziku, s ču« vanjem svoje narodne zavesti v ničemer ne greše proti dolžnostim državljanov. Četudi se jim gode mnoge krivice, jim jc uspelo ohraniti svoje posebnosti. S pripravami za atentat na fašistovskega voditelia nimajo naše manjšine niti najmanjše zveze in so takoj obsodile poizkus »tentatorskih metod Kako se morejo potem pojasniti vandalski izgredi fašistov proti sorojakom v Italiji? Fašistovska nasilja se morejo tem manj razumeti, ker so med našo državo in Italijo skleniene zavezniške in prijateljske zveze, kar daje priliko, da se vsa sporna vpraša« nja likvidirajo na prijateljski način. Zahte« varno od svoje vlade, naj vse stori, da se našim rojakom pod Italijo zajamči člove« ško življenje, njihovo imetje, njihova na« rodnost in njihov jezik. Pričakujemo od ; ussolinija, ki mu je uspelo obvarovati !ta» lijo pred komunističnim kaosom,- da bo zral svoje državljane obvarovati tudi pred fašistovskimi tolpami in zagotoviti polno« pravni red za vse. Ako fašizem ne more biti drugo kakor politični batinizem. potem Itali ia ni rešena boljševizma, temveč se nahaja pod najhujšim boljševizmom, ki je sam sebi namen. Tak boljševizem ne more kljub vsem nasiljem računati na dolgo dobo. Zemljoradniške sNovostis ugotavljajo, da so se vandalski čini nasilja proti Jugo« slovenskim manjšinam v Italiji dogodili po sodelovanju voditelja teh manjšin dr. VVU. fana na kongresu zastopnikov narodnih manjšin v 2enevi, ki pomenja mednarod« no afirmacijo naših manjšin v Italiji. Treba je opomniti našo jadransko sosedo, da nI« smo mi kolonija italijanske kraljevine. Da« si nočejo velesile prevzeti obveznosti za« ščite narodn:h manjšin, naj Italija ve, da nismo tako slabi, da bi sc morali nnsmeho. vati na vse njene izzivalne izpade. Treba ie energično opozoriti italijansko vlado, da bodo nasilja nad našim živliem v Italiji usodno vplivala na razvoj naših m-dnarod« nih odnošajev. Treba je povsem konkret, no postaviti ▼ izgled novo orijentacijo naše zunanje politike. Treba je, da bodo fašisti definitivno na čistem o tem, da smo dovolj močni, da se branimo od invazije njihovih megalomanskih apetitov »novega rimskega carstva«. Ako tega ne stori naša vlada bo« disi iz kateregakoli diplomatskega razloga bodisi iz indolence, kar je verjetnejše, po« tem mora povedati to Italiji vsaj celokup« na naša javnost. »Pravda» piše: Ako obstoji v naših pri« »tojnih mestih zadostna narodna zavest o narodnem dostojanstvu, potem se morajo vsekakor spomniti, zaradi kakih malenko« sti je italijanska vlada podvzemala diplo. rratske intervencije v Beogradu. Vsekakor se bo spomnila oholega držanja nekoliko italijanskih družin v naših primorskih me« stih, vsekakor se bo tudi spomnila na goto« ve izjave na nedavnem fašistovskem sestan« ku v Zadru, kjer se je odkrito govorilo o fašistovski akciji na našem ozemlju. Neki fašistovski list je nedavno odkrito priznal, da je Italija prevzela vlogo AvstrosOgrske na Balkanu. Ako je to res, potem moramu zahtevati od Italije, da ostane vsaj v onih mejah, v katerih sc je držala Avstro« Ogrska in da jo ne Prekaša, kajti v Avstro« Ogrski je n. pr. «Ed;nost® dolga leta neovi« rano izhajala, četudi je mnogo odločnejše pisala kakor pa sedaj pod Italijo. V Avstro Ogrski so mirno obstojala neštevilna hrvat ska in slovenska društva ter ustanove v Istri, Trstu in Gorici, ki so sedaj v Italiji že davno razbita. rPolitika® naglaša. da stojimo pred rati« fikacijo pogodb z Italijo ter vprašuje, ali bi bilo koristno da se izvrši. Ali nai se poni« zanju, ki nam ga je povzročila fašistovska roka v Trstu, pridruži še ponižanje, ki bi s: ga sami povzročili v svojem lastnem par, lamentu? Nadalje piše »Politikam, da na, pad na »Edinost* ni bil slučajen in da jc mnogo razlogov za domnevo, da ie bil 2e davno pripravljen. Razlog za napad je iska« ti v sistematičnem izvajanju fašistovskih metod proti našim narodnim manjšinam. cPoiitika« naglaša, da ni dvoma, da se na ta uačin ne ustvarja konsolidacija prijatelj, skih zvez med Italijo in našo državo N?a« sprotno, s tem poslednjim aivjaštvom so fašisti istotako v Beogradu in Zagrebu ka« kor v Ljubljani izzvali upravičeno revolto. Zagrebški cObzor* povdarja, da zahteva vsa javnost, p.aj se naši odnošaji z Italijo razčistijo. Naša država mora doseči, da se našemu narodu v Italiji ne zajamči samo na papirju, temveč tudi v resnici dd kultur« na in politična svoboda, škoda, povzročena »Edinosti®, pa povrne. Ako Italija ne po« pravi svojega greha, smatramo, da ima na« ša država sredstva, da povrne milo za dra. go. Koncem vsega menda dr. Ninčič ne mi« sli. da bo mogel zastopnikom našega na« roda predložiti v odobritev poslednje kon« vencije, sklenjene z Italijo, konvencije, ki so bile izde'ane preveč v takem duhu, ka« kor da bi bile sklenjene s prijateljsko in zavezniško državo. Če pa tudi tega ne mo« remo izvesti, potem je najbolje, da sporo, čimo našim bratom v Istri, da smo jih po« zabili, da smo se jim odrekli in da iim spo« ročamo, naj se odrečejo svojemu plemenu, svojemu imenu, nai postanejo Italiiani, da si morejo vsaj ohraniti svoje življenje in materijalno imetje Ali bomo re« izvršili tako izdajstvo napram svoji krvi in na« rodu? Na enak način kakor navet'ini listi pi« sejo tudi vsi ostali jugoslovenski listi. Iz Mussolini ievesra govora 6. novembra »Hvala TI, narod Rimski, ga ginljivo bra ske manifestacije simpatije. V Tvo-iem klicu je Tvoja duša. v Tvoji strasti ie Tvoi globoki občutek discipiineN f»Pjer» v »Politiki..) Politične beležke -f Velik shod Sv. Prlbičeviča v Š!du. Preteklo nedeljo se je vršil v Šidu velik shod SDS, ki se ga je udeležilo okoli 4000 pristašev iz mesta in okolice. Na shodu je govoril posl. Sv. Pribičevič. ki so ga zborovalci sprejeli z velikimi ova-cijami. Razen njega je govoril tudi posl. dr. Popovič. ki je naglaša! potrebo čim intenzivnejšega dela za izpopolnitev or_ ganizaciie SDS Na skupnem obedu, ki se ga je udeležilo tudi okoli sto seljakov, je govoril tudi Tomo Pavičič, bivši predsednik HRSS v Radičevem rojstnem kraiu Martinski vesi, ki je predvsem pozdravil voditelja SDS Sv. Pri-bičeviča. + Vmešavanje krone v politične zadeve. Beograjski list »Narodna Tribuna® je pred dnevi objavil vest. da kralj osebno želi. da bi vide! Ljubo Jovanovi-ča na čelu koncentracijske vlade. Nedeljska «Samouprava» pa obavlja izjavo vladnega tiskovnega urada, v kateri se ostro obsoja vlačenie krone v gotove kombinacije notranjepolitičnega zna-čaia. G. Jovanovič še posebej naglafa, da nima nobene zveze z omenjenim listom. + Revolucija v SLS. Pred par dnevi smo poročali, da ie občinski odbor ob volitvi župana v Orosupliem Izreke! soglasno zaupnico gosp. Pašičtr kot znak lezadnvolistva nr«d po!it'ko ST.S, četudi imaio v niem večino pristaši klerikalne stranke, kar sta »Slovenec® in »Domo-bub» svoiečasno ponovno s ponosom novdariala Nedeliskl «Slovenec» skn-ša t>o za SLS porazno deistvo prikriti z lažjo in zavijaniem. »Slovenec® la?p. ko pravi da sp klerikalni občinski odborniki za tozadevni predlog niso zmenili. da ga nibče ni dal na glasovanie in da tudi ni nihče zani glasoval. O poteku omeniene občinske s»ie |e bil takoj na seji sestavlien zap'snik. ki ie bi! ore-čitan vpričo vseh občinskih odbornikov :n tudi nodnlsan od zaDismkaria ter po-'eg dveh drugh občinskih odbornikov tudi od voditplia 'n ghvnegn znunnika SLS V tem zon:sn;ku stoii. da ie odbnr nik Josip Gorš;č ored'agal. nai se 'z-reče vbdi in nienemu oredsedniku Pa- šiču popolno zaupanje in da je bil soglasno sprejet. »Slovenec« naj ovrže resničnost tega zapisnika, ako mu ie mogoče. Soglasno glasovanje klerikalnih občinskih odbornikov za zaupnioo gosp. Pašidu v resnici predstavlja nezaupnico SLS in nezadovoljstvo nad sedanio nieno politiko. Kar se pa tiče gosp. To-slpa Goršiča. moremo samo reči. da »Slovenec® tudi iz pomote, da ni pristaš SLS. amnak Gospodarske stranke, ne bo skoval kapitala zase.. »Sloven-čeve® laži in zaviiania so le dokaz, kako globoko že zajeda desorganizacija v vrste SLS. + Polemika med »Samoupravo® Ifl »Slovencem«. Pred dnevi je očital »Slovenec® radikalni »Samoupravi® da se ie postarala. »Samouprava® sedai odgovarja. da ie »Slovenec® nenrestano mlad. ker se more pomladiti, kakor mu kaže potreba in prilika Svoiečasno ie naglašal avstriski federalizem v oWi-rtr zgodovinskih pokraiin kar ie Proglasil za katoliško načelo, dasi bi b'1i v tem shrča'u Slovenci v Staierski 'n Koroški popolnoma izročeni crermanizrntt ter bi bili v Kraniski popolnoma odvisni od n«rršVe fevdalne gospode Zatem ie oro g!as>'| nemški konservafizem z3 edino rešilen. Vrščansk! In kareTM'5*a! Srbom Ril ie sVrni-no ml!'tarisrifen (v Avstrii' seveda bi! ie ant;m!l'tarisričen aH hI* i,. internaC'iona'"i In nnciiopalis^Vn. Z eno besedo «S'ov»nee» se le neprestano pom'a'eval VaVor 'e no. treba. »Samouprava® nravi, da ie h'1 nrogram «S'ovenca® vedno premn(«qn ter go ne7iva nai doVn^e da obstoii v S neokrni"na svoho-1a fnd: v stvareh, ki se ne t'i*ein vere 'n cerkve. o Tir. v čisto političnih vprašanjih. Seja oblastnega odbora SDS v Mariboru e .Maribor, 8. novembra. Danes se ie vršila v mali dvorani Narodnega doma seia oblastnega odbora SHS za mariborsko oblast, katere so sc udeležili vsi člani iz mariborske ob'a-sti ter zastopniki mariborskih polif;čn:h društev in kraievne organizacije. Sejo je otvoril i.i vodil predsednik dr. Lipo! d. ki ie predvsem iskreno pozdravil narodnega poslanca dr. Pivka ter bivša ministra dr Kramerja in dr. K u k o v c a. Po kratkem poročilu o de-lovaniu predsedstva v naivažneiš:h političnih vnrašaniih in rankinih zadevah je predložil zboru resoluciio glasom katere oblastni odbor z ogorčeniem obso-3 vandalstvn fašistovske nasilnosti proti nagemu živliu v Primnrin ter zlasti divjaški napad na tiskarno in redakciio »Edinosti®. Zb^r se pridružuie zahtevi poslancev dr. Čeriava in dr. P;vka. da naša država najodločneje zahteva od italiianske vlade garanciio zn sigurnost Jjvlienia in lastnine naših roiakov v Ifa-liii in repa raci in sioriene škode. Resolu-ciia ie bila soglasno ob velikem ogorčeni« deleeatov spreteta ter brzojavno poslana zunanjemu ministru drju. Nin-čiču. Poslanec dr Pivko ' > dr. Kramer sta poda'a nato temelilto zasnovane politične referate o našem programu in nie-zovem praktičnem izvaianiu v zadniem Č3su. Stvarna, oregledna in izčrpna poročila so poslušali delegati z narvečio pazljivostjo. Oba go^nmlka. ki sta zlasti oo vda rila. da naše vrste morda še nikoli niso bile *ako enot.ie in iake. kot so sedai. sta žela v vseh podrobnostih uprav prisrčno odobravanje. Razvila se ie tudi živahna debata, katere so se udeležili gg. dr. Oorišek. dr. Knkovec. dr. Reisman, ravnnteli Lešni-čar. Križmanič in dr. Dr. K a lan je predložil še resoluciio. ki odobrava delo za koncentracijo morednih sil v Sloveniji in izreka dr. Zeriavu in dr. Pivku popolroo zaupanie. Ob! tai.iik g. Spin d ler je še poročal o zadovoliivem delu m naoredku naših organizacij ter podal smernice za usoešno nadaljevanje. Po triurnem razpravljanju je predsednik dr. Lipold zaključil krasen enodu-šen zbor. ki ie vnovič pokazal, da v Sloveniji brez demokratov ni mogoče .oditi naci.ionalne in državne politike. Seja SUOR-a (Središnji ured za osiguranje radnika) v Zagrebu Zagreb, 8. novembra. Odkar si je ministrstvo za sociialno politiko v zakonu o budžetnih dvanaj-stinah pridržalo pravico, ravnateljstvo SUOR-a z novimi člani izpopolniti ali celokupno ravnateljstvo nadomestiti z novim, odnosnto določiti rok za razpis volitve, visi nad ravnateljstvom Damo-kleiev meč. ki onemogoča vsako delo razven tekočega. V tem znamenju se je vršila prošli četrtek, petek in soboto seja ravnateljstva SUOR in na podlagi povedanega bo razumljivo, da sta se v dveh dneh od ca. 17 točk dnevnega reda obravnavali v brezkončnih debatah samo dve: volitev novega predsednika in poročilo generalnega ravnatelia o gospodarstvu sa-natorija »Brestovac». Predsednik Rudolf Pilepič. izredno simpatični industriiec primorskega po-kolenia.. ki je načeloval SUOR 2V> leti. je dva dni pred seio umrl. K seji došli delegati so ga spremili na zadnji poti. Nato se ie razvila na seji zanimiva debata. kdo bo — ali posindavec ali delavec — njegov naslednik. Jasno je bilo. da pričakuie tako ena kakor druga stranka vrlo kratko poslovanje novega predsednika, vsled česar sta se z raznimi motivacijami branili spreieti to mesto obe stranki. Vsakdo ie hotel svojemu stanu zas;gurati prihod lie dolgotrajno poslovanje predsedniškega mesta. v smislu zakona, da ie predsednik menjaje se enkrat iz poslodavske. drugič iz delavske skupine Končno se ie dosegel sporazum v osebi bivšega podpredsednika gosp. Marka Bauerja, na katerega mesto ie bil voljen gosp Krba vac. Oba sta zastopnika ooslodavcev. Da onemogoči ministrstvu dispozicije zavodove gotovi ie. ie svoiečasno sklenila sedania večina ravnateljstva SIJO!? ogromne investicije ca. 50 milijonov dl-nariev v razne stavbe in zdravilišča, od katerih ie eno naidražiih pa menda nai-nerentabilneiš'h sa.iatorii «Brestovac* Tu Pa se ie izkazalo, aa ie neki vodilni uradnik manipuliral z lesom v svoio korist in v škodo zavoda. Pregled kni:g ie že za leto 1Q?2. ugotovil ca. 60 000 Din škode. Nadalie se ie dokazalo neki zagrebški stavbni družbi, da ie SUOR-u na «Brestovcu» zaračunala nrekio 500 tisoč Din preveč, ki iih ie družba že vrnila. Dva uradnika zavoda sta suspendirana. eden od teh predan policiii. Vsled tega ie SUOR na svoji zadnii seji sklenil izbrati malo komisiio ni nai pregleda delo sanatoriiskega odbora urrav nega o-dbora m predsedništva SUOR-'a. PO mneniu p!«ca ie bila s tem nodnna dosedaiii večini nezaupnica, opravičena ali ne. to bo pokazala bodočnost Dve komisiji, izvoljeni ad hoc iz ravnateljstva, sta obravnavali zadeve aranž mana in nremeš*ania uradništva in oddate lokalov v ljubljanskem okrožnem uradu. Oosp, dr. loža Bohlniec ie bil. kakor znano, od rav.iatelistva okrožnega urada liubiianskesra Izvolien za ravnatelia teea zavoda Sedai sta ministrstvo in SUOR potrdila to izvolitev kot zakonito In v redu izvršeno. Ministrstvo za sociialno politiko bo glasom skleoa ravnatelistva naprošeno. da dovoli enkratro izplačilo nabavnega prispevka celokupnemu uradništvu. Ta izdatek bi znašal ca. 2.200.000 Din. V Vršču bodo začeli graditi ambula-torij. za katerega ie zaenkrat dovoljen kredit 150 000 Din. Ravnateljstvu je predložila uprava letne zaHiučke oc'gi'rania za slučai nesreče z dne 31 decembra 1 °23 s čistim poslovnim viškom od 11.995 420.13 Din in zavarovania za slučai betezni s oo-slovnim viškom od 48 367.fi50.17 Din z istim datumom. 7.al se 'z teb številk, na katere se bomo po doblienih bilancah za leto 1024 /25. še vrnili. n:k?kor še ne da sklenati o d^hrem gospodarstvu. Danes samo kon^aframo kn'!govod-stvene računske zaključke pred dvema letoma! Na zadnii šefi ie b;1 predložen tudi «bt?džef roravnih trotova Sred!$.i?»g ureda za o<-:~"ranie radnika v Zagrebu za srnami 1.1 Osebni izdatki: 'nlače. nro-dtecr-na povišamo plač itd > . . . 7,589.364 Din 2.1 Materiialni izda'ki: frpžiia. p"tovau'i itd) . 96?374 31 Izredni izd-fk; . . 100.000 „ 4.1 Stnoški sod!šč delavskega zavarovania . . 92-1000 „ 5.) Stroški izvida n^croj* i*nono .. Ce!oV«mia n.otreba . 9.725.738 !)?« Pri konštataciii. da no~ta'a'o dohodki vedno mnniši in da ie zavarovanje na bazi centralizacij zelo drago, smatramo za svoio dolžnost ponovno opozoriti našo javnost in rnriament na ne-vzdržnost sedai obstoiečega zakona o zavarovan'!! delavcev. E. L. ¥/. £. Johnson v Ljubljani V petek, 6. novembra V925. smo imeli priliko v Ljubljani, govoriti kratko uro z najslavnejšim borcem za ameriško prohibicijo. z VV. R. Johnsonom. On je največji in najneumorneiši aktivni borec proti alkoholizmu. Splošno ga imenujejo «Pussyfoot». po naše «Ma.Ija taca«. Predaval je v Beogradu 4. t. m. dopoldne. a 5. t. m. zvečer v Zagrebu. Obljubil je. da ob prvi priliki predava i v Ljubljani. »Mačia taca* ima po!eg silne ener^He tudi čudovito mnogo mladinskega anti-alkoholnega idealizma in entuziazma — vkl.iub 63 tim letom. Abstinent je postal že kot dete. Kot mladenič — novinar si je napravi! vizitke «Jolinson — fabri-kant pivo. Na ta način se je vtihotapil v kroge alkoholnih tovarnarjev (ki so bili kakor pri nas. skoro sami Nemci!) ter je zvedel vse niihove tajnosti, katere ie v antialkoholni borbi temeliito izrabil. Ko so pričeli alkoholni bandati za-struplievati nesrečne amerikanske In-diiance z žeaniem. ga ie imenoval predsednik republike Roosevelt šefom vseh indijskih rezervatov, t. j. onih kolonij, kier se je imelo varovati pred pronastlo nekdanje gospodarje Amerike Jolinso-novo gospodarienie je prines'o te^.ke dneve alkoholnim tihotapcem, ki so ho- teli še nadalje donašati Indijancem alkohola. V nainedostopnejših tainih gostilnah se ie nenadoma pojavljal o polnoči, priplazivši se tiho kakor mačka. Odtod tudi ime »Mačia taca». In nevarno žrelo samokresa ie bilo uperjeno napram tiho. tapcem. Tihotapci so stavili 3000 dolarjev za njegovo glavo (= okoli 200.000 dinarjev). K sreči ga nikoli niso ubili. Zabrana a'kohola znači za njega triumf. Saj se ni bori] zan.io kot človek, temveč kot žival! Po letu 1918. se podaia na an-tialkoholno propagando po celem svetu. V Londonu so ga leta 1920. napadli neki diiaki. aristokratska deca in deca alkoholnih fabrikantov. Razbili so mu skupščino in izbili eno oko. Ali neumorni Johnson nadaliuie svojo misijo antialko. holnega »večnega Juda» i brez tesra očesa. Potuie iz enega dela svetovne krogle na drugi del. povsod revoluciio-niraioč narode proti alkoholu. V naši balkanski mlaenosti nam je živ primer železne ameriške energiie! Na obvestilo dr. Mikiča so se udeležili spretema: za ljubljansko sekcho novinarskega društva gg. dr. Birsa in Do-lanc. za abstinentsko društvo »Treznost« gg. dr. Mikič. Cerkvenik, ?argaj in dr. Sarič. za inšpektorja ministrstva narodnega zdravja g. dr. Katičiča in za cDruštvo za gojitev treznosti« g. dr. Meršol, nato zastopnik »Tabornikov*, končno za Sv. vojsko« g. Lindič. Po pozdravu zastopnikov novinarstva ga je pozdravil v imenu vseh ostalih zastopnikov g. dr. Meršol. Po fotografiranju so se prisotni podali v kolodvorsko restavracijo, kier je bil Mr. Johnson gost »Društva za gojitev treznosti Za časa obeda ie imel kratko predavanje o uspehih in neuspehih ameriške prohibicije. za kar so se zlasti gg. novinarji zelo zanimali, ki so njegova izvaianja stenografirali. Posebno je sled-nie zanimala gospodarska stran rešitve alkoholnega vprašania ter so bili z iz-vaianii zelo zadovoljni. Iz angleščine ie prestavila! sedanji šef higiienskega zavoda, g. dr. Meršol. Po kratki debati smo se prisrčno poslovili od ljubeznivega moža. ki ni nikakor tako strašen kot pravi njegov priimek «Mačia taca». Prosili smo ga. da izroči naše pozdrave vsem ameriškim bratom good-temp-lerjem. Z glasnim «good by» smo se poslovili. Naj nam »Mačja taca« še dolgo živi! Ivan Elsbacher umrl Laško, 8. novembra. Danes z.iutrai je umrl tu v starosti 76 let g. Ivan Rlsbacher, čestitliivi narodni borec. Pokojnik je spadal med slovenske rodoliuhe stare garde. Rodom koroški Slovenec— ie bil doma iz 7aknic pri Trbižu, ki spada io seda i pod Italiio — je prišel že v mladih letih v Laško k svoiemu bratu Andreiu. ustanovitelju sedai že nad 60 let obstoječe renomirane veletvrdke Andrej Elsbacher. Bil je svoiemu bratu 18 let vesten in nesebičen sotrudnik. nakar je postal samostoien trgovec in se preselil v Kozje, kjer je vrši! 9 let tudi župansko funkcijo. Pridobil si je za trg Kozje tako velike zasluge, da ie bil izvolien za častnega občana. Leta 1906. se ie naselil zopet v Laškem, postal hišni posestnik ter bi! od tedaj do svoje smrti desna roka. požrtvovalni, izkušeni in dragoceni svetovalec svoiemu nečaku, sedanjemu šefu renomirane tvrdke, gospodu Konradu Elsbacher.iu. Pokojni Ivan Elsbacher je bil povsod, kjer je bival in se udejstvoval. radi svo. je dobrodušnosti, družabnosti, priktip-Ijivega in plemenitega značaja izredno priljubljen in čislan. V Laškem je bil splošno znan pod imenom «striček Ivan«. Z njegovo smrtjo je izgubila posebno mladina svojega dobrosrčnega podpornika in pokrovitelja. Z veliko ljubeznijo je vršil svoječasno posle kra.inega šolskega ogleda in bil tudi ustanovitelj in vnet odbornik Šo'sko-podpornega društva, ki je skrbelo za šolarsko kuhinjo in sploh podpiranje ubožne dece. Dolga leta smo ga videli tudi v vlogah agilnega predsednika in odbornika jjo raznih društvih, zlasti v vodstvu CMD podružnice in Bralnega društva. Laška narodna javnost je imela v njem že pred vo.ino svce.ga vzor-narodn.iaka in rodoljuba, ki se je vedno in povsod postavil krenko v obrambo pravic našega življa. Pogreb bo v torek. ob 4. popoldne. Č3st njegovemu spominu, rodbini pa naše sožalje! Koncert kvarteta Zika v Mariboru Maribor, 9. novembra. Dne 7. L m. nam je nudila gledališka uprava izreden užitek, koncert Zikoveev, naših ljubih znancev. Veder je otvorila moderna skladba itali« janskega skladatelja Malipicra: »Stornelli o baletti«, zanimiva ekspresijonistična stvar, polna divje romantike ter bizarnih domislekov. Žvrgolenje pravljičnih ptičev v začaranem gnezdu, slap, ki šumi vihravo » zeleno globe!, vilino kolo v mesečini, pre« trgano od divjega lova g07dn:h škratov, s!i« ka skladatelj s hipermoderno harmoniko, z neštevilnimi instrumentalnimi efekti. Pojo« če lirske fraze dc!a se razblinijo, žal, pre» kmalu ter končajo s pikanterijami moder« ne instrumentacijske tehnike. Vendar pa kaže delo kljub vsem težnjo, resno hotenje, stremljenje za novimi cilji, odkritosrčno iskanje novih poti. Delo polno tehniških težkoč je bilo odigrano z bravuro, z ele* ganco kvarteta, ki je čudovita, fino se iz* popolnjujoča celota. Prav rafinirano sestavljeni spored je na« Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek. 10.: Zaprto. (Generalka). Sreda. 11.: «Za narodov blagor«. A. Četrtek. 12.: »Zimska pravljica«. B. Petek, 13.: »Za narodov blagor«. E. Sobota, 14.: ob 5. pop.: »Ifigenija na Tavri« di», dijaška p. 'stava pri rni"anih cenah. Liubllanska opera Torek, 10.: »Aida.. B Sreda, 11.: »Manon«. C. Četrtek. 12.: Zaprto. Petek, 13.: »Mrtve oči«. D. Sobota. 14.: »Povratek«. F. Plesni večer ▼ ljubljanski operi Po dolcem času sta sinoči gdč. Lidija W i s i a k o v a In k. Vaclav V 1 č e k, po Sloveniji že dolgo ugledna plesalca najvišjih. umetniških stremljenj priredila nov večer komornih plesov. Naša publ ka pozna resnobne njune ambicije, zato le napolnilo gledališče prav izredno mnogoštevilno. Ju za njune glrbnko preštudirane, z dušev-nostjo prepojene kreacije nagradilo z bo-ratim cvetjem, njša za vse novo in moder- no navdušena mladina pa še posebej s prav obilnim, ob zaključku naravnost entuziastič-nim aplavzom. Vsako resno stremljenje po novih izrazih tn novi vs.bini v umetnosti le krasno in vse hvale vredno. Samo da mora h'ti to stremljenje pravilno usmerjeno. Plesna umetnost išče. išče, a ne najde zmerom prave poti, in zablod na njenem torišču je v poslednjih letih vedno več in vedno več-Jh. Ples je gibanje; ritem, gesta, poza ln mimika so združeni v njem v harmonično lepoto ali pa — n' ples. Ples ne more biri slikarstvo niti kiparstvo niti petle, nego mora ostat! plesanje. Izražanie duševnost! s plesom le kaipada velika umetnost; toda vrsta grdih, grotesknih, nenaravnih, oglatih, brutalnih ali dolgočasno zaspanih gest ne tvori plesa. Treba je tako kreacijo le pravilno označiti. Ako mi kdo razbija po železnih tračnicah in kovinastih loncih, poleg pa razsaja, tuli, iokr ln se krohoče, a trdi. da podaja simfonijo, mu vsaj jaz prav energično ugovarjam. Kako pravilno reagira naša publika, se je videlo zopet sinoči. Kjerkoli je bil vsaj zabiesk resničnega, lepega plesa, se je ogrela. Tako so ugajali Sukov »Vetrček«, zlasti Rožičkega «P'es«, že znani, plesno dnhri, le malo banalni Debussyjev cake-walk, ki ga je morala gdč. VVisjakova celo nr.noviti, in končni Milojevičev nacionalni »Srbski ples«. Vse ostalo je Izumetničeno, posiljeno, za vsako ceno novo, a vendar zelo nezanimivo Dasi sem torej načelno odkrit nasprotnik take neplesne olesarije. pa prav rad priznavam obema plesalcema, da sta večer zelo pr pravila in vse točke Izvajala z veliko tehnično rutino. Kraljevi kostumi so bili slikoviti, značilni v barvah in kombinacijah jako okusni. Ugovarjam pa modni novotariji, da mora biti gledališče kar 6 točk uprav egiptovski temno. Kako naj čita občinstvo spored in kako naj človek vzdrži v črnem tunelu? Povsod na svetu je celo med operami toliko svetlo, da lahko zasleduješ glasbo po klavir. Izvlečku; le Pri nas ne vW š niti lastne roke. Prenehajte s to torturo. Fr. O. Premijera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«, ki je bila zaradi obolelosti g Pečka odložena, bo definitivno v sredo, dne II. t. m. ob osmih zvečer v ljubllanskem dramskem gledališču. Režira g. Skrblnšek. Igrajo: p. n. gg Ščuko — Skrbinšek. Gornik — Levar, dr. Grozd — Cesar. Katarina — Juvanova. Matilda — Saričeva. dr. Gruden — Peček, Helena — Medvedova, Mr- molja — Gregorin. Khander — Plut Mr-rm-ljevka — Rakarieva. Siratka — Jerman. Kadivec — Jan Kremžar — Lipah. Stebelce — Drenovec. mlad človek — Sancin. hišna — Goriupova. I. svetnik Danilo. II. svetnik — Meden, III. svetnik — Srretkolj, sluga — Košič. Petlndvajsetletnlca umetniškega delovanja Rospe Polonlce Juvanove bo v ljubljanski drami v torek, dne 17. t. m. ob osmi url zvečer. Jubilantka nastopi ob tei priliki v glavni vlogi nove Golarieve štiridejanske drame »Zapeljivka«. Recltacijskl večer na šentjakobskem gledališkem odru. V pondeljek zvečer je priredila skupina mlajših akademikov recltacijskl večer pri Sentjakohčanih. Prišlo !e precej občinstva, kl je pričakovalo, kaj bodo reci-tatorii povedali novega. Baš tisti, ki so od teita večera prečakovall res nekaj boljšega. pa so ostali na'bol) razočarani. Uvodno predavanje Ima ceno pogumne geste — v ostalem le bilo nekoliko cankarjansko. slišati je bilo sicer par misli, kaj pa mladi recl-tatorll hočejo, o tem so dobili poslušalci zelo nejasne poim«. Od vsega prebranega ni bila niti ena stvar krepka In jasna. Vse skupaj Ima značai Iskanja, tipanja In tavanja. Dobro bi delo. če bi se enkrat mesto takih poskusov slišalo kai zrelega in uravnovešenega. — Nocojšnji večer, kl Ima na sporedu Prejema. Levstik«, Selfškarj*. Cankar ia, Bomba smeha I Pat in Patachon »Ljubav v snegu" Danes zadnjikrat! kinu »Ljubljanski dvor" telefon 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop in ob 3, 54 5., 6, H 8 in 9 uri zvečer, ob de« lavnikih ob 4, H 6., H 8 io 9. to prinese! Mozarta (kvartet Es>dur). tipičs no klasično skladbo jasnih kontur. Pri Ma< lipieru romantika » pri Mozartu rokoko, do ba galantnih dogodivščii. in stroge etikete. Igran je bil Mozart s tisto prozorno natanč nostjo, izcizeliran do najmanjših podrobs nosti, kot zahteva njegov stil. Finis coronat opus! Faseiniral nas je Ma« lipiero, občudovanje je vzbudil Mozart — a prav v dno src nam je segel Smetana (kvartet v D«mo!u). Pri prvi točki pikam terija, rafiniranost, pri drug^.i skladatelju mirna klasična gesta — a t" utrip slovan. skega srca, topla slovanska duša. Ta sklad« ba je pesem, rastoča iz slovanske zemlje, dih naš"i poljan in gozdov, duša naroda v vesel ii- t v bolesti. Iz ijanje umetnikov je bilo kot pobožna d-ritev, velika maša, po« v-d!govanie slovanskih src. Izzvenela jc kot rojen sen. Nabito polna dvorana se je oddolžila mojstrom z b -rno, viharno pohvalo ter iz« silila se dva d"dr'':a z odlomki iz kvart?. ta Dvoraka in Rorodina, ki sta raojstersko izvnjar.'', zadivila občinstvo, ki je !» re« rado in počasi zapuščalo dvorano. Dr. S. V. K-artet Ziki ie nripravlj-n prirediti še en korcert v Mariboru, če se priglasi do« volj c1 .instv;'. Prijave f.rejema gledališka blagajna d 11. t. m. Konerrt bi se vršil okolu 25. novembra. Razstava kanarčkov Razstavo kanarčkov»harcarjev, žlahtnih vrvivcev in ostalih vrst kanarčkov ter kri» ževcev bo priredilo letos o božičnih praz« nikih društvo za varstvo ptic. Poleg cvetlic, ki spremene razstavo v pravcati vrt, bodo na ogled vsakovrstne ptičje kletke z vse« mi pritiklinami ter najrazličnejša ptičja kr» ma. Kdor namerava razstaviti svoje ka« narčke, naj izvoli vposlati svojo prijavo najkasneje do 20. novembra t. I na naslov: Drago Kramaršič, Ljubljana, Kolezija, vi!a Svetič, nakar se mu dopošlje prijavnico. Nečlani morajo ob tej priliki vstopiti v društvo. Razstava te vrste bo v Jugoslaviji v prvič. Za gojitelje kanarekov»harcarjev bo razstava velevažna, ker bodo ocenjeval; strokovni sodniki po najnovejših .predpisih, kakovost petja in delili gojiteljem odliko« vanja po zaslugi. Za razstavo se zanimajo pa tudi kupci in jih je javi jenih že nekaj iz Vojvodine, Belgrada in tudi iz Italije. Opo* zariamo gojitelje, da pravočasno začno z vežbo in trenažo tako, da pride na razstavo čim boliši materija!. Razstava bo obsegala tri oddelke in si« cer pridejo v oddelek A) harcerji lastne vzreje, prvoletniki, v oddelek R) vsi drugi harcerji. žlahtni vrvivci, v oddelek C) pa vse ostale vrste kanarčkov in križeveev rt>a stardov). V oddelku A) in B) mora razsta« viti vsak gojiteli najmanie 4 ptice (ena ko« lekcija), vsako ptico v svoji kletki, pevski omarici. Kletke in omarice naj imajo obliko ki je običajna za kf>narčke=harcarje. t. j. dolžine 25 cm. širine 16 cm in višine 20 cm. V oddelku C) se lahko razstavi eno ali več ptic. Oblika za kletke teh ptic je poljubna, vendar naj bodo kletke čedne in pripravne. Od danes naprej ljubljenec ženskega sveta Harry Liedke s svojim prijetnim, simpatičnim smeh« Ijajem Agnes Esterhazy nazvana »lepa grofica« in Robert Scholz najbolj karakteristični igralec intrigantskih vlog so glavni igralci v filmu »Za dolžnost in čast» po romanu »Der tolle Tcddy». Predstave vsak dan pop. ob 3., Vi 5., 6., Vi 8. in 9. uri, v nedeljah tudi ot pol 11. dopoldne. Kino «Idea!» Zupančiča, Novačana. Shakespeara. Sofokia in Schiiieria bo po vsem sodeč boljši in zanimivejši. Cerkveni koncert v LJubljanL Snočl se je vršil v trnovski cerkvi v Liuhliani cerkveni koncert, ki ga je priredil trnovski cerkveni pevski zbor pod vodstvom svoie-ga pevovodje Fr. Marolta. Zbor ie bil to pot ojačen z nekai rutiniranimi pevci In je svoj nelahki spored absolviral prav gladko. Pele so se nabožne pesmi naših domačih cerkvenih skladateljev S. Premrla, dr. Fr Ki,novca P. H. Sattnerja. P. K. Kolba in drugih. Prvi je bil zastopan z .-nešaniml zbori »Poglejte drše«, »Marila. dobrotno nam ohrani dom in rod«, »O Mari a. mogočna devica« In z ženskim zborom »Jezus le majhen«; drugi z zbo roma »Radui se. kraljica nebeška« n »Večerni zvon«, tretji z zborom »Slavite Mari-io, »Pozdravljena« In t arijo iz oratorija »Assumptio«. Baritonskl so!o v prvi Sattner-Jevl pesmi je zapel g. Anton Pe;rovč'č. vse sopranske soli in arlin Iz »Vnebovzetja« !e prednašala ga. Balukova. tenorski solo, Rheinbereerjeve »Ave Marija«, pa ie zapel prof. Adolf Robida Vse točke so bile izvajane precizno in občuteno in mnogoštevilna publika jim le z zaniman e.n sledila Na orgijah je vodil koncert g. Heri Svetel, ki se je s priznano diskretnostjo znal prilagoditi posameznim zborovskim kombinacijam in tr listom. «JUTR^f» s t« 26i 4 Torek 10. XI. 1925 Domače vesti * Izpremembe v ministrstvo prosvete. Na predlog ministra prosvete ie podpisan ukaz, s katerim sta trajno upokojena Rajko Mlčič, referent in šef dragega naučnega. odseka in Gjorgje Kojič, šef odseka za narodno prosveto. Za novega šefa odseka za narodno prosveto je imenovan M. Slmonovič lz Skoplja, dosedanjo funkcijo Rajka Mičlča pa prevzame za-časno Nikola Kasapič, referent in šei personalnega oddelka za ljudsko šol-stvo. * Z ljubljanske univerze. Novoi.-nenova.ii honorarni nastavnik juridične fakuitete v LJubljani g. vladni svetnik dr. Rudolf An-drejka ima v četrtek ob 18. uri v zbornični dvorani univerze svoje nastopno predavanje o temi: »Nove razvojne smeri našega uprav nega postopania«. * Zvišanje štipendij za študij v Inozemstvu. Ministrstvo prosvete je zvišalo štipendije našim dijakom v Franciji in Belgiji od 650 na 800 frankov tresečno. v češkoslovaški pa od 1000 na 1300 Kč. štipendije za študij v Avstriji in Nemčiji ostanejo neizpremenjene. * Upokojitev bivših avstroogrskih oficirjev. V vojnem ministrstvu je bil te dni podpisan ukaz, da se upokoje naslednji bivši avsiroogrski oficirji, ki niso bili sprejeti v našo vojsko: major Rudolf Matičevič, kapitan Edmund Kovačič ter artiljerijsko-teh-nični podpolkovnik Alojzij Vrečar. * Prvi razred »e odpravi tudi na brzovla-kih. Kakor smo že poročali,, se na osebnih vlakih naših železnic zaradi nezadostne frekvence odpravi I. razred. Po poročilih iz Beograda je prometni minister sedaj odredil, naj se tudi pri brzovlakih odpravijo vagoni I. razreda, ker so večinoma prazni 4 Železniška pragmatlka. Na podlagi mno-gobrojnih zahtev in spomenic posameznih železniških organizacij je prometni minister odredil, da se novi načrt železničarje prag m a tik e revidira. V to svrho le sestavljena posebna komisija, ki mora v najkrajšem času izvesti revizijo, da se zamore to važno vprašanje čimprej predložiti v rešitev narod ni skupščini. * Povišanje za telefonske razgovore z Italijo. Iz Beograda poročajo: Minister pošte in telegrafa namerava s 1. januarjem zvišati takse za telefonske razgovore z Italijo. * Smrtna kosa. V celjski iavni bolnici le umrla v soboto v starosti 40 let ga. Amalija Jelen, soproga policijskega detektiva. Zapustila ie troje nedoletnlh otrok. — V nedeljo ie umrla v Celjski bolnici ga. Ana Hajnšek, žena posestnika pri Sv. Emi. Dosegla je starost 40 let. Blag jima spomin! * Izpremembe v državni služb!. Direktor pošte In brzojava v Ljubljani Alojzij Grego-rič ie pomaknjen v višjo skupino L kategorije. Imenovani so: Andrija Kovačev ič, doslej inšpektor poštne direkcije v Ljubljani, za Inšpektorja v generalni direkciji poštne hranilnice v Beogradu; Josip Slmonič, Inšpektor generalne poštne hranilnice v Beogradu, za inšpektorja čekovnega urada v LJubljani;' Bogdan Pahor za asistenta poljedelske ogledne in kontrolne postaje v LJubljani, dr. Milena Perušek pa za asistentko poljedelske ogledne ln kontrolne postaje v Mariboru; Ernest Roset, Marko Doma-zet ln Bcrislav DimitTijevič za c®ijpike v Mariboru. Iz državne službe so odpuščeni cariniki Fran Knez, Branko Gniblč ln Makso Karlovič — vsi v Mariboru. Pisarniški pristav delegacije mlnstrstva financ v Ljubljani Anton šramel je trajno upokojen, poštni uradnik Fran Ivanuša je iz Maribora premeščen v Ljubno. * Inozemski dijaki na našlb univerzah. Ministrstvo prosvete je podelilo trojici francoskih ter po dvoiicl češkoslovaških, poljskih in angleških dijakov štipendije v svrho študija na naših univerzah v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani * Vseslovanska zveza novinarjev. Iz Prage prihaja poročilo, da se v najkrajšem času ustanovi »Vseslovanska zveza novinarjev. Pravila zveze so že potrjena. Povodom vse slovanskega sokolskega zleta v Pragi .-nese-ca Julija prihodnjega leta se sklice tudi vse-slovanski novinarski kongres, ki bo obenem ustanovni občni zbor Vseslovanske zveze novinarjev. Prlglase sprejema g. Josip Ho-ksček v »Spolku českych žurnaiistu« Praha I., Skofepka č. 7. * Kako rešuje stanovanjsko bedo soclial-na Institucija. Na zadnji seji ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bila na dnevnem redu tudi »razprava o oddaji stanovanj in poslovnih lokalov v novi zgradbe ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. O tej stvari je centra ia našega zavarovanja v Zagrebu razpravljala že tretjič ali četrtič. O tem. kako ie ravnateljstvo osrednjega urada rešilo »problem* oddaje stanovanj in poslovnih prostorov v novi hiši ljubljanskega okrožnega urada se nam poročajo naravnost neverletne stvari, ki bijejo v obraz najprimltlvnejšlin pojmom socijalnostl in obzira do nižjega človeka. Novo poslopje okrožnega urada ie zidano v svrho uradnih potreb ln zdravstvenih naprav. Le začasno je v novi zgradbi urejeno pet ali šest stanovanj, ki se imajo v slučaju potrebe uporabljati v uradne svrhe. Za ta stanovanja je zaprosilo uradnlštvo omenjenega zavoda. In sicer uradnlštvo, ki je brez stanovanj in je deloma prisiljeno že leta živeti s svojimi družinami v ločenem gospodinjstvu, in je vsled tega materljelno ln fizično izčrpano. Kaj je naravnejše, da bi socijalna institucija, ki je prva poklicana In doižna sodelovati pri reševanju stanovanjske krize preovsem med svojim uradništvom in zavarovanimi člani, te prošnje rešila v tem smislu, da bi stanovanja dodelila svojim uradnikom proti najemnini, ki odgovarja pre jemkom uradnlštva. Zlasti, ker poslopje ni stanovanjska hiša in so stanovanja mišljena ie kot začasna ureditev. Rentabiliteto poslopja ne bi bilo iskati v bedi uradnlštva. Toda centralna uprava je stanovanjsko bedo svojega uradnlštva rešila na ta način, da bo stanovanja oddajala potom lavne licitacije (!!), ki bi bila pač ciničen udarec v obraz vsem onim, ki niso v srečnem posestvu bogastva! Tako se čuje. Ne moremo ver jeti, da to odgovarja resnici. Kakor smo Informirani, se Je minister za socijalno politiko za svojčas postavil na edino pravilno socijalno stališče In odločil, da je stanovanja v hiši okrožnega urada v Ljubljani oddati tujim reflektantom le ako istih nI v uradniških vrstah. AH je to ministrovo načelno stališče samo za smeh in kratek čas? Poziva.no g. ministra za socijalno politiko, da za svoje odloke zahteva spoštovanje in upoštevanje. * Rubežen v generalni direkciji bivše Južne železnice na Dunaju. Pretekli teden bi se imela vršiti v generalni direkciji Donavsko-savsko-jadranske železnice na Dunaju zanimiva rubežen na 400 milijorov avstrijskih kron. Bivša Južna železnica je bila namreč obsojena na poravnavo svoiih obveznosti napram nekemu dunajskemu špediterju. Predno pa je bilo plačilo izvršeno oziroma se je mogla vršiti eksekucija. se le na podlagi rimske pogodbe spremenila Južna želez niča v Donavsko-savsko-:adransko železnico. Ta pa je odrekla plačilo, v katero je bila obso:ena bivša Južna železnica, in sicer iz razloga, ker je šlo za neko pravno opravilo, ki se nanaša na upravo onega dela bivše južne železnice, ki je danes na jugoslo-venskem ozemlju Prvostopno sodišče ie odločilo, da se res ne morejo eksekvirati obsodbe proti bivši južni železnici oo današnji novi železniški družbi. Druga instanca pa ie razsodila nasprotno in bi se imela v petek rubežen dejansko izvršiti. Zanimivo je, da je to zadnji trenotek izostalo, ker je lz avi'a direkcija Donavsko-savsko-jadranske železniške družbe, da se bo zadeva rešila zadovoljivo s sodelovanjem jugoslovenske države. * Carinske anomalije. Pišejo nam: Danes sem prejel preko poštne carinarnice v Celju majhen paketič od najbližjega sorodstva iz Češkoslovaške kot »vzorec brez vrednosti«, seveda kot dar (ker nisem trgovec, temveč drž. uradnik). S paketom je seveda prišla tudi carinska pobotnica in sicer z vsemi pristojbinami na znesek 144.50 Din. Radoveden kak luksuz se v paketu nahaja, sem ga da! pred prevzetjem komisijonelno odpreti (bil je itak ves omot raztrgan) in glej čudo: v paketu sta se nahaali dve damski zirskl maje! za mojo ženo iz navadne pamučine, pleteni, katerih najboljša kvaliteta stane pri naših trgovcih 50 do 60 Din za ko.nad, ter se po veliki večini uvaia iz Češkoslovaške. Carinska ocena za imenovani dve maici pa se je glasila na znesek od reci in piši: 300 Din! Nastane vprašanje, kako morejo naši trgovci isto robo dosti ceneje prodajati, kakor znaša carina. Dalje pa je zanimivo tudi to, da sta se v mojem slučaju carinili dve različni robi, a v paketiču sta pa bili samo Imenovani dve majci Iz Iste robe in popolnoma enaki, torej samo ena roba. Pa ket je bil seveda, kakor omenjeno, raztrgan, čeprav je bil kot vzorec brez vrednosti samo povezan in ne zapečaten. Ako se že hoče dotičnl gospod carinik prepričati o vsebini paketa, naj se vsai točno prepriča na ta način, da ga popolnomo odpre, ne pa raztrga omot, pa pride potem vsebina na naslov popolnoma zamazana. Toliko zaenkrat. Drugič bo govorila Generalna direkcija carin. D. J .K. * «RobInson>, knjiga za našo mladino. Pravkar je izšla v založbi tiskarskega in ii-tcgrafičnega zavoda 1. Blasnika nasled. v Ljubljani »Povest o Roblnsonu«. ki jo ie za angleško mladino priredil Kathlen Fitge-rald, v slovenščino pa preložil mojster našega jezika Bogomil Vdovič. Knjiga je okrašena z 26 lepimi štiribarvnimi slikami, ki jfei je po izvirniku slike posnel litografični zavod založnika tako umetniško dovršeno, da so nekatere slike celo lepše izdelane kakor v originalni izdaji. Vdovičeva slovenščina ie izredno lepa in blagoglasna tako, da ie la Izdaja Robinsona izreden knjižni dogodek za naš narod. Knjiga je namenjena zlasti mladini. pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Tudi zelo pri.nerno darilo za Miklavža ali Božič. Cena broširani knjigi je Din 15.—, trdo vezani pa Din 20.—, po pošti I Din več. dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge in naravnost pri založniški tvrdki, to je pri I. Blasnika nasled. d. d. in litografični zavod v Ljubljani. Breg št. 12. * Ob mrzlih Jesenskih In zimskih dneh prihajajo naše marljive gospodinje vse premrzle s trga domov. Kako jih najbolje razveseliš? Gotovo najbolje s skodelico vročega izvrstnega Buddha-čaja. Dobi se povsod. * Dete ulice je naslov francoskega filma, kf se ie danes predvajal pred cenzurno komisijo v »Kino Matici«. V glavni vlogi nastopajo triletni malček CIo-Clo, ki se s svojim sigurnim, obene.-n pa otroško naivnim nastopom povsem meri s Jackie Cooganom. nadalje francoska filmska zvezda Gtaetta ter član Comčdie Francaise, dobroznanl Fe-randy. Največjo pozornost pa vzbuja oolca Avgust, ki se Je mlademu CIo-Clo tako privadila, da se z nilm igra, ga ščiti pred sovražniki, ga reši opetovano pred pretečo nevarnostjo ter skrbi zanj kakor more le mati. Z njim se veseli, z njim se žalosti. Skoro neverjetno je, da more opica tako dobro pcsnematl človeška čustva. Film Je poln zdravega francoskega humorja In bo vzbudil tako kakor v drugih mestih gotovo tudi v Ljubljani največjo pozornost. FIlm se pred vaja od danes naprej v Kino Matici. * Neveste, ki morajo čez morje. V nedeljo. 8. t m. je bil v Splitu nenavaden dan. Na krovu parnika »Belvedere« se Je odpeljalo čez ocean 120 izseljencev, večinoma dalma- Volneni telovniki za dame od Din 140'— površne jopice vse cene. — Modna trgov na za dame in gospode P. & M. BOZMAN, Liubljana, Židovska ulica fitev. 4« Interesente vabimo neobvezno na ogled naše — krasne zimske zaloge oblek in sukenj Jos. Rojina Ljubljana tinsklh otočanov. Med njimi Je bilo 50 deklet zdravih ln jedrih devojk. M so na podlagi ženltnlh ponudb naših rojakov v Ameriki odšle kot neveste čez veliko lužo. Slovo od domačih krajev je bilo zelo ginljivo. Neveste so vzele s seboj na pot samo najpotrebnejše reči, balo bodo itak dobile v Ameriki, k;er jih ženini čakajo ne le z odprtimi rokami, ampak tudi z nabasanimi žepi. Dekleta se bodo izkrcala na ameriških tleh čez dobrih 14 dni. To bodo pač originalni sprejemi, ko se bodo prvič srečali pogledi ženinov in nevest ki se poznajo samo po korespondenci in fotografijah. * SabUa razbojnika Čaruge prodana na dražbi. Pri sodnem stolu v Osjeku ie bita v soboto na javni dražbi prodana sablja znanega vodje slavonske roparske družbe Jo-vana Čaruge. Sabljo je kupil Čarugin zago-govornlk dr. Bujher za sto dinarjev. * Ponarejeni kolki. Uprava državnih monopolov je ugotovila, da so v prometu pona-re;eni kolki po 100 in 250 Din. Falzifikati so slabo uspeli in jih je lahko spoznati. Uvedena je stroga preiskava. * Špijonska organizacija pod ključem. Kakor poročajo iz Sombora. je bila tamkaj odkrita taina špijonska organizacija, ki šteje tetnajst oseb. večinoma Madžarov. Organizacija je imela ozke zveze po vsej Vovidini in z Madžarsko. Vsi člani so bili aretirani. !z MaVia«« u— Prvo predavanje društva «Soče» v letošnji sezijl se je vršilo v soboto. Pred-sedn k društva, dr. Puc se je uvidoma zahvalil za obilno udeležbo ter omenil žalostne dogodke zadnjih dni v Trstu, pozivajoč vse Člane k skupnemu delu za svoje zasužnjene brate. Predavatelj g. prof. Zgrabljič je v strokovnem in res lepem govoru obrazložil v podnbnostih veliko delo slavnega pesnika, kneza I vladike P. Njeguša, da so prisotni pojmill krasoto umetniško nacijonalno važnost in vrednost pesnikovih del vobče, osobito »Gorskega venca«. V polni meri Je predavatelj zaslužil dolgotrajno ploskanje v zahvalo za lepo In Jugoslo-vensko nacijonalno ljubav vzbujajoče predavanje. Podpredsednik društva g. Sancin je z ognjevit mi besedami poziva! navzoče k delu za brate tam preko ln se obenem prisrčno zahvalil predavatelju. Dva dijaka sta prav lepo tn genljivo recitirala odlomek tz »Gorskega venca«, nakar so vrli pevci zapeli več ubranih pesmi. u— Zdravstveno stanje v LJubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega ftzika-ta se je od 1. do 7. novembra rodilo v Ljubljani 32 otrok (17 moškega, 15 ženskega spola), umrlo pa je 9 moških tn 7 žonsk. skupaj torej 16 oseb in sicer: 4 osebe za jetiko. 3 za boleznijo na srcu, 2 za vnetjem črevesa, 1 za rakom, I za vnetjem šopi, l za prirojeno slabostjo, I za ostarelo-stjo, 3 osebe pa vsled drugih naravnih smrt nih vzrokov. Izmed umrlih so 3 osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele tri osebe: 1 na škrlatmkl, 1 na davici in 1 na dušljivem kašlju. u— Umrli v LJubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljen sledeči smrtni slučaji: Marija Gorše, žena upokojenega železn. čuvaja, 74 let. — Maks Brattaa, sin pivovarn, vratarja, 2 leti in pol. — Katarina Burja, bivša prodajalka, 52 let — Ivan Stapec, posestnikov sin, 2 meseca. — Ivana šifrer, zascbnica, 71 let. — S. Helena Katarina Rupar, usmiljenka, 62 let. — Alojzij Bukov-šek. rudar, 26 let — Angela Trebar, novo-rojenka, 2 dni. — Ciril Šušteršič, delavki« sin, 4 mesece. — Marija Lebar. bivša šivilja, 47 let — Stanko Zupančič, srn mitnt-škega paznika, 1 uro. u— Kalile! nočnega miru. V noči na soboto so neznani pijani razgrajači gospodarili prisebno okrog cerkve sv. Krištofa ln pobili župniku Josipu Latniku na stanovanju okna. Enako so pijanci prcb H okna tudi na stanovanju posestnika Franceta Novaka v Bohoričevi ulici št 300 u— Velik vlom. Vlomild so obiskal! v noči na nedeljo zidano barako ASK. Primorje na Dunajski cesti, vlomili vrata ln okna ter pobrali vse, kar jim je pršlo pod roke. Odnešenih je bilo veliko športnih pla-ščev, 10 srajc, 10 hiač, 15 parov čevljev, 15 parov dokolenic, 1 žoga in še veliko raznih drugih športnih rekvizitov ter obleke. Česar storilci n:so mogli odnesti, so razbili Skupna škoda znaša okrog 15.000 Din. u— Predrzna žepna tatvina. Davčni Iztir-ievalec Ignac Fink, stanujoč v Kolodvorski tilicl št. 12 je nesel v soboto na glavni kolodvor na večerni vlak večji zavitek. Ko je stopU na stopn'ce vagona, le začutil, da tišči za njim okrog 30 let star moški, za katerega pa se ni dosti zmenil. Sele, ko Je prišel zopet na peron, Ie zapazil, da nima več listnice, ki mu Jo le žepar izmakni! bržkone v trenutku, ko se le drenjal v vagon. V listnici, ki mu io je uzmovič potegnil iz notranjega žepa suknjiča, se le nahajalo okrog 400 Din gotovine in več dokumentov. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: I vlom, 1 !zgred, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prestopek kaljenja nočnega mi- NorveSko ribje olje (Oorsch) in emulzijo garantirano ptls'no. medi clnalno priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana, (pri čevljarskem mos'u) l Domski Cflc Klobuki v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu Z. Mahnič-Gorjanc i Kopitarjeva ulica šte«. 1* ru, I prestopek pijanosti ki 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili Izvršeni 2 ta sicer: 1 radi nevarne grožnje ta 1 radi telesne poškodbe ob priliki demonstracij. u— Zavitek z maticami Itd. z napisom Hafner, Je prevzel navdezno znan gospod v sredo, dne 4. novembra ob pol 7. url zvečer na kolodvoru od vajenca tvrdke A. Sušnik. Ker Je bil zavitek izroče« nepravemu lastniku, se prosi, da ga vrne tvrdki A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. u— III. športni karneval se vrši v s'iaj-nem aranžmaju v soboto, dne 6. februarja v veliki dvorani Narodnega doma. Vsa društva se opozarjajo, da opuste ta dan svoje prireditve. u— Taborniki! Danes, dne 10. novembra se vrši ob 7. uri zvečer v društvenem pro štoru v Narodnem domu predavanje o alkoholu. Predava dr. Fednr Miklč. Predavanje pojasnjuje film. Vabljen' vsi člani, starši članov in prijatelji tabornikov — Beli Medved. u— Plesna vaja »Edinosti« določena za sredo 11. t m., odpad? zarad: narodnega žalovanja povodom 5-letnice nesrečne ra-pallske pogodbe. Prihodnja plesna vaja bo objavljena v dnevnikih. u- Oglelte si krasno Izbiro bluz, oble kita plaščkov Krištofič-Ručar, Stari trg 9. 473 u— 11. re^nl občni zbor Centralnega akademskega podpornega društva se vrši v petek, dne 13. t m ob 20. uri v učilnic' akadem-kega kolegija in ne kot smo pomotoma poročali, v društvenih prostorih IAD «Trielav». u— Urtniženle lugoslnvensklh Inžonjara I arhitekta — sekcija LJiiMlana otvori svoj družabni lokal v 2. nadstropju Kazine v četrtek, dne 12. novembra ob 20. uri s strokovnim predavanjem. Predaval bo predsednik zakonodajnega odseka sekcije Inž. Viktor Skaberne: O erad'v~u za osnutek gradbenega zakona. Vab'jetri so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. 7004 Bftm__ _____ a licu. Vse l»P"«a'« dlj0,bt na lz Maribora a— Pogreb dr. Schmidererja, zadnjega mariborskega nemškega župana, Je v nedeljo kljub dežju zbraJ vse nemitvo Mar .bora Ln lz mariborske oblasti. Izredno mnogo je bilo bogatega občinstva v avtomobilih in vozovih, ki so umrlega spremljal' na njegovi zadnji poti tz Maribora do Kamni-ce. V slovo mu je spregovoril predsediiik nemškega političnega društva g. Nassko v nemščtn ta tudi »Mannorgesangsveretn« mu je zapel pred hišo žalosti v slovo nemško pesem. Sprevoda se Je udeležila tudi požarna bramba z opremo. Z magistrata ta Mestne hranilnice je plapolala žalna zastava. Mestna cbčina je smrt dr. SchntidereT-ja počastila tudi z objavo z velikimi oglasi v vseh mariborskih časopisih in poklonila na krsto lep venec ter se tako častno oddolžila svojemu bivšemu županu, ki Ima še tudi svoj portret med ostal mi svojimi predniki v občinski posvetovalnici na magistratu. a— Posojilnica v Mariboru, od nekdaj že velika dobromlca slovenskega dijaštva, je v razširjeni seji dne 6. novembra podelila 32 dijaških ustanov za šolsko leto 1925.— 1926. v skupnem znesku 22.050 D n, ta sicer iz lastnega fonda 5, Rapočevih 9 ta Ferko-vih 18. a— Nedeljski noži res niso počivali kot smo prorokovali zadnjič. Čeprav Je ravno zadnji čas kirurgični oddelek mariborske boln ce vedno prenapolnjen, privajajo neprestano nove pacijente, ki so čisto po nepotrebnem poškodovani, Id jih pokoljejo pri fantovskih pretepih. Predzadnjo nedeljo so pripeLjali oklane fante iz treh krvavih pretepov mariborske okolice, med tednom zopet enega ter prav tako enega minulo nedeljo. To pot so obhajali v Rogozl pr! Ma-r boru v gostilni Krajtner god. Pri tej priliki so se seve zgrabili ta je 20-letni Fran Holzer zabodel 23-letnega posestniškega sina Miroslava Vuka z nožem v glavo, poleg tega ga je še obstrelil s samokresom v roko. Kam pelje ta posurovelost kmetiške mladine? V najmanjšem prepiru že vlečejo noiže ta prelivajo mlado kri a— Mariborski obrtniki Imajo danes, v torek ob 20 uri v restavraciji «Kosovo» zaupen sestanek Slovenskega obrtnega društva, na katerem bodo razpravljali o davčnih zade-vah. a— Notica o marlb. Ljudski knjižnici nam ]e v nedeljo pomotama zaila med celjske vesti Iz Celja e— Protestni shod Invalidov se je vršil v nedeljo v Narodnem domu. Navzočih Je bilo okoli 120 oseb. Zborovanje Je vodfl g. Ftažgar, govori'! pa so gg. Stefe, Tome in Bonač Iz Ljubljane. Razprave so se vršile o občih zahtevah in težnjah invalidov, o načrtu za Invalide neugodnega zakona In o solidarnosti Zveze bivših slovenskih vojakov z Invaldi Simpatije socljalistov je Invalidom Izrazil g. Koren, a za Orjurro le govori! g. Čepta. V imenu mesta |e zboro-valce pozdravil župan dr. J. Hrašovec. Id jim le zaledno žele!, da bi hneU od za nje plačanih davkov res primerno korist Zborovale! so h koncu sklenil primerno resolucijo, k! so lo poslali ministru za socijalno politiko in vsem skupščinskim klubom. Kralju Aleksandru pa so poslali zahvalno brzojavko za njegovo Invalidom izkazano naklonjenost. e— Elegantni pustolovci. Celjski policiji Je pred dnevi prijavil neki knjigovodja, di mu Je eleganten gospod v družbi znane natakarice Izmaknil nad tisoč Din vredno dozo za cigarete, petsto Din vredno pero sistema Penkala in šeststo Din denarja. Policija je izsledita kavaiirja v osebi postopača Fil pa Lavreta. Njegova dična družica pa se piše Marica Kovačič. Pri obeh so našli pero. denarja ta doze pa n! več bilo. e— Nabavljačka zadruga. Dne 7. novembra se je vrši! občni zbor nabavljačke zadruge »Samopomoči« v Celju, ki bi bil imel sklepati o likvdacrji- Na zborovanju pa je bilo sklenjeno, da zadruga ne likvidira in da bo poslovala naprej. e— Notar France Burger, ki je s 1. novembrom odprl svojo notarsko pisarno v Celju kot naslednik umrlega notarja gosp. Jurija Detička, nam sporoča, da nima z nikomur družbe ta je tudi v smislu notarskega reda ne more imct:. e— Mestno gledališče v Celju. V petek dne 13. novembra uprizori Celjsko mestno gledališče Molierovo komedijo »George Damdn» ali »Prevarani soprogi v režiji g. Pfeiferja. V glavnih vlogah nastopijo: gospa Vorbach - Sadarjeva, gdčni. Jurmanova in Danejeva ter gg. Koren, Pere. Velušček in šegula. e— Telefon ponoči. Od merodajne strani smo zvedeli, da b"> v Celju skoro uvedena celonočna služba pri telefonu. S tem bo poslovnemu svetu ta zasebnikom gotovo zeio ustreženo. e— Ponesrečena nočna ekspedicija. V noči na nedeljo ie skušal pleskarski pomočnik A. Pibrovec vlomiti v poslopje okrajnega glavarstva. B;J je že v Gledališki ulici, prelezel zid ta se spustil na dvorišče, da se loti dela, ko ga je začula hišnica, nakar je pobegnil. Zlikov-ec Je že v rokah policije. Iz Trbovelj t— Stariši, pazite na otroke/ Včeraj je bil pozvan v ljubljansko bolnico učenec 2 razreda Albin Zibert, sin vlakovod.ie pri rudniku v Hrastniku, da mu vstavijo ste^ kleno oko. Pred več tedni se je namreč od-> pravil s torbo na hrbtu v šolo Na poti ga je sreča! tovariš iz 7. razreda in mu s pu» ščico, ki jo je spustil z loka, prebil desno oko. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer st t1 P° zdravljenju poslali domov. Treba bo malo več pažnje pri otrocih, ki so pri« puščeni samemu sebi. posebno v Hrastniku, kjer ni otroškega vrtca. t— Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku je otvorilo knjigovodski tečaj, ki te vrši vsako soboto zvečer. Tečaja, ki ga vodi prof. Sič iz Ljubljane, se udeležu« jejo vsi poduradniki. t— K jubilejnemu koncertu «Zvona». Preteklo nedeljo je praznoval trboveljski «Zvon» tridesetletnico svojega obstoja, ob priliki katere je priredil slavnostni konccrt sestoječ iz Adamičevih skladb. Najprej je nastopil «Zvon» s tremi mešanimi zbori, nato pa s tremi moškimi zbor:. Na koncer« tu so namreč nastopila sledeča pevska dru« štva: «Zvon» iz Šmartna pri Litiji, «SIoga» iz Ljubljane, «Slavec» iz Ljubljane in «Kra« kovo«Tmovo» prav tako iz Ljubljane. Pc deputacijah pa so bila zastopana: «Lipa» iz Litije, »Ljubljanski Zvon» iz Ljubljane ta končno tudi Glasbena Matica. Takoj v za< četku sporeda je spregovori! društveni preč sednik ini. Vrbič o društveni zgodovini. Zatem je pokloni! »Ljubljanski Zvon® tr< boveijskemu »Zvonu* prelep venec in prav tako tudi «KrakovoaTrnovo» iz Ljubljane. Vsa pevska društva s pevovodji: Mollom. Premelčem. ki je dirigiral «Zvon» iz Smart« na pri Litiji in ljubljansko »Slogo*, z Brno« bičem (»Slavec*) in Miheličem (»Krakovo« Trnovol so »e potrudila, da bi bil jubilej« ni koncert kar najlepši. Trboveljski «Zvon» je moral ponoviti »Lucipetra bana*, ljub« Ijanska »Sloga* pa je morala na zahtevo občinstva še eno dodati: »Cvetni vrt*. Zal, da ni bilo ves čas dolgega sporeda nobene« ga odmora, ker hi bil drugače kontakt mno go boljši, kakor je bil. Po koncertu se je vršila prosta zabava, med katero je nasto« pil kvartet »Ljubljanskega Zvona* in vse prisotne očara! s svojim petjem. Na vzpod« l do skladatelja Adamiča so nastopih »v« di vsi moški zbori z »Buči. buči morje Adri« lansko* in se spominjali še v drugih sklad« bah zasužnjenih bratov v Primorju. Prostor na dvorana Sokolskega doma |e bila nabito polna, posebno mnogo je bilo elitnega oh« finstva. precej iz Ljubljane. — V nedeljo dopoldne se je trboveljski «Zvon* korpo« rativno podal na pokopališče, kjer so polo» : T vet.ee na ^rr-N P -a F"iavca, ki je bil prvi predsednik »Zvona*. Ob tej priliki mu je t'?di zspel v spomin. Pripon-.« niti je. da sc je vršil ta čin pijetete v naj« večjem dežju. Iz Primoria • *Edinost* zopet Izšla. Tržaška »Edi« nost*. ki so jI neodgovorni faSistovski pri« staši in njihovi pomagačl prošli teden po« škodovali uredniške in npravnifte prostore ter tiskarno, Je v nedeljo zopet izšla in si« cer samo na dveh straneh Le z velikimi stroški Je bilo mogoče tako kmalu po« praviti stroje za tiskanje lista, dočim ne bo požganega arhiva, rokopisov in poh'!tvs nikoli več nazai. Fafsti ki so vd^li v ured« niitvo lista, so bili oboroženi z d>-ogi. seki« rami, gorjačami, kameniem ter samokresi. V hišo je vdrla tolpa |.Wh rlo dveslo liri« di. ki so se za napad pripravljali pod oKold bližnje židovske sinagoge. Na stroje so se vrgli junaki pusto5c-nia s krampi in dnv govi ter so polili zalogo papirja in pod 7 bencinom. • Odmevi strašnega požara na Kanalt tkem. Strašen požar na Kalu pri Graho« vem je uničil imetje (hiše in gospodarska poslopja, krmo, slamo, obleko in živino) šesterim posestnikom: Jožetu Kemperlctu, Luki 2efranu, Francu Bizjaku, Ani Kikelj, Francu Torkarju in Boštjanu Pajntarju. Vsi pogorelci skupaj imajo nad 300 tisoč lir škode, zavarovani pa so bili jedva za 36 tisoč. Sedai so torej popolnoma na be» raški palici. •JUTRO. tt. 261 Torek 10. Al. 1925 Gospodarstvo Previsoke cene našemu sladkorju Predvojnim prilikam se bomo bližali takrat, kadar se bodo začele cene v zlati vrednosti bližati predvojnim cenam. V kolikor so pri nas v zadnjem času padle ce.ie. ie bila bo v glavnem posle-d.ca letošnjega visokega porasta dinarja. Padle Pa so cene le v papirnati valuti. dočim se cene v zlatu le za malenkost sem in tia znižaio. tako da ie nivo cen v zlatu pri nas že dalie časa povprečno skoro za Dolovioo višji kakor pred vojno. Zato bi se morala pri nas voditi gosDodarska politika v oni meri. ki bi omogočala nižanje cen vsaj najnujnejšim življenskim potrebščinam. Med temi življenskimi potrebščinami je n. pr. sladkor, čegar letošnja svetovna produkcija ie rekordna in čegar zaloge v državi so znatno večie. kakor iih potrebujemo za domači konzum. Dasi so spričo tega dejstva cene sladkorju povsod do svetu moč.io padle, so pri nas ostale zelo visoke. Kaj je temu vzrok? O priliki razpravljanja o novi carinski tarifi v finančnem odboru se ie raz-motrivalo tudi vprašanie sladkornih cen. odnosno uvozne carine na sladkor Uvozna carina znaša pri nas: za kristalni sladkor 3.50 in za kockasti 4.40 papirnatega dinaria Dri kilogramu. Ker ie povprečna svetovna cena sladkoriu okrog 3.50 Din za kilogram, je torej sjad koma indnstriia mnogo preveč zaščitena. saj znaša zaščita 100 odstotkov svetovne sladkorne cene V finančnem odboru se ie tudi rovdarialo. da zaščita sladkoria v nobeni državi ni tako visoka kakor Dri nas. Ako dnigie na svetu lahko z man^imi olaišavami uspeva sladkorna industrija zakai hi baš pri nas morala imeti takšno pnotpkciio. ki d3 debelo zaslužiti peščici ljudi na račun širokih slojev Pa ne samo visoke uvozna ca-'*"« ki omogoča nrodnce itom lene drb'čke temveč tudi državna trošarina viša cene sladkorju, in sicer v še večji meri kakor carina, kaiti trošarina znaša 5 dinarjev na kilogram, odnosno okrog 150 odstotkov svetovne cene. Navzlic temu pa so se cene v sredo znova pov;šale za 25 par pri kilogramu, tako da sedai notira kristalni sladkor: Beograd. Novi Sad in Snbotica 12. Za ■rreb 12.15. Ljubljana 12.30. Niš 12.35. Sknnlje 12 95 Din za kilogram. Ker 'e s'adVor splošna hrana tudi nairevneišni sV>iev in ie tudi v interesu liudskega zdravia, da se knnzum sladkoria poveča. je na mestu da se uvozna carina kakor tudi državna trošarina prilično znižata. Kakor poročaio. je carinskotart-na sekcija finančnega odbora v načelu že snreiela znižanje zaščitne carine na sladkor. Anketa za udeležbo na razstavi v Filadelfiji Ustrezajoč naročilu g. ministra trgovine in industrije je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo sklicala glede naše udeležbe ca razstavi v Filadelfiji anketo, ki se je vr« šila v nedeljo dne 8. t. m. ob 10. uri pred« poldne v zborničnih prostorih. Anketo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Knez, ki je predvsem predstavil •jdeležencem ankete zastopnika ministrstva trgovine in industrije sekretarja g. Jašo Gr« gaševiča. katerega je najiskreneje pozdra« vil. Pozdravil je nato zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Ljubca, zastopnika velikega župana mariborske oblasti g. dr. R. Rateja in vse druge udcle« žence, zlasti zastopnike naših umetniških krogov. Nato je prosil sekretarja ministr« stv» trgovine in industrije g. Grgaševiča. da poda poročilo o načrtu, ki ga je zasno« valo ministrstvo trgovine in industrije gle« de naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji. Sekretar g. Grgaševič je izčrpno orisal ftistorijat tega vprašanja, pojasnil namen, ki ga ima razstava, in govoril o načrtu, ka« kor ga je zamislilo ministrstvo trgovine in industrije glede pripravljalnih del. V glav« nem je gospod Grgaševič poročal: V zvezi s 1501etnico podpisa deklaracije o neodvisnosti ameriških držav je kongres Zedinjenih držav sklenil organizirati veliko mednarodno razstavo v Filadelfiji v letu 1926.. ter je zato pooblastil predsednika Zedinjenih držav, da povabi na sodelova« nje vse inrzcmske države. O vabilu, ki ga je izročil v imt -j predsednika Zedinjenih držav našemi, ministru :nostran:h del oseb« no ameriški poslanik je ministrski svet raz« pravljal na svoji seji dne 9. oktobra, na ka« teri je sklenil, da bo naša država oficijel« no sodelovala na tej razstavi. Celokupno organizacijo razstave, ki se otvori 1. julija 1926. ie ministrski svet po« vcril ministrstvu trgovine in industrije. Na« 3a udeležha na razstavi naj bo taka, da po« kažemo inozemstvu, ki nas še zelo malo pozna, da ima naša država zdravo gospo, darsko bazo. da je polna bogatih neizkori« ščenih resurs, ki nudijo vse predpogoje za najlepši gospodarski procvit. Na razstavo bomo poslali predmete svobodnih umetno« sti. izd-lke naše industrije in obrti, pridel« ke poljedelstva, proizvode rudnikov, me« talurgije itd. vse. kar more dati inozem« stvu čim točnejšo sliko o našem gospodar* skem, kulturnem in socijalnem položaju. Po dosedanjih dispozicijah naj bi se raz« stavilo v prvi sekciji razstave vse one pred« mete. ki se že sedaj uvažajo v Ameriko, odnosno, ki hi se tam lahko plasirali, v dru« gi sekciji naj bi se pokazalo tudi one pred« mete, ki sicer ne morejo računati na razpečavanje v Ameriki, ki pa naj doku. mentirajo naše bogastvo, tako proizvode naših rudnikov itd. Od vseh predmetov bo» do razstavljeni vzorci, poleg njib grafiko« ni, statistike, karte in slike, ki bodo kazale naio produkcijo io naše bogastvo. Tretja sekcija bo posvečena naši turistiki. Uredi, la se bo tudi posebna dvorana za kinema. tograf, kjer se bodo kazale naše naravna lepote, industrijska podjetja itd. V poseb. ni sekciji naj bi bile zbirke knjig in doku. mentov, ki se tičejo naših odnošajev z Ame riko pred vojno, med vojno in sedaj. Predmeti lepih umetnosti bodo razstav. Ijeni v veliki palači, v sredini mesta. Poleg reprezentativnega paviljona naše države bodo naši predmeti razstavljeni ta« ko v velikem mednarodnem paviljonu, ka« kor po drugih manjših paviljonih, kjer bo« do razstavljeni specijelno predmeti, kakor cerealije, rude i. dr. Z izvedbo priprav za udeležbo Slovenije ie ministrstvo trgovine in industrije pooblastilo Zbornico za trgo« vino. obrt in industrijo v Ljubljani. Sledila je debata, katere so se udeležili gg. Račič. arh;tekt Kregar. prof. Vavpotič, podpredsednik Ogrin. tajniki: \Vind.scher. Mohorič in dr. Pless. Zlasti je v dolgem izčrpnem govoru ob« razložil zbornični tajnik g. dr. Windischer gospodarski pomen razstav v inozemstvu, ki so osohite važnosti za gospodarsko pro« pagando naše države. Z ozirom na neznat« ne stike z Ameriko, ki je obdana z viso. kim zidom zaščitnih carin, kakor tudi z ozi« rom na splošno stagnacijo v našem gospo« darstvu. ni pričakovati veliko razstavljal« cev in treba ho supletoričnega dela s stra« ni države. Inozemstvo zlasti Amerika, kjer je največ denarja in kateri je vse dolžno, nas pozna premalo, zato se takih priredi« tev moramo udeležiti, tako ds se prav pred« stavimo in uvedemo. Gospod dr. Fran Win« diseher se ie oh koncu svojih izvajanj za« hvalil ministru trgovine in industrije g. dr Ivanu Kraiaču, ki je poslal svojega prid. stavnika na anketo, da nas osebno infornv« ra o pripravah. V najiskreneiših he«ed ih se nato zahvali sekretarju g. Grgaševiču. ki ga mi Slovenci poznamo ne samo kot od';čnega činovnika. ampak tudi kot priia. telja. in ki le zlasti v zadnjem času zastavil v zaščito interesov naše industrije v hrva« ških in srhsk'h "stih večkrat svoje spretno pero in se mnogo trudi, da se nas pravilno ocenjuje. Gospod sekretar Grgaševič se ie nato g dr. Windischerj-i iskreno zahvalil, podal je š? nekatera poiasnila na kar je predsednik g Ivan Knez zaključil anketo. Tržna ooror'la Novosadska blagovna borza (9 t. m.) Pšenica: baška, 6 vasi'nov 245: banat-ska, Zenta. 2 vagona 240: hanatska 40 vagonov 251. Turščica- sremska. in vagonov 1/7.50: baška, 5 vagonov 160. Moka: baza «0ss» 2.5 vagona 410; «0s», 2.5 vagona 4*'5. Tendenca mlačna. = Dostava naročenih praznih vagonov. Zbornica za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani opozarja vse Interesente, da se le stanje razpolož!;ivih praznih vagonov na Progah v Slovenil zadnje dni tako Izboljšalo. da je bilo vozovno vodstvo ljubljanske železniške direkcije v stanju kriti celokupno potrebo naročenih vagonov. Ker pa so naročila vagonov v zadnjem času padla je ostal še znaten de! voznega parka na pr. v Savinjski dolini neizkoriščen, ker ie bilo na vseh postaiah od Otiškega vrha do 2a'ca naročenih samo 8 vagonov. Interesentom je torej zopet nudena možnost eksporta lesa in drugih proizvodov v polnem obsegu. = Trgovinske pogodbe med našo državo in Francijo ter Anglijo. Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani ;e po nalogu ministrstva pričela z nabiranjem gradiva za trgovsko pogodbo s Francijo ln Anglijo. V to svrho je razposlala vsem interesentom ki iih vodi v evidenci, da stojijo v trgovinskih stikih z imenovanima državarra, podrobne vprašalne Pole glede podatkov za pripravo predlogov za carinsko-tariini. kakor tudi splošni in prometni del trgovinske pogodbe. Predvsem želi zbornica, da sporočijo tvrdke. kateri predmeti prihajajo v prometu z Anglijo in Francijo za n.ie v po-štev in kakšna je sedana carinska obremenitev teh vrst blaga v primeru z njihovo vrednostjo. Nadalje vabi zbornica vse interesente. da poročajo zbornici o svojih dosedanjih skušnjah v trgovinskih stikih z Anglijo in Francijo in o ovirah ter neprilikah. ki so iih imeli v prometu ž niima. kakor tudi o prevoznih stroških za posamezne vrste pošiljatev in sicer pri poštno-paketnem. kakor tudi pri železniškem prometu. Končno so zbornici potrebni podatki glede določb o Izvoznih izpričevalih. kakor tudi o prorretnih In posredniških zvezah preko katerih se vrši trgovinski prome* z Anglijo in Francijo Radi opetovanih sprememb v poslovnih stikih naproša zbornica vse interesente, ki niso prejeli vprašalne pole, da prijavijo zbornici svoj naslov in vpošlje:o obenem podatke na gornja vprašanja. = Državna kmetijska šola na Grmu je dne 31. oktobra t. I. zaključila svoj 52 letnik. Šclo je tega dne zapustilo 28 absolventov celoletnega oddelka, ki so prestali Izpite večinoma s prav dobrim uspehom. Pritnalna diploma se je podelila Ivanu Vrablču Iz Jelše pri Litifl kot najboljšemu učencu. Dne 5. t. m. se le otvoril 53. letnik tega zavoda. Za vstop v šolo se je priglasilo 86 prosilcev, ki iih pa radi pomanjkanja prostorov žal nI bilo mogoče vseh spreleti Sprelelo te je le 62 učencev v starosti od 16 do 26 let Od teh obiskuje letno šolo, to le celoletni oddelek 34 učencev, zimsko šolo, to ie zimski oddelek pa 28 učencev, in sicer prvi letnik zimske šole 15. drugi 13 učencev. En učenec ie slavonski Hrvat, vsi ostali pa so Slovenci In sicer ie 6 Italijanskih državljanov. 4 avstrijski driavljanl. ostali pa so državljani naše kraljevine. Učenci so iz raznih pokrajin slovenske zemlje: Dolenjcev IS. od teh 1 Belokranec, Gorenjcev je 19. Notranicsv 11, Štajercev 5, Primorci 3, Vipavec 1, Korošci 4. In Slavonec 1, skupaj 62. Kmettlska 8ola na Grmu bo v prihodnjem letu obhajala iti-rldesetletnico svoje premestitve I« Vipavske doline na Grm na Dolenjskem. V tem času le ta najstarejši slovenski zavod te vrste vzgojil lepo število zavednih in naprednih slovenskih kmetovalcev. = Stanje Narodne banke SHS je bilo 31. oktobra t. I. naslednje: Obtok novčanic se je poveča! v zadmem tednu oktobra t L m 69.400.830 na 6..I57.989.070 dinarjev. V Istem času jt. sadla battkina kovinska pod'oga za 2 292.170 na 509 82-1.116 dinariev. Stanie posojil se je povečalo za 17.I9n.630 na 1 milijardo ?15 742*64 dinariev. = Tržišče !a'c. Cene visoke. In sicer so rakirpne cene' v Sloveniil 1.50—1.60. v Bač-kl 1.33—1.40. v Srbiji 1.40—1.45 Din za komad. Na drobno se v Sloveniji proda ia jo iaica po okrog 2 Pin komad. Dovozi so spričo pozne eseni ma!hni. Povpraševanje na naših tržiščih ie preceišnie. Inozemstvo ne prvprašuie baš v ve'ivi meri po blagu, ker so ponudbe priMčne. Zlasti ruskega blaga je 5* ve^nn dovoli na mednarodnih trž!ščih. sr Vprašanje novega poso"la. Po vesteh beograiskega časopisia e baie več finančnih skupin ponudilo naši državi večia p>soilla Glede pneo'ev teh nomidh ni nič zninega. = Odprava konkurzov, Konkurza razglašena o zamiščin' Ivana Reštra ter o imovini Franca Kotnika in druea. družbe z o. z. na Cilincah sta odpravljena, ker ni kritja za stroške nostopnnia. = Dobave Direkciia državnih železnic v Liuhliani spreiema do 13. t. m. ponudbe za dehavo 3000 m2 stukaturnega trsra. do 17. t. m. ponudbe za dobavo 1°40 kom. mehke litine ter za dobavo 11 komadov l.utzovih peči. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkeoe. — Vršile se hodo nas'edn'e nfertalne llcfaciie: 16. t. rr pri direkcl'1 državnih železnic v cnbotlci glede dohave gumlievih cevi: do 24. t. m. e'ede dohave materiiala za gornll srrol: do 26. t- m. glede dohave 20.800 kom. volnenih blazin za lokomotive, tenderie in vagone -Predmetni oe'asi so v Zbornici za treov;no ohrt In Indtistriio v 1 inhliani na vpogled. 9. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepa ih kupčijski zaključki). Vrednote: Investicijsko 0—76 Voina škoda, za ultimo decembra 313—0. za stavni Kraniske 20—22. komunalne Kraniske 20—22. Celiska posojilnica 200— 2 >2 (2 2). liublianska kreditna 22>—0. M»rkantl!na 100—104. Praštediona n—965. Kreditni zavod 175-185. Stroine 120—0. Vevče 120-126 Nihag 0—39, Stavbna družba 100—110. Stšlr 145—0. — Blago: les: trami 24 29. 13-16. 9 m. fco meja 7 vagonov 390—396. (39o); 100 m3 hrastovih hlodov, monte 0— 180; lelovina 600 m3, fco nakl post. 0 - 225; hukova drva. suha. fco nakl. post 19—0: brzojavni drogi (smreka, jelka. bor), od 8—10 m. fco nakl. post. Štajersko 0—230; breza, od |0— 30 cm. od 2.30—6 m. fco vagon nakl. post. Štajersko 0—275; i^jove deske. 18. 20. 24. 30. 35. 40. 45. 50 mm. 4 m. od 17 cm napr. III konično 0—445, lil. paralelno fco vag. raki. post.Štajersko 0—480; remeljni. 4 m. od 40/40—I2il—120 mm. ostrorobl. fco vag. nakl. post Sta ersko 0—520; — poljski pridelki ajda domača, par. slov post.. 1 vagon 270 — 270. (27<0: proso domače, fco prekm. post. 0—215: turščica stara. par. Novi Sad O—172.50. stara, fco sremska p. 0— 185. umetno sušena, fco Vinkovci 0—160. umetno suha. par. Novi Sad 0—152.50; oves: dvoinorešetani. fco slav. post. 0—170. rešetani. fco Postoina tranz. 200— 205; otrobi, drobni, par Postoina 0—170; fižol: beli. banatski. v egal. vrečah 4 100 kg. b/n. par. Postoina 0— 280. rjavi, v egal. vrečah d 100 kg b/n. par. Postoina 0— 260. ribničan. fco Ljubljana 300—0. prepeličar. fco Liublja-na 300—0, mandolon. fco Ljubljana 350—0; konopno seme. v vrečah, b/n. par. Postojna 0—560; krompir, beli. lepi. fco prekm. post. 0—75; laneno olje. fco nakl. post. fco sod. 1650—1750; laneno seme. fco nakl. post. 500 —520; želod, fco nakl. post 0—I8H; ležice. fco nakl. post. 200—0; kostanj, divji, fco nakl. post. 50—0; krma: seno: sladko, stis-r;eno. fco štaj. post. 0—75. polsladko, stis-n eno. fco štaj. post 0—60; slama, stisnjena, fco štaj. post. 0—50. ZAGREB. Med bančnimi papirji se ie začela Praštediona trgovati po povečanem te-ča u. ki pa ie proti koncu zopet oslahel. Hipo je tekom sestanka za malenkost nazadovala Od industrijskih vrednot beležijo zaključke le Sečerana in Slaveks. V Voini škodi je zabeležen majhen promet. Promptno blago se je začelo trgovati po 308. Ker se je tendenca tekom sestanka okrepila, je poskočil tudi tečai na 312. Za december se je zaključilo blago po 316. Agrarne so se ponujale po 49. Investicijsko po 78. — D i n a r v Curihu dalje nespremenjen. Na zagrebškem deviznem tržišču zato ni bilo nikakih posebnih sprememb. Neznatno okrepitev ob početku sestanka je paralizirala Narodna banka z večjimi ponudbami, katerim se je priključilo tudi privatno blago. Edino devizi na London in Pariz sta zaradi mednarodne okrepitve nekoliko poskočili tudi v Zagrebu. Skupen promet v devizah je znašal 9.2 milijona dinarjev. Notirale so d e v I z e: Dunaj 792.50— 802.50. Berlin 1341.50-1351.50. Budimpešta 0.0792—0.0802. Italija Izplačilo 222.56—224.94 Madrid 845—855. London Izplačilo 273 18-275.18, ček 272.9—274.9. Newyork kabel 56.3-56.9, ček 56.18—56.78. Pariz 224.5-228-5. Prag« 166.7-168.7, Švica 1086-1094. ček 0—1089.5; valute: dolar 55.52 in pol — 56.12 In pot, nemške marke 1330—1340; efekti: bančni: Eskomptna 123-125, Po-llodjelska 20—21, Kreditna Zagreb 133—135. Hipo 69—69.5, Jugo 110—111, Liublianska kreditna, zaključek ?20. Obrtna 85—«6. Praštediona 960—965. Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Narodna 4200—4300; Industrijski: BcsploatacUa 51—53. Dubrovačka 560—570, Sečerana 490—495. Nihag 0—40, OutmaM 400-415, Slaveks 145-155, Slavonija 45-46. Trbovlje 330—a Vevče 120—130; držav-nI: Investicijsko 77—78. agrarne 48—49. Vojna Skoda, promptna 312—313, za november 313—314. za december 316—318. BEOGRAD. Devize: Dunaj 796.5-797, Berlin 1345—1346, Bruselj 256.75—258, Budimpešta 0.0792—0.07935, Bukarešta 26.5— 26.7. Itallig 223—223.75. London 273—273.95. Newyork 56.45—o6.47 in pol, Pariz 224—225 Praga 167 in pet osmink — 167.67 ln pol. Sofija 42 42.5. Švica 1088.5—1089.5. LONDON (Opoldne) Beograd 274. Nev-york 484 62 In pol. Italiia 122.75. Švica 25.15. NEWYORK (zaključno 7. t. m.) Beograd 1.77 in pol. London 4.84 in tri četrtinke, Italija 4. Punai 14. DUNAJ. Beorrad 12.545 — 12.585, Berlin 168.70 — 169.20. Budimpešta 90.27 do 09.57, London 34-33 - 34.45, M lan 28.03 do 28.15, Newyork 708.45 - 710.95. Pariz 28.12 - 28.28 Praga 20.99 - 21.07, Varšava 117.05 - 117.55. Curih 136.53 - 137.03 dinarji 12.51 - 12.57 dolarji 707 — 711. PRAGA. Beograd 60.025. Berlin 804.75, Curih 651.25, London 16360, Milan 134, Vewynrk 33.75. Dur a i 477.75. BERLIN. Beograd 7.43. London 20.33. Newyork 4.195, Pariz 16.64, Curih 80.84, Dunaj 59.12. CURIH. Beograd 9.20. Berlin 123 50. New vork 519, London 25.1525. Pariz 20.60, Mi'an 20.50 Prag? 15 375. Budimpešta 0.00727. Bukarešta 2.45, Sofija 3.775, Varšava 86, Dunaj 73.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Kra-|!ne 68. Zrvnostenska 281, Asslcurazlone Generali 6690. 1,'bera Triestma 500 L1oyd 1070. Oceania 1078. Da'tr>azia cement 659, Split cement 470, Krka 358: devize: Beograd 44.70 - 44 90, Dunaj .350 — 360. Pariz 100 75 — 101 50. l.ondon 122.30 - 122.60 Curih 485 - 490 Newyork 25 10 — 25.30; valute: dinarji 44.25 — 44.75, 20 zlatih frankov 96 - 99. Šport Naša zmada v Naoolfu Izid 3 : 1 (2 : 0). Lepa igra Jugoslovenov. Iz Napolja prihajajo ugodne vesti. Pri« čakovali smo sicer, da bo naše moštvo zrna galo proti reprezentanci Južne Italije, toda vsa poročila govorijo o izredno lepi igri naš h nogometašev ter poudarjajo, da bi Jugosloveni s tako igro. kakor so jo poka« zali v Napolju. premagali tudi reprezentan« co Italije v Padovi. Naše moštvo se je zla« sti v drugi polovici odlikovalo z lepo igro. Scortala sta Petkovič (2) in Benčič (1). Vod ja napada Perška je forsiral prizemno igro kar se je tudi izkazalo za pravilno. Italija, ni, ki so izredno hitri in imajo dober start, so igrali precej ostro. Edini gol za Italija« ne je rezultiral iz enajstmetrovke. Tekmi je prisostvovalo 10.000 glodalcev, ki so, kakor v Padovi. a sirenami in drug;mi instrumenti podžigali svoje moštvo. Sodnik Bellini ko. rekten. Zvečer je župan Napolja priredil na čast naših nogometašev slavnostno ve. čerjo. O tekmi bomo še poročali. Ostale nogometne tekme LJI BL.1ANA: Vse prvenstvene tekme so bile radi slabega vremena odpovedane. BEOGRAD: šumadija : Jadran 3 : 2, Radnički : Srpski mač 6 : 1, Ruski SK. : Karagjorgje 3 : 0. Slavija : Olimpija 1 : C, BSK. : C.rafičar 2 : 0. ZAGREB: Gradjanski : Sašk 7 : 2 (5:1). Sarajevčani so igrali zelo požrtvovalno. V njihovem moštvu je nekaj dobrih igračev, moštvo kot celota pa ni zadovoljilo. — Pr. venstvene tekme so bile radi dežja odpo« vedane. Cl RIH: Avstrijska reprezentanca je bila v nedeljo v osmi tekmi proti Švici z 2 : 0 (0 : 0) poražena. Izid tekme je dokazal, da ni mogoče sestaviti dobro avstrijsko repre« zentanco brez igračev Amateurjev in Vien« ne, ki so radi finalne pokalne tekme ostali doma. Švica letos še ni zmagala pri nobeni meddržavni tekmi. Poražena je bila od Ma. džarske, Belgije, Švedske in Nemčije. Se« daj pa je porazila Avstrijo. Švicarji so bili v vsakem oziru boljši kot Avstrijci in je nji hova zmaga docela zaslužena. D!'NAJ: Finalna tekma za pokal med Amateurji in Vienno se je vršila oh zelo slabem vremenu. Kljub temu ji je prisost« vovalo 16.000 oseb, med temi zvezni pred« sednik dr. Hainisch. Športno je bila tekma na precejšnji višini. Zmagali so Amateurji 1 3 : 1 (2 : 1), čeprav je imela Vienna več od igre. Zadnja dva gola so Amateurji za« bili po sreči. — II. neamaterska liga: WAC : Vorwarts 06 4 : 1, Neubau : Weisse Elf 2 : 2. Prijateljska: Slovan : Češka Župa (Bratislava) 3 : 2 (1 : 1). Službene objave LNP. (Seja u. o. z dne 6. XI. 1925.) Pozivi je se ponovno MO v Mariboru, da dopošlje čimpreje obračune vseh tekem. Akceptira se predlog JNS glede event tekme med reprezentancama JNS : LNP. Vzamejo se na znanje dop;si MO v Celju ter se sklene odigrati medmestno tekmo Ljubljana : Celje dne 15. t m. v Celju. V ostalem se odgovori MO Celje pismenim potom. Na podlagi dopisa MO Celje št. 117 z dne 4. t. m. in podanih izjav delegata gosp. Čančarja se podeli SK. Red Star denarna podpora v znesku 500 Din (petsto), kar se bo nakazalo potom MO Celje. Dopis igrača Hinko Kosa z dne 2. t. m. dostavi JNS. Priziv ASK. Primorje dostavi JNS. Prip-roča se ponovno vsem klubom LNP, da si naroče Album nogometnih klubov Ju. goslavije, ki stane 75 Din. Naroča se pri: Pučki nakladni i tiskovni zavod «Zvono», Zagreb. Hatzova 12. Poživljajo se klubi, ki niso še javili svo« jih naslovov, da store to čimpreje. Dovoljuje se nastopanje (igranje) v pri« jateljskih in mednarodnih tekmah igr. A. Zalokarju (ASK Primorje) na bazi § 10. spi. pr. JNS. Razrešuje se dolžnosti podsaveznega od« bornika na podlagi § 17 pods. pr. JNS go« spod Strnad V. ter se kooptira v u. o. LNP. g. Škofic. Vzame se na znanje dopis z dne 21. X. 1925. cd SK. Ilirije, SK. Slavije. SK. Svro. fesor Steinach oni učeniak. ki zazna-muie dos'ei največ uspehov ori svojih poskusih, kako vrniti človeštvu izgubljeno mladost in svežost. Dočim prenaša Voronov žleze mladih šimpanzov na osivele starčke in iih s tem pomlaiuje. se večinoma pos!užuie Steinach druge metode, namreč operacije brez transplantacije žlez drugih bitij. Oba učenjaka imata že lepo število uspehov, od katerih so se iim nekateri naravnost sijajno obnesli. Vendar sta se doslej omejila le na moške, ker se njihova metoda da uporabljati le pri moškema spolu. Sedai oa je veliko pozornost zbudila vest. da ie profesor Steinach odkril nov življenski eliksir za pomlaievanie žensk. V petek ie razpravljala dunaiska rka-denria znanosti o novem delu učeniaka ln megovih asistentov dr. Heinlelna in dr. Wiesneria. v katerem opisuieio novo odkritie profesorjevo in uspehe, ki so tih dosegli. Poskusi so se napravili pri samicah raznih žival! in so se večinoma obnesli. Procedura je zaenkrat še tajna. Ve se le. da dnhiva Steinach svoj eliksir iz spolnih žlez živali. Glavna zasluga profesorjeva. kakor izjavliaio strokovnjaki. je v tem. da ie našel posebno, doslej popolnoma novo postopanje, ki omogoča veliko večjo učinkovitost. Pri živalskih samicah 'e opazil Steinach izredne simptome pomlajevanja in spolne aktivnosti. Učeniak ie svoi ekstrakt vbriz-gnil samicam v maihnih dozah. Pri rezanih samicah ie opazil, da so se no nar dneh že vračali simntomi kot pri m'a-dih ženskih bitiih. Stare samice so postale nenavadno živahne in tudi nri ni'h so se zopet pojavili značilni simptomi mladosti in čilosti. Steinachovi poskusi so zelo zanimivi, kakor sploh vsi niegovi dosedanii eksperimenti in opazovama na noliu pomlajevanja. Vendar se ne smemo uda'ati prevelikim na dam glede pomlajevanja, vsaj ne zaenkrat, kakor to izrecno na-glasajo zdravniki. Pomlaievanie ima pri moških v gotovih nrimerih res presenetljive ttsnehe, vendar ie treba še počakati, kako se bo živlienski eliksir obnese! pri ženskah v praksi. Zakcm sultanovega sina Dunajska porcija se že par dni bavi s kazensko ovadbo, ki jo ie podala Angležinja ladv Dousrlastova zoper svoiega moža. si,-a zadniesra turškega sultana, princa Burhan Eddina. Princezinja. ki ie bila v svojem prvem zakonu porojena z angleškim aristokratorn. začetkom lanskega leta spoznala turškega princa jn mu povedala, da ie zelo bogata. Princ Burhan Eddin se ie neprestano sukal oknog postavne Angležinje, čeprav ni bila več v zarni mladosti in io ie neprestano nadlegoval s snubitvilo. Končno je Donglasova pristala na niegove ponudbe. ker ie bila zelo častihlepna in i! je zelo laskalo, da bi postala snaha monarha. čeprav odstavljenega. Par ie poroči! islamski duhovnik, ki si ga ie bil princ naročil iz inozemstva. Priči sta bila poliski nos'anik na Dunaju grof Romer in bivši princ Ivan Lich tenstainski Ang'ežinia ie prinesla v zakon nad 400.0O0 švicarskih frankov dote, kar ie prišlo sultanovemu sinu zelo prav, ker ie bil brez sredstev in je bil navaien na razkošje. Letošnio spomlad se ie odpeliala prln-cezinia za deli časa k sorodnikom v London Kmalu potem ie dobila od svojega moža pismo, nai se več ne vrne k njemu in da lahko dobi svoje stvari iz skupnega stanovanja, ker da .iai se sma tra za ločeno. Princ je trdil, da zakon ni veliaven zaradi nomanikania predpisanih formalnosti. Mož ie iziavil ženi. na ie niegov brak po turški navadi ta-kozvani »zako.i drugega razreda® in da zato lahko vsak trenntek poš'ie ženo Carlo de Flavis: Roman v dveh ploščah David Rolli. znameniti pisatelj, je želel v miru dovršiti svoj roman, ki ga je pisal že dolgo. Radi tega se je umakni! v planinsko vas. v samoto. Tu pa se je zapletel v zanke; namesto da bi roman napisa!, ga je doživel. Prvič jo je videl v cerkvi. Tu sta se srečala in se prvikrat spogledala. Potem pa. vse druge dni. sta se tudi. spogledovala. Samo tx) sebi se razume, da ie bila mlada in lepa. Rolli je takoj izvedel. Ja :e omižena in da ie ono malo dete. ki ?a je prenašala zdrava doika. njen otrok. Zelo je ljubila svoje dete. in Ro'!i ie mnogokrat gledal, kako mu streže, kako ga ljubkuje. Dasi je David Rolli zatrdno sklenil, da se umakne v samoto, io je vendar skušal spoznati. Tako ie dornal. da S2 zove Cec;l;ia. da »e Američanka, ki le vzela Itaiiiana Ubalda Crosti;a, k! ie pred več let' zannst!! Italijo, da si v .10. vem svetu pridobi bogastva, lepo ženo in sinka... Živela sta v Newvorku. in Ce. !i'a ie v nenavadni, a priietnl italijanski govorici, ki jo ohično uoorablia-jo tuike. pravila mnogo o tem ogromnem mestu. On je ni poslušal, temveč jj zrl v zenice. Cecili;a mu ie tudi povedala, da potice njen mož v službi neke veletvor-nice in da skoro pride ponio. Rada je poslušala Davida Rolliia. toda on Ii nik- domov in razveljavi zakon. Princezinia s tem seve ni bila zadovoljna in ie ovadila sultanovega sina. češ. da ii noče vrniti 300.000 švicarskih frankov (nad tri milijone diiariev), ki ma iih le bila pri poroki izročila. Od dote sta namreč dosle! porabila le okrog 1000(10 švicarskih frankov. Angležinja ie na policiii IzravMa da ie mož ta denar poneveril. Pooblastila ie svoiega odvetnika da napravi potrebne korake proti princu in zahteva dolžni znesek .tazai. Dunaiska policiia ie zadevo izročila državnemu pravdn;?tvu. ki bo sedai nadatie postonalo. Zadeva ie naravno vzbudila veliko pozornost v avstrijskih, pa tudi angleških aristokratskih krogih. Grofica Bothmerjeva na zatožni klopi Berlin, 6. novembra. Drugi dan razprave proti grofici Bothmerievi je prinesel zaslišanje policijskega stotnika Hefterja Predsednik sodišča ie sk"šal Hefterja ujeti v past na ta način, da mu ie očita! pošilike denarja. katere je preiema! od grofi:e. Stotnik pa se ie dobro izmazal: deial je. da so bile te pošilike le poročila dolgov. katere je grofica naredila pri njem. Nato ie bil zaslišan grof Bothmer. mož obtoženke. ki ie izvršil poskus samomora. na so ga rešili. Iziavil je. da si ni prerezal žil na zapestiu radi družabnih škandalov, marveč radi drueih razočaranj, katere ie doživel v zadnjih letih. Splošno senzaciio ie vzbudila njegova trditev, da ga žena nikoli ni varala z mošk;mi. Ko ie prišel na vrsto oni del obtožnice. ki govori o tatvinah v škodo Rie-cka. je grofica dejala, da vzdržuje popolnoma trditve o svoji nedolžnosti. Prenroge, ki so zmanika'e Piecku. ie kunila od nekega moža. ki iih ie ponu-ia! naprodai. Priznava na. da se ie nar-krat mudila v Liegnitzu. kjer je bil v službi stotnik Hefter. pod drugimi imeni. Obravnava ie postala zelo dramatična in razgibana, ko so se začela čitati anonimna pisma in ovadbe. Grofica ie pri tem braniu bruhnila v krčevit jok in ni hotela ničesar priznati. Visoka šola za vlomilce To seveda ni oblastveno koncesiioni-ran zavod. Obstoiala ie šola v Budim-pešti. iz katere prihaiaio tatovi med svet v doka i velikem številu. &o!o ie odkrita budimpešianska policiia. ki ie aretirala nieneg* ravnatelia N;ka Ninkowicza. zunaniega tatu velikega kalibra. Ninkowiczev zavod ie bil sistematično ureien teT ie obsegal več tečaiev: tečaj za začetnike, nižji, srednji in višji tečai. V tečaju za začetnike so se urili mladi tatovi, ki so hodili krast na kmete. Komur ie b;la sreča v tei praksi mila. ie lahko stopil v nižii tečai. kier se !< pazilo zlasti na lo. kako treba krasti, da ne ostaneio po tatvini v'dni odtiski prstov Srednii tečai ie nadaljeval z vaia-mi nižiega tečaia višii tečai pa ie pripravita! tatove na velikotnestno Variie-ro. Tu ie poučeval sam vndia Ninko-\vicz. ki ie sedai pod kliučem. Zanimivo ie. da ie policiia odkrila po-dnbon zavod ored časom tudi v Parizu na Montmartru. To šolo ip vod;l »krali vlomilcev« Mousset. Pariška in budimpešianska šola sta bili organizirani po vzorcu siičnega zavoda. ki ie bil pred desetimi leti odkril v Kairu. Tam ie bila »univerza za vlomilce in tatove« še popolnejša: predavalo ie na nii deset stro. kovniakov! Sola ie imela v deželi štiri podružnice in dvesto goiencev. ki so morali plačevati nrecei visoko ukovino. Ko ie policiia prišla tei šili na sled. «o se učitelji In učenci razpršili. Pobegnili so širom sveta in naiveč iih ie prišlo v Evropo, kier so na.šli novo torišče, na katerem so začeli zidati svojo riskant-no bodočnost. Ljubezen, strašna bolezen V nekem listu piše nemški zdravnik dr. Paulsen. da ljubezen ne pozna meie Ne morejo te ustaviti ne leta. ne druge časovne sile. Niegovo naziranie ie, da ljubilo 60 in 70 letni liudie čestokrat bol; vroče kot 20 jp .30 letniki. Sloviti medicinski hisforik dr. Caba-nes iziavlia v pariškem ».loumalu«. da ie ni dobe v življeniu. ko bi človek nehal ljubiti. Cabanes navaja nekatere primere in pravi- Nemški pisateli Goethe je bil 74 let star. ko se ie v Marijanskih Lažnih zaljubil v IS letno Ubiko Lewetsov. Prosil ie tudi za meno roko. toda poročil It ni. Radi tega ie Goethe strašno troel in svoio bol ie izrazil v znani »Elogiii«. Znan le tudi liuhezenski roman 70 letnega francoskega pisatelja Anatnla Franceia. ki le končal s norokto roma nopisca. France ie vzel za ženo mlado stroiepisko. Pisateli Ibsen se ie 1 1S8S. '•-eznanil v Oossens3ssu z lepo 18 letno Ditnaičan' o Frrnliio Barbaejevo. Ona ie čitala niegove drame, ter ie želela spoznati pisatelia. Ko ie prejel Ibsen pri nremiieri nekega novega dela od Fmi lile brzojavno čestitko, ie krčevito ihtei in iokal. Deial ie. da ie bilo leto. v katerem se ie seznanil z mlado Dunaičan-ko. nailenše leto niegovega živliema. Pa ne le nri moških, tudi pri ženska'-ie opaziti da leta ne oviralo niihova ljubezni. Madame da Bezand je še v starosti 70 let ljubila moškega, ki ie bil 20 let mlajši od nje, pisateljica Elliot pa se ie omožila v 60 letu. ker ie bila potrebna ljubezni in ji ie bilo brez nje nemogoče živeti. Nepošten pismonoša V londonskem predmestju je pred dvema letoma umrl pismonoša, ki ie zapustil cele skladoviice pisem in ne-vročenih poštnih pošilik. katere ie or!-drža! v času svoiega aktivnega službo-vania. Po smrti so našli ded;či ogromno zalogo pridržanih pošiljk. Najbrže 'e bil mož prelen da bi pisma izrodi! na-slovliencem. katerih se je skušal hitro otresti. Zaostala korespondenca ie bila seda. izročena poštnemu ravnateljstvu v Londonu. ki je na-peke popravilo. Dalo ie nisma in dopisnice izročiti adresatom. Večina nisem datira izza zadnjih desetih let. Mnogo korespondence ie danes brez pomena, v nekaterih primerih pa se ie mož naravnost neodnust^ivo pregrešil proti službeni dolžnosti Med midržano koresnondenco so bila namreč tudi pisma dveh mladih zaročencev niunim ne vestam. Radi teh nisem, ki so izostala, sta se oba zaročena para razšla. Zaročenki. ki nista oreiemali odgovorov na svfiia pisma, sta se naveličali »prezira-nta«. kakor sta sami deiali. in sta se poročili z drugimi moškimi Sedai ko ie prišel nravi vzrok niunegn razhoda na dan. menda mislita drugače kakor sta sodil! Pred leti. In dobro le. da ie stari Dete ulice Slika 1* humorstlčnega filma, ki te danes nredvala v Kino Matica. Popolnoma novo! Prvii v Ju^oslaviJIl Prvii v LJubljani! Veliki francoski „PAYHS • FILM Pariš / / / / Veliki filmski Igrokas v 7 delanjih. V glavn' viogi prvak nari$iE znani FEitAUOV, francoski JACKIE COOCAN ter kolosalno dresitana op ea .AUGUSTV Krasna vsebina polna zelo zanimivih resnih, veselih in rahivnih rr rorov — Vesele in smehap"lne scene iz c rimskega življenja — Roj koloniialnin čet s črnci v divji pia^utnl Opira ,A"gust' kot r»š telj ra člov'5kega življenja — Izvanre-'na, celo umetn ika igra malega francoskega JACK E COOOANA ria-; popolni ma osvoi' — Krasen in zelo efektni konec. Predstave se vrše loino ob t 4., po) S., po! 8. in 9. Prvovrstni um-*tniSki orke^er svlra nri vseh predstavah. Prednaznanilo: Nafnovei&i HABRT ME3SS - fi!n?i scztie 1925 23, Elitni Kino Matica Vodilni kino v Ljubtjnn: — I elefon 1.4 pismon^jša že v grobu, kajti drugače fc. bil obračun ž njim sedai prav gotovo zelo neprijeten. X Zopet umor iz usmiljenja. Kakor pi. roiajo ameriški listi, «e je začeia pred p; roto v Littletonu (država Coiorado) ra,-prava proti staremu zdravniku dr. Haro!> du Blazerju, ki je obtožen, da je umori! svojo hčer s tem. da ji je dal večjo količi. no kloroforma. Zdravnik zagovarja svoje dejanje s tem. da je hotel svoio nesrečno hčerko osvoboditi nadaljnega trpljenja, ol čino pa nepotrebnih stroškov, ki bi jih ime. Ia ž njo po njegovi smrti. Njegova hčerka je namreč pohabljena; manjkajo ji obe rc* ki, obe nogi, poleg tegi pa je še gluhonema. Dr. Blazer je izjavil, da je 32 let skrbe! zi\ svojo hčer, zdaj pa, ko čuti. da se mu bli. ža konec življenja, ga je otrokova nesrečt tako prevzela, da jo je raje usmrtil, kakor da bi jo prepustil milosti tujih ljudi. — Dr. Blazer je v zaporu že trikrat poskusil izvršiti samomor, toda vedno se je zdrav« nikom posrečilo, rešiti mu življenje. X Me.sifa se vr»ča na zemljo! Madam Annie Besant, ki uživa med teozofi in spi= ritisti ns samo v Angliji nego tudi drugoč velik ugled, je zadnjič govorila na velikem zborovanju svojih som;«Ijenikov v Londc; nu. Med drugim je vedeli povedati, da so vsi potresi in elementarne katastrofe, ki so se tekom zadniih let pripetile tako v Ev« ro ' kakor v Aziji, nedvomen glasnik pr: hoda Mesijeveaa. To njeno prerokbo je po slnšalstvo seveda sprejelo i urnebesnim aplavzom, ne da bi niti najmanj podvo» milo, da.Ii se bo v resnici izvršila, kakor ie madara Besant zagotavljala, že v par le« tih. Omeniti velja, da je bila madam Be« sant na tem zborvanju oblečena v ohlap* no belo oblačilo, ki ie zelo nalikovalo mi-šniškim oblačilom pastorjev. Svoj govor je gospa »prorokinia« zaključila s profetsko besedo, da te ho na svetu kmalu pojavil nov tip človeka. »ličen starim Grkom, ki se bo pred drugim človeštvom odlikoval r veliko voljo. Ta človeški rod bo neposred* ni predhodnik Mesijev. — Tako ie govori« Ia gospa Besant. Ce je treba njene besede vzeti resno ali ne, o tem menda pač od« več razpravljati. Glavno za «prorokinjO» : le, da so ji njeni poslušalci »rrjeli. X Enodolarrki novec Ii zlata in sr&br., Ameriška viada namerava I »na ti r promet enodolarski novec prav posebne vrste, ka« kršnega najbrž še nismo videli od rimskih časov pa do danes. Ta I »dolarski novec bo namreč sestavljen iz dveh drlov: jedro bo tvoril osrednji del. ki bo iz zlata, okoli nje« ga pa bo srebrn rob Novi »rebrnc»z!a*-dolarji bodo po velikosti nekoliko večji ks< ko* angleški šiling;. — Listi pristavljajo, da &e je vlada Zedinjenih držav odloči!, kovat; ta originalni denar vsled tega, ker namerava v kratkem vzeti iz prometa enfi« dolarske novčanice. d-Aidolarske pr. meč' ljudstvom niso priljubljene. Vlada je stns Ia torej pred dilemo: ali naj kuje novce u zlata ali iz arebr«. Srebrni bi bili prevelik, ilati pa premajhni. Zato je posegla po cr « glneinem kompromisu. X h nemškega letalstva. ?.e dalje easi ie pleto v Berlinu pogajanja med delniškima družbama Junkera in Aero«Lloyd. Seda: »e je doseglo popolno soglasje in je verjet« no, da se obe podjetji v najkrajšem času spojita. Nova družba ho zgolj prometna. Računati je, da se delniška glavnica pove« čs potom javne suhskripcije. Nova družb; prevzame ves civilni zračni promet v Nemčiji in tudi v nekaterih sosednjih državah X Znifanfe voznih cen ra izletnike ne madžarskih železnicah. Ravnateljstva ma« džarskih državnih železnic podeli'.'jejo v in« teresu tujskega prometa 25 — 30 odst. znižanje voznih cen zb izlete v večjih skupi* nah. V kratkem pa bodo dovoljevala rni» žanje cen tudi posameznikom. X Nm>a kemična prvina. Kakor pišejo »Narodni Listv» sta odkrila praška vseuči« liška profesorja dr. Hejrovsky in dr. Dolej« 5ek novo kemično prvino vrstnega števila 75, ki spada v skupino mangana. Novo pr« vino sta pridobila naravnost iz mangana kot njegovo ponesnaženie. Baje so s tem ovr« Jeni podatki nemških kemikov Nodacke Tačke ja in Berga. ki pravijo, da so pred kratkim odkrili isti element. Nova prvina se bo imenovala »dei.manean*. X Žrtve pouličnega prr,meta v Londonu Po statistiki londonske policije se je v ju« liju. avgustu in septembru t. I. pripetilo v največjem mestu na svetu toliko nairazs ličnejših prometnih nesreč, da je bilo 207 oseb ubitih in okrog 24.000 ranjenih. dar ni smel reči tega, kar je nosi! v svoji duši. ker je bila vedno v bližini doika z detetom. A pripravljal se je. da ji prizna svojo veliko ljubezen, in to tem boli. ker ie čital v njenih očeh. da ona sluti, kai se doeaia v njegovi duši, v njegovem srcu Čutil je. da jo to radosti in da bi prav rada ču!a niegove besede. In David Rolli ie celo sluti!, da bi po teh besedah s Cecilijo, mimo deteta in krepostne doike. in mimo možnosti. da vsak čas dosne mož. započe! novo živlienie. Ta Cecilija ie bila t^ko lepa, njen pogled je govoril tako mnogo. Toda Dvad Rolli ni našel priložnosti, da izpove bol svoiega srca. vedno mu ie bi! ta ali oni vrag naooti. in Ceei'i;a ie odhaiala z nasmehom, češ: cVem, kai si hotel reči... in čakam.» In lepega večera, ko je bil zatrdno uverjen. da naide Ceciliio vsai samo — obltubila mu ie bila nriti na teraso, da bosta opazovala vzhod meseca izza brda — je prišel mož. prišel je gospod Ubaldo Crosti. Ubaldo Crosti Je bil nravi Amerika-nec. Toda bil ie silno zaliublien v svoio ženo. Ce so mu le opravki dopuščali, se ni hote! umakniti od nie. niti podnevi niti nonoči. Bil ie ze'o hvaležen Davidu RoIIliu, da ie bil tako pozoren do nie-ffove žene. pogosto ga ie vabil na kosilo ali večerio. Tako ip David Rolli ime! priliko gledati, kako Ubaldo Crosti ljubi svojo ženo. kako io čuva. kako '' ustreza. A Cecilija se je vsemu temu smejala ter sem in tia značilno pogledala Davida, čigar Ijubav je rastla od ure do ure. ki pa ni moeel niti besedice več napisati v zanočetem romanu. Čas odhoda v Ameriko je nriše! hitro. Pri razstanku. ko se je mož bavil s prt-liago. je Ceciliia zašepetala Davidu Rolliiu: «Vem. da mi hočete nekaj povedati, in neskončno želim to slišati. Skušaite mi to javiti v Ameriko... Samo pazite, da tega ne opazi Ubaldo. alf da ne pride pismo njemu v roke...» Zaman si ie David Rolli prizadeval najti pot. kako bi poslal svojo izjavo dragi Ciciliii. Prejemal je od nje kartice: »Čakam.» Pisala ie: »Žurite se. da se to zgodi preden se vrnem v Evropo...« A David Rolli se ie bal. da pisma ne prestreže Ubaldo Crosti. Z brezžičnim telefonom ni bilo umestno... Sedel je v svojem kabinetu in se priiema! za glavo.. Nenadoma, ne da bi potrkal, plane v sobo Ubaldo Crosti. Veselo objame Davida, toliko da ga ne zadavi. «Vi. vi...» «Da. Poslala me ie Cecilija, in to prav k vam...» David Rolli je bil iznenaden. Torei ie Ceciliia izdala niegovo tainost in Ubaldo Crosti ie prišel, da zahteva zadoščenje. Zakaj se .ie torei smeial. za vraga.. Toda kar 'e Ubaldo Crosti povedal. je še boli presenetilo Davida Rolliia, kot to, da mu je govoril o Ceciliji. Ubaldo Crosti je bi! sedaj glavni za-i /Stopmk za Fvropo velikesra nevvvorške-?a «Fono - Amerikanskega d. d.» Ta družba ie nameravala uvesti novo vrsto romana: vrsto gramofonskega romana. Našli bi se slavni pisatelji, ki bi svoje nove, naiznameniteiše romane prečitali osebno pred aparatom, in ti bi se potem s pomočjo gramofonskih nlošj razširili po vsem svetu. Namesto da bi ljudje romane čita!i. bi ime!i priliko, da čuieio živo besedo samega pripovednika. Ti romani bi se oglasa!! n. pr.: • Strastne beneške noči*, roman v treh ploščah, spisa! I. I.... Ubaldo Crosti je sedai imel nalogo, da se pobriga za evropske pripovednike. Pričel te z Italijo, in po priporočilih svoie žene Cecilije baš z Davidom Rol-lijem. »Cecilija pravi, da znate pripovedovati !epe stvari... Torei. ste zadovoli-ni? Seveda, seveda... Izmislite in pripravite gradivo, a iaz pridem iutri z aparatom in operateriem... Po:eite iaice. da vam bo glas čistejši in iačji... Na svidenje!... Eh, to se bo Ceciliia ra-dovala... Eh. eh...» Vso noč si je David Rolli ubijal glavo. Kaj nai pove? Katero stvar nai izbere... Nenadoma, ored zoro se mu obraz razjasni... "Da. naravno!... In urno stopi, da se obriie in okoplie. da bi bil boli svež. Orosi se z vonjem, kakor da gre na sestanek. Izpije tudi dve jajci. Bil je pripravljen, ko je priše! Ubaldo Crosti z dvema amer mehanikoma in z aparatom za spreiemanie glasov. Uba!do Crosti ga postavi pred aparat. »Dragi moj. lahko začnete! Ne poza bite naiprei povedati naslova romana in svo:ega imena...» ga opomni Ubaldo Crosti. David Rolli je zamahnil z roko v znak. da je vse razumel in ie pričel z zvonkim glasom: «Mo''a izpoved! Od italiianskega pripovednika Davida Rollija, roman v dveh ploščah...* In sledilo ie ono celo. tako dolgo in skrbno pripravlieno nriznanie ljubezni, namenieno Ceciliji. Govori! te toplo in zvočno, tako da ie aparat izvrstno snre-iemal. Ubaldo Crosti se je tonil v radosti. »Kako pametna .ie moja Cecili-ii; n: zna izbirati!...» A topil se ie tudi David Rol!i... Zakai razodeval ie ljubezen ženi. ki je bila tako daleč in do ka*ere dospe n je rov glas šele za neka' tednov; razodeval : liubezen nred možem, ki ie bil radi tega presrečen in ki mu bo za trud dal šc-honorar pet tisoč dolanev. Ko ga ie Uba'do Crosti zadovoljno ootrpHial po rami se ie Dav;d Rolli na smehri! v mislih na potetie. ko se vrne Cecilija in prinese odgovor... Toda usten in brez navzočnosti Ubalda Cro-stija... čičerin - Cič - Slovenec? Varšavski dnevnik «Narizawianka» prinaša zanimiv članek z rodbinskimi podatki o sedanjem ljudskem komisarju sovjetske Rusije, Juriju Čičerinn. Članek ie napisal odvetnik in heral-dik St. A. Koz!owski. Potem ko je navede! vse poljske plemiške rodbine, s katerimi je Cičerin v tesnem krvnem sorodstvu — to Cičerinovo sorodstvo s poljskim plemstvom je igralo nemalo vlogo v poljski javnosti ob priliki nedavnega obiska Čičerina v Varšavi — piše avtor dobesedno: Rodbina Cičerinov živi v Rusiji od leta 1472. Ko so Turki 1453. zavzeli Carigrad, so se Paleologi, tedanja vladajoča dinastija grškega cesarstva, zatekli v Rim. Tedaj je papež Pavel II. posredoval zakonsko zvezo princese Zofije Paleolog (daljnja svakinja našega celjskega kneza Urha II.. opomba prevajalca) z ruskim Velikim knezom Ivanom III. Namen papeževega posredovanja je bilo zbližanje med vzhodno in zahodno Cerkvijo. V spremstvu, ki je potovalo z Zofijo Paleolog v Moskvo, se je naM-jal tudi Atanazij Čičerin. ki je potem ostal v Rusiji. Njegovi potomci so dali Rusiji mnogo učenjakov, državnikov in generalov. Znan je general Denis Čičerin. veliki upravitelj cele Sibiriie v času punta Pu. gačova leta 1775. Boris Cičerin, rojen leta 1828.. je bil glasoviti profesor vseučilišča v Moskvi. Napisal je veliko dr-žavnopravnih iti filozofskih del. bil je prezident mesta Moskve. Ta Boris čičerin. oženjen z grofico Aleksandro Konnist, je bil pravi stric sedanjega iiudskega komisarja Jurija Čičerina. Drugi njegov stric, Vladimir, je bil oženjen z Zofijo Boratynsko. Rodbina Čičeri.' ki je spreiela v Rusiji še končnico «n», izhaja iz Istrije. med Reko in Trstom. Severni de! tega goratega polotoka so imenovali v srednjem veku Čičarlio (še dandanes se tako imenuje, opomb, prev.), a tam naselie-no slovensko ljudstvo — Čiče ali Či-čarie. Atanazija Čičerina. ki je razumel ruskemu soroden jezik, so najbrž kaj radi pridelili snremstvu princese Zofije Paleolog. Kot Slovenec se je hitro uži-vel med Rusi in njegov sin Ivan Obu-dovivši. je vstopil celo kot redovnik v pravoslavni samostan.® Toliko g. Kozlowski. Kaj je na tem resnice, tega menda sam tovariš Č'"e-rin ne ve. Imel sem priliko videti Čičerina v Varšavi, toda razen neke posebne mirne dobrodušnosti, nisem opazil na njem ničesar slovenskega. Pač pa mu drhti krog usten lokav smehljaj kakor g. Nikoli Pašiču v Beogradu. Ako je Čičerin naše krvi, tedaj imamo nov dokaz, da Slovenec — magari je CH — povsod po svetu veS doseže nego doma v svoji majhni ljubi CiCariji. Or. A. Novačan. Merkurjev jour fix V zaspani Ljubljani so le redke organi« zacije, ki ▼ polni meri skrbe za pouk in raz. vedrilo svojega članstva v toliki meri kot trgovsko društvo Merkur. Se redkejše pa so take organizacije, ki bi skrbele za družab. no življenje svojega članstva. To je pri nas tem občutljivejše, ker nimamo nikakih klu« kov, kot je to n. pr. na Angleškem, kjer se člani stalno shajajo. Zaradi tega moramo tem bolj pozdraviti idejo uvedbe Merkur, jevih jour fixov. Na teh večerih je dana prilika, da se tako trgovci kot nameščenci shajajo in porazgo\'ore o svojih težnjah, Merkur pa poskrbi zraven še za pouk in za« havo. Ker je prvi — poskusni — sestanek prav lepo uspel, se je društvo ohrabrilo in sklenilo prirejati sestanke stalno enkrat do dvakrat na mesec. Drugi jour fix se je vr« šil v četTtek dne 5. t. m., katerega se je udeležilo preko 120 članov, tako da je bilo vsako tudi najoptimističnejše pričakovanje radkriljeno. Sestanek je otvoril društveni predsednik g. dr. Fran VVindischer, ki je izrazil svoje veselje nad tako lepim odzivom. Pozdravil je vse navzoče osobito še dame in pa gg. Mohoriča, dr. Plessa in dr. Pretnarja, ka. kor tudi tajnika Zveze gostilničarskih za« drug g. Pintarja, ki je že od nekdaj steber društvenega pevskega zbora. Nato je poro« čal, da se je društveno življenje na iesen močno poživelo, da delujejo prav lepo dni« štveni učni tečaji, pevski zhor, orkester in plesni tečaj. Pri tem je predsednik slavil posebno zasluge načelnika pevskega odseka g. Novaka, ki je skupno s pevovodjo go« spodom Grumom ustvaril zopet pevski zbor ki je bil na sestanku poinoštevilno zasto« pan. G. predsednik je končno poživljal na« "zoče, da se čim aktivneje udeležujejo dru« štvenega življenja, da posečajo stalno dru« števene prireditve oni sami in da naj prive« dejo seboi še druge. K besedi se je oglasil društveni tajnik g. Urbančič, ki je udeležence naprosil, dn nai stoje s svojimi željami in nasveti društvu ob strani, ker bo društvo vedno skušalo ustreči upravičenim željam članstva v vseh zadevah, posebno pa še glede prirejanja jour fixov, katere želi društvo prirejati ta« ko, da bo članstvo vsestransko zadovoljno. Društveni pevski zbor je po dolgih letih na tem sestanku prvič nastopil in reči mo« ramo, da je bilo članstvo 3 petjem narav« nost iznenadeno. Pohvaliti moramo pri tej prilik zbor, posebno pa še oba solist« gg. Jeločnika in Pleterška, ki sta sta vi (eno si nalogo izvrstno rešila. Želeti bi bilo, d» se zbor čimbolj izpopolni, da bo od prilike do prilike razveselil tudi drugo občinstvo. Pri prireditvi je nastopil tudi turški stil. tan s svojimi ministri. Ta zelo posrečen ko« mlini nastop Je udeležence sestanka prav dobro zabaval. Udeleženci so bili r najboljšem raipolo Sen ju In zeio žal jim je bilo, da je predsed. nik dr. Windischer zaključil ofioijelni del prireditve, ker je preostajalo celo malo ča« sa z« prosto zabava V zaključnih besedah •e je dr. Windischer iskreno zahvalil vsem udeležencem in pri tej priliki pohvalil Ime« nom društva kakor tudi imenom udeležen« cev društveni pevski zbor, ki je s svojim nastopom nadkrilil vse pričakovanje. Bodril je pevce, da naj bodo vztrajni, da jim bo tako omogočeno nastopati ne samo v ožjem krogu, temveč tudi pred širšo publiko. O po« zarja! je pri tem, da je bilo trgovsko pevsko društvo predhodnik sedanjega društva in da je pevski zbor že od nekdaj igral naj« odličnejšo vlogo v društvenem življenju. S pozivom pridnega posečanja tudi v bodoče je dr. Windischer lepo uspeli sestanek za« ključil. Stari Maribor O starem Mariboru je predaval v petek zvečer vookoieni profesor Gabrijel Majcen pri Prosvetni zvezi. V zanimivem govoru ie podal zgodovino mariborske okolice in Maribora od časov ilir ske in keltske naselbine na Pošteli na Pohorju in prvih rimskih utrdb pri Meli-skem dvoru in Betnavi do sred.ijegn vekn. Obširneie ie razpravljal o mcin'fi grofiiah. ustanovlienih zoper madžarske navale, zlasti v ptujsko - mariborski grofiii in utrienem gradu na Piramidi, ki se nrvič imenuie leta 1164. castrum Marchnurch Med vzn>07i?m Piramide in Dravo se ie razvila k^loniia kmetov in ribičev, vsled kra'"evie !?g? orvo pristanišče snlavariev Naselbina, katere imena ne poznamo, pač Pa sosedna slovenska imena. n. pr. Krčevina. ie morala biti kakor vsa okolica slovenska, nemški eraščaki Da so privabljali tuie nemške obrtnike in trgovce. Leta 1209. se Maribor ornenia kot trg. v drugi polovici XTTT stotetia Pa že kot mesto s svoiim sodnikom, ki ie bilo važno trgovsko sre-d'5xe R;k> ie moč.to utrjeno z obz!diem s 5firimi trdn'mi vogelnimi stolpi, katerih eden na koncu Kopa';ške ulice o rt Dravi ie še popolnoma ohranjen <~>b-zidie ie šlo r»d tega stolpa ob Kop?!;škt ulici do gradu od tam ob sedanii Gregorčičevi ulici do Ussarieve hiše. kier ie stal I. I832 nornSen Kaminnliiev stofp, od tam na čez Barva reko ulicovb Starost do 95 let. — Ozira se samo ca dela tmožne in dostojne oseb«. Plača SOO—400 Din. Kaslov v unravi cJutra*. E827G A senčna pod tna£ko «Zanesljiv 4334>. Čevljarskega poslovodjo in pomočnika iSČem za takoj. Naslov » upravi «Jutra». Uradnico sprejmem takoj proti t500 Din kavcije. Naalov v upr «Jutra». Trgovski pomočnik manufakturne široke — ce spr*?me s t. decembrom. — Rnflektira se na moči od 25 let naprej. Ponudbe ■ sliko in referencami ter prepisi spričeval nasloviti na podružnico *,Tutra» v Celju pod «St. 1000». 28364 Potnik ▼ ipecerij. stroki §e takoj sprejme za 1 mesec. Druge po dogovoru. Ponudbe na upr. cJutra* pod št. 2832-V fiSčeio) Korespondent perfektea % ceKSkpm. iti! in francoskem jeiikn teti premeniti mesto. Obvlada te jefike popcltioma tudi v povoni — Prijazne ponndbe na npravo .Jutra, pod raaiko »P.e. n 20rtV 28273 Deklica > deiei«. «tar» 18 let, krepka in idrava. vajena v.eh domji&ili det ter kuhanja leli takojftjnepa mesta — Ponndbe na na?iov- .TijEti-na R o i i e - Trbovlje 8. 28271 Absolvent ■trojne d.lovedske io!« e dobrimi spričevali iWe »vojl naobraibf primemo mef>to u takojlea na.top. — Po-aodb« na opravo' .Jutra, pod cVeaten Mesto šoferja 112« ta takoj Itnlen avto. n > h a n I k i dobrimi pri-norofifli. Kaslov pove upr. .Jutra., Potnik prav dobro vpeljan, ki potuje po v • e j J«?o«!evtJ! .preltne le r« predmetov proti provliijl. Ponndbe na upravo .Jntra. pod na(k* .Pravili]* 14074». M1M Mesto skladiščnika ▼ manjšem prometu ali ■lage iitem. Sem M IM «ar. trezen ln poSten. — Ponndbe na npravo .Jntra* pod .Treien 1». Natakarica izurjena ln tane.ljlva iSfi-ilužbe v mestu, event (rre tudi na deteta. Naalov v spravi .Jutra. 2SS1I Mlada Intel. gdč. iMe meeta vrfrojit.ljlee — Cenjene ponndb. na upr. .Jntra. pod .Gorenjka* 28310 Vpokoien železničar oamec. ifiče »lutbo skladih nika, kalkulanta, tarifarja v večji tovarni ali podjetju Cenjene ponudbe na upr. .Jutra, pod »Agilen 1432«. Mlajša oseba IKe eluihe v bol ji! htti na deteti v pomoč frospodinjt ali kaj ailčnega. Ponudbe pod .Poltena 6, na upravo .Jutra., 28339 Inteligentna vdova srednjih let iSče mesta kot gospodinja k finemu gospodu ali vdovcu s otroki — samo iiven Ljubljane Popise pod .Dobra volja, na npravo »Jutra.. 28340 Mizarski pomočnik a dobrimi spričevali ilče primerne sinih« Naslov v opravi .Jntra« pod mačko •Priden.. 28fl«0 Gospa Irorjen* v trgovini, ieli mesta v kaki podrofnlel kol voditeljica — Ponndbe pod .Zanesljiva 14318. na upravo .Jntra«. 28SS1 Dama lUe mesto kot jjospodična sa sprejemanje posetov pri zdravnikih ali ta zapiranj« vrat < velikih kilah Cenj. ponndbe na opravo .Jntra. pod .Vestna 16». Mlad Intel, stavec iSče ne (led« na tulniek za kratko dob« vsakovrstno zaposlitev Ponudbe pod Iifro .iaposlttev. m «i». •Jatra.. KM! Lesni strokovnjak • Kofervklm Izpitom, noten itamostojneffa vodstva pri pamlh tatra* >'i ve?j1b jezdnih kompleksih gr» 1 me«et brezplačno Ponndbe na npr .Jntna pod llfr« slrrrfban. Postrežnica nlada, snažna in po. Hena. se išče it do. poldne hi nekaj časa popoldne. Oglasiti se ie danes med 2. in 3. iro popoldne v Ilir. ski ulici 22. pritličje, druga vrata levo. Strojnik popolnoma «amo«tojeB ta parne kotle in Diesnlmotor-je. izuSen ključavničar tn monter. 40 le! star. Ilče s I a t h o pri kakr$n*mkolt podjetju Dopise prosi na upravo »Jutra* pod znamko «Pi Paromotor>. 28333 Železna agc]na e po selo n g o d b 1 ceni pro 28149 Klavir Stroa In natančen pouk daje nčiteljira. Naslov v ■pravi .Jutra., 28212 Espagnol Kdo bi hotel poučevati Ipanskl* Ooploe pod .777. as oprav« .Jntra. 28110 Francosko konver-zaci.in In pouk daje akadem iznbrstenitn EOBpodnm (posameznikom, skupinami profesor kl Je iivel dol-o » Paritu — Naslov pove nprava .Jnfr.* 288M Matematiko pončujem. Dopise na am .Jutra, pod Uspelen pouk. •SSM PREMOG —CEB1N Wolfov» t/n Telefon: M, 481/1 Tapetni papir n sebe I* itlofbe priporoča H TKaf Ljubljana 38« Werthelm Mamine ta )>kl«M 4eaarat aasan za vsidanje. priporoma Ljnb Ijanska komereijalna drnl ba. Ljubljana Bleiwelsova tt. 18 tl» Tovorni avto itlritonskl Anslro Fiat. generalno popravljen ln eno tonski Ford. 1 leto rabljen proda tvornica konzerv •Globus., d. d. na Vrhniki 28085 Kuhinjska oprava kompletna. 6 stolov z mizo Za jedilnico, dekor dfvan. I nov le.tenec. zibelka ter več drupih predmet«, se radi pomanjkanj, prostora ceno pro-la . Sinmikov! ul Itev. 14. pritličje, .ie*no LI?odno prodam: mlatilnico. bencin - motor. 3 soda za bencin kovaHkl meh. nakovalo, primoi vrtalni «troj, ak. rje za pločevino. 2 kmetsks voza. 2 kočiji in razne druce stvari. Naslov v npr. o Naelov pove opravi •Jutra*. 28347 Na stanovanje se sprejme goapod v ftifiki. ?Jbertov» ulica »t«v. 104 Vsakovr«tno zlato kupuje po uajvil)ib cenab Čeme, juvelir Ljubljana. VVolfova olica 8 Orehe *uhe brucke tepke lo ma-slance ter jeftce kupuje stalno po najviftji eeni tvrdka Peter ftetina. Radeče pri Zidanem mostu 27718 i Stara vrata kompletna, le v dobrem "tanju. primerna ia delav. nlro ln poljsko kovačnleo rF*ldschmide) kupi I Figer. pilar. Hrenova ulica It. 19. 28348 Prazno sobo Ilče 6ti dan odsoten zakonski par ta takoj ali • 15 novembrom. Plača aa pol ali 1 leto aaprej. Pod «Mirn« stranka* na apr «Jutra>. 28344 Mesečno sobo s posebnim vhodom, v m dini mesta ilče s 1. decembrom carinski aradnik — Ponudbe na upravo «Jutra> pod c Soba 14322» 28835 Boljšo sobo • posebnim vhodom, po motnosti v sredini mesta Ilče akademik Dopise prosi Da opravo «Jutra» pod značko • Soliden 1432«». 28345 Trgovina v sredini mesta na deželi se odda v najem. Naslov pove upr. m t v«p m in v farjem v indu-trjplrpin kraju na Oorenj-k-m dotičn*»mu. kl poso-tl neka denarja ali plača S leta najemnino na pro}. po/t ugodnimi pogoji. Event te tudi proda bila. ranjene dopi«< na npravo «Jutra* pod značko «Hgod-nost 14298» 28310 Kiti * i posestvo na ft»aler«kem v ravnini — obsegajoče od 20 -25 oralov zemlje Oozda naj bo 5—10 orslov -trnpo fravnlkl In njiv«. Po«e«tvo naj obsega hilo in hlev Ponudbe pod Iifro «K upira* na podružnico «Jntra* v Celiu ?*M8 ^obo lepo opremli.no zračno la čisto t električno razsvetljavo. event s hrano In sonpoeabo kopalnice 111 • eo«pod za tako) .Stroeo se-pariran vhod pogoj, parke-ti prednost Ponndhe pod Iifro na npr. .Jntra. Sobo s posebnim vhodom 11 S e ta takoj trgovski potnik, ki je stalno na potovanju Ponudbe na upravo «Jutra* pod .Trg potnik. 2881» Gospod išče sobo It prijaznosti bt pomiral pri učenju slasti is matematike Ponudbe na upravo «.'«-,» pod •Miren I«. £8321 Sobo pri bolJH ohlteljl. po motnosti s klavirjem ilče član oper« Ponudb, na upravo •Jutra, pod Iifro «Opera». OUtsSa- Gramolonske plošče najnovejših slovenskih posnetkov kakor: Oj Doberdob. Vigred se povrne, Ko-rolke narodne pesmi. Jaz bi rad rdečih roi, Gor fiei tzero in mnogo drugih lepih slovenskih napevov bomo Izdali ie ta mesec. — Zahtevajte ie danes seznam teb plolč. katerega razpo-iiljamo zastonj A. Ras-berger, Ljnbljana. Tavčarjeva (Sodna) ulca Stev B. 28234 V upr. »Jutra* naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Agilen 13563, Crnooka. Pla-vooka. Dobra provizija. Duševni boj, HvaleJ.nort 28. Ljubezni vir. Kapital 1087. Marljiv 13745, Maj v jeseni, Polona, Neizgovorjena misel, Plemenit značaj. Dobermani čistrokrvni mladi psi se prodajo v Celiu, Uaberje St. 21. 28297 Lovski pes l':tJi star. najboljgi za brakado, istrske pasme, bel s črnimi lisami se proaa. Naslov pove uprava «Jurra» £8209 Solnčna soba opremljena, s posebnim vhodom se s 1. dec. odda. Naalov pove uprava «Jnrra, Prazna soba se Ilče v sredini mesta. Panndbe na npravo .Jntra. ped značko •Pomik 18748». 2835S Opremljena soba se ilče sa takoj Ponudbe na upr. .Jntra. pod Iifro .Zastopnik >. 2S359 Hrastov pult skoro nov, dvodela s predal) tn vtotentml .tek lenimi plolčaml •• proda — Istotako t velika okenska okvira a dvojnimi telesni-mi upirali (polknl) Pojasnila daj« Pristov t Bricelj. LjuMJana. Aleksandrova e 1 ta Jabolka najboljla namizna raspoll-IJa v vsaki mnotini tvrdka Peter Betlna. Radeče pri Zidanem mostu. — Istotam s« sprelme tudi n S e n e e. S7T14 Jabolka fina namlana do S000 kg kapi Dijalki dom v Kočevjn - Ponudb« franko Kočevje dlrsktao. S000 Oln naerade nlačam ta preskrbo ali od-"top nemallitenega stanova-nja »—S sob s pritiklinaml. Pogodba za na|maaj f leti pogol Event. ta da tadl po.ojflo. ali plača ta 1 leto naprej. Penndb« > opisom lege stanovanja In e značko najemnine pod Hfro .Samski dom. na apr. .Jutra., «707 Oprem llena soba lepa. v hlltlnl glavne pelte se odda solidni gaspodldnl. Naelov por« oprava .Jntra. «8848 Mesečna soba I dvema posteljama, r srel dlnl mesta s« odda s 1. decembrom Naalov pove upr. •Jutra.. 18854 Separlrano sobico ilče uradnik Ponndbe pod ap*sU je stopnice, ki se vedle na prosto. Na koncu je opazil koSček modrega neb*. Lionel ni odgovoril, toda posluževal se je Misterijinega telesa kot živega ščita in približal se je stopnicam. Ko je stopil na prvo stopnico, je sirovo sunil mlado ženo v sobo nazaj in naglo za seboj zaprl vrata. Bil je rešen; solnčen žarek je veselo sijal na najvišjo stopnico. — Svoboden sem! je zamrmral In se zmagoslavno nasmehnil. Razen tega pa tudi vem. kam odpotuje moja sovražnica. Obrisal si je pot in kri s dela in začel počasi stopati pe stopnicah navzgor. Ko pa je stopil na četrto stopnico, so se tla izmaknila pod niegovmi nogami, stopnice so izginile in zvalil se je v globoko temnico. Glava mu je udarila na oster kamenit rob in izgubil je zavest. Tretje poglavje. Misterijin ujetnik. Ko je Lionel zaprl vrata za seboj, so preplašeni Kitajci molčali, toda ko so začuti škrtanje obračajočih se stopnic in krik, ki ga je izusti! Lionel pri padcu, so glasno izražali s ^je zadovoljstvo. Edino Misterija je molčala. Gledala je temno in nasprotujoča si čustva so se borila v njej: sovraštvo, jeza in občudovanje. — Vkliub vsemu smo tička vendarle ujeli, je zmagoslavno kričal Kuan/Ting. — A ne s tvojo pomočjo, je jezno odvrnila Misterija. Če bi ne Hi! ti tako nepreviden, bi ne bil Bradv niko!i priše! v podzemsko mesto in ne eden izmed vas ni našel sredstva, da bi mi pomaga!, ko je prit:ska! cev svoiega brovvninga na moje sence. — Ničesar nismo mogli storiti, ker smo se bali da vas ubije. — Postreliti bi ga bili morali iz daljave, saj se nahajajo med \'ami izhorni strelci. —Bali smo se, da vas ranimo. — Nait: bi bi1! morali kako rlntgo zvijačo ... Že snet sem morala opaziti, da vsi skupaj niste dosti vredni. Toda pustimo to. K>.r ie sedaj v naši pesti in Ver nam je že storil toliko zlega, se ga moramo čim najhitreje odkrižati. Kitajec, ki ie bi! vedno previden, je delal: Skoro gotovo se mu pri padcu ni nič hudega zgodilo in razen tega ima Se svoj pihatnik. — To se pravi, je deiala Mistfriia zanifljivo. da ie uiet in ranjen in da se ga vkljub temu bojite. Uporabite torej sredstvo, ki ugaja vaši strahopetnosti. Odprite vodovod, da na ta način utone v ječi. To povelje je le s težavo izgovorila in vkljub svojemu sovraštvu se je le s silo mogla odločiai k temu. Kuan«Ting je navdušeno pozdravil to povelje: — Tako storimo, je zakiical. Na ta način se čisto enostavno odkrižamo svojega sovražnika in brez vsakega ropota. — Torej hitro, in molči mi že enkrat o tem človeku! Kitajec se je priklonil, odprl omaro, ki je stala v kotu sobane, in tam začel vrteti železno kolo, ki je zapiralo cev, ki je bila v zvezi z mestnim vodovodom. Lionel, ki je ležal onesveščen na dnu luknje, v katero je bil padel, se je nnenkrat zbudi! od ledenega hlada. Odpri je oči in zapazil, da leži sredi velike luže. V višini dveh metrov pa je mogočen curek vode teke! iz velike pipe v zid. Lionel je takoj razumel, kakšen načrt imajo njegovi nasprotniki: utopiti ga hočejo v tei luknji, ne da bi se mogel braniti. Voda mu je že skoraj segala do kolen. Pregledal je v nag'ici stene ječe. toda nikjer ni bilo vrat; edino na stropu je opazil odprtino, skozi katero je pada'a !uč. toda t?, je bila preprečena z železnimi palicami. Skušal je splezati do vrha toda stene so h!'e čisto gladke in zaman se ie trudil. — To not sem v resnici izgubljen in ni mi rešitve, si je mislil. Voda ie silno naglo pritekala. Segala mu ie že do pasu. Tu je prišel na genialno idejo. Vzel je hrowning in h'adno nameril na eno že'ezm'n palic. Roka se mu r>i treska. Zaiedno z rezkim pokom je odlete! kos debelega, a zarjavelega železja. ZaHovolino se je nasmejal. — Ne bodo me ne! Ravno tako točno je oddnl še več strelov, med rem ko mu je voda rasfa že do prsi: toda železna rešetka ie bila razbita. Trenutek pozneje ie že mora! plavati, da ni utonil Leže se le držal nad vodo in čaka! nekaj minut, da ;e toliko narastla, da ie lahko z roko prijel še ostale iz zida štrleče palice. Obupno je zagrabi! zanie in se hotel -K-iimiti. a med tem f!a ie voda, ki ie začela z veliko silo bruhati pod njim. porinila skozi odprtino in odnesla v svoiih mogočnih vrtincih kot slamnato bilko Slabotna dnevna luč mu ie kazala, da se nahaia v do'r>em, a nizkem podzemskem kanalu: tok ga ie bil zanesel v mestno kanalizacijo. LEONHARDi JEVA ČRNILA ru4 1.6PIUA. BARVB Z* ?!OK ITO PROIZVAJA e»0 STARIM« PR£»SKuSeNIIWI1 IZVISNIMI RECEPT! TOVARNA ..PENKALA" CDMUNO UOSTER < CfroG O O ZAORES preselitve! 1 Veliko pozornost je vzbudil Sorlijev roman ZADNJI VAL ki se gadi v Rogaški Slatini Cena broš. knji»i Din —, vezani 48 —, pošt. i-so Naročila ns Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani «$1 ^ Slavnemu občinstvu in cenjenim strankam uljudno nazna- njam, da sem se preselil iz Gosposke uiice štev. 2 na Giawni trg st. 15 v hišo Hranilnega in posojilnega društva, kjer se nahaja pisarna. J Istotam se sprejemajo vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera L bom vedno vestno, solidno in po nizki ceni izvrševal. Mihas! Dobrave slikar in pleskar, Celje. #S d v • i i • i n Knjigarni uaivuvNc lau i Kdoi* oglašuje, ta napreduje! j________________ Priporočamo za patriiotične in slavnostne prireditve MIRKO KOROUJA: JUGANA, VILA NAJMLAJŠA Dramska vizija v enem dejanju (3 osebe) Cena s poštnino vred 775 Din Naroča se pri knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani. BISSV-riiA J*®!^*« ; —-----------«„,„. - $ - - fement JI* I* * * ® SHrila, Kralia »etra 8, tet. 220. H. PETRSC, LJubljana, Gosposvetska c. 8. Tsiefon 3«. pos:aj.i'žiihcenahpri L UM. Sv. Petra e. 27, ioleg hotela Tratnik Popravila, ^rekrcienje, s na tri oblike. Nujna popravila v šestih urah. Kfasno izbire Brel posebnega obveatiiaL Koura& Elsbacfter naznanja v svojem in imenom vseh drugih sorodnikov, da je danes naš ljubljeni polbrat, striček in prastric, gospod bivši trgovec, župan in častni občan v Kozjem podlegel ob pol 7, uri z vdano potrpežljivostjo in previden s svetetajstvi zavratni bolezni v 77. letu svoje starosti. Pogreb se bode vršil v torek, 10. novembra 1925 ob 16. uri v Laškem, kier se bodo položili zemeljski ostanki v rodbinsko grobnico. trtek. 12. novembra 1925 ob pol 8. v nadžupnijski cerkvi v Laškem. Laško, dne 8. novembra 1925. Mini zavod za trsovino in lili LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (j lastnem POJMO). nudi Vam po izredno zmernih ^ renah ve'ezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime In morske Vave tvrdka PETEK KOSAL (KRANJ) j lita UM umu 1 Zanesljivim plačnikom tudi na obroke, a Eupnlte samo prvovrstno tace suinlsRo mas »le J. P. j Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani i Najnižje cene! Solidna rostrež^a! Razpošilja se v sodih po 50. 100 in 200 ki?. ' }3Sa * Dii lin liiili * v vseh modnih barvah stanejo samo 31 Din : pri tvrdki | a ■ B Mestni trg i 7 een-a g ■ Ljubljana, j Dsnaturirsm špirit 907, I ; nudi v vsaki količini no tovarniških cenah -tu ZORA Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Tei 534. Za detailno prodajo je špirit oakovai v ste- t klentcsh po novem finančnem predpisu, ' naksr posebno opozarjamo Interesente. I toorterji! Eksporlerji! Kunčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in na:ceneje potom Obrestovan^ vlog, nakup In predaje vsakovrstnih »r t dn ostnh papirjev, 6ev\i in valut, borzna naročila. pretiuiml in kredit) vsafce vrste. esmmpt in tofcaso menit ter nakazila v tu- la Inozemstvo, sate-deposit* Itd. Itd. Brzofcvke: Kredit Llubpana Telelcn 40. 457, 548, 805 In 8C6 v natvažnejših italijan. dn?vnikih, ki so: II Corriera deti? Sera. Mi'ano; La Sera. Mila o; I.a Ginstizia, M lano; Fd''tost, Trie ste; L a Sera, Tresle, II Popolo di Treste; Goriška Sira^a, Gorizia; Mondo d' 'orna; La Tribuna di Roma; 11 Secoo XIX. Genova; II Corrlere Mer-cantile Genova; II Mezzogiorn'> di Na-poli; La Vedetta d'!ta!ia, Fiume itd. Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedb' oglasnega teksta in prostora tako .tali ansko zastopstvo dnevnik? .JUTRO* PUBBIICITA G. CEHOlfiN Triesie, Viale XX SetUmbre 65 i Podružnica i Milanu. Ifla Solferlno N 11.