o b « 5 V o o o. 5" P o' t Ljubljana, 27. februarja 1997 & številka 7 # letnik 56 POGAJANJA BODO BOU KOORDINIRANA! Za sindikate je kolektivna pogodba tako pomembna kot za državo ustava. Brez kolektivnih pogodb niso možna pogajanja ne z oblastjo ne z delodajalci, brez kolektivnih pogodb ni osnovnega instrumenta, s katerim bi lahko sindikati zavarovali najnižji prag gmotne, socialne in pravne varnosti delavcev. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo se tega, ko so lani septembra delodajalci odpovedali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, zavedali. Da bi ohranili sistem kolektivnih pogodb in z njimi določenih pravic delavcev, smo se znali v odločilnem trenutku organizirati in delodajalcem odločno reči ne- Z opozorilno stavko, v katero smo vložili veliko truda in tudi sredstev, smo dosegli, da splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo velja tudi v tem letu. bo segli smo tudi, da pogajanja temeljijo na njenih določbah. Ze v prvih dveh mesecih pogajanj ugotavljamo, da pogajalska skupina delojemalcev 'le dnela lahkega dela. Sindikalni pogajalci so pod hudim pritiskom delodajalcev, j Ze lij o zmanjšati socialno in pravno varnost delavcev, sindikate izločiti iz. po-aJetij ter bistveno sprementi plačni sistem in politiko, seveda na nižjo raven. Prenova splošne in panožnih kolektivnih pogodb bo zahtevala na eni strani 0 grom no strokovnega dela v sindikatih, na drugi strani pa veliko zaupanje v pogajalsko skupino. Brez tega dvojega je lahko projekt prenove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb ogrožen. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je tega zavedalo. Da bi vzpo-stavilo sodelovanje med sindikati dejavnosti in pogajalsko skupino za prenovo SP' osne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, je predlagalo oblikovanje širše pogajalske skuPine Zveze in sindikatov dejavnosti. Ta skupina, ki naj bi bila strokovna in °Perativna, mora biti v pomoč pogajalcem Zveze svobodnih sindikatov Slovenje z delodajalci pri oblikovanju pogajalskih izhodišč, predvsem pa bi morala Vi sproti informirana o rezultatih pogajanj. P*’-tem se člani pogajalske skupne sindikatov dejavnosti zavedamo, da je po-> e no strategijo in taktiko pogajanja ter pogajalska izhodišča v času pogajanja Zavarovati pred možnim prenašanjem v širšo javnost in nasprotno interesno stran. Sindikati dejavnosti smo izjemno zainteresirani, da se ob prenovi splošne ko-c tivne pogodbe za gospodarstvo vanjo vgradijo določbe, ki bodo utrdile kolek-‘vne pogodbe dejavnosti, tudi na račun splošne in podjetniških kolektivnih po-s°db. Zato je razumljivo, da želimo pri nastajanju predloga spremenjene in do-Polnjene splošne kolektivne pogodbe aktivno sodelovati. a zadnji seji pogajalske skupine smo se člani in hkrati predstavniki sindika-ov dejavnosti dogovorili za učinkovitejši način dela. V delu pogajalske skupine ^spiemembe in dopolnitve splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo boSandi dim0/ brevZ.cl koordinacijo med neposrednima pogajalcema Zveze svobodnih ‘aikatov Slovenije in pogajalsko skupino. Por °xjVorili smo se’ cla bo GreS°r Miklič do naslednje seje skupine pripravil ^ ° dosedanjih pogajanjih, člani pogajalske skupine pa bomo pripravili ■ odisča za možne spremembe in dopolnitve splošne kolektivne pogodbe za gozdarstvo od 26. do 34. člena. Sandi Bartol Janez Černač, gozdarski strokovnjak iz Kočevja, je za pobudo o predhodnem zakonodajnem referendumu, s katerim bi naše gozdove zavarovali pred tujimi veleposestniki, že zbral 1000 podpisov. Zbiranje 40.000 podpisov, ki bi državni zbor moralno zavezali k spremembi zakona o denacionalizaciji, bo vodil poseben odbor, ki bo imel sedež na ZSSS. Več na strani C2P ENOTNOST V STEČAJU f Oki-Gž™ sodišče v Ljubljani je 24. brueifj9 za CZP Enotnost začelo tečajni postopek. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Braneta ^°rseta, odvetnika iz Ljubljane. . bodišče poziva dolžnike, naj pora-r..3^0.dolgove stečajni masi. Upniki £3naJ svoje terjatve prijavijo v dveh \/ii«Seci,^ od dneva, ko bo stečaj obja-S v Uradnem listu Republike Slo- Ij 1jJunijaar0k 23 preizkus teriatev bo * ^aradi morebitnih nesporazumov e enkrat objavljamo, daje izdajanje asopisa Delavska enotnost v začetku 'etosnjega leta prevzel Svet ZSSS. 'kovinarji in drugi delavci v uredništvu pa pn novem izdajatelju za zdaj de-am° po pogodbi. Protest proti prodaji Nožev Slovenske železarne so že šest let podržavljene. Čeprav so organizirane v enoten državni koncem, nasprotja in tudi konkurenca med bivšimi samostojnimi podjetji z Jesenic, Raven in Štor ni prenehala. Naj večji kamen spotike je družba Metal, v katero so združeni ravenski in štorski metalurški obrati. Aktiviste Skei ravenske lokacije razbuija tudi načrtovana prodaja Nožev, ene redkih ravenskih družb, ki poslujejo pozitivno. Predsedniku vlade Janezu Drnovšku so poslali pisni protest. Prodaji te družbe nasprotujejo, ker še nimamo zakona o lastninjenju državnega premoženja. Prodaja ni skladna z namerami zakona o privatizaciji državne lastine, saj bo zaposlenim preprečila udeležbo pri lastinjenju. Dodajajo, daje prodaja v nasprotju s strategijo razvoja železarn, do katere se vlada še ni opredelila. Drnovšku predlagajo, naj se o prodaji Nožev odločijo sestrske in druge družbe z ravenske lokacije. Odgovorni aktivisti Skei družb z raveske lokacije menijo, da država ne bi smela prodajati uspešnih železarskih družb, ampak le tiste, ki niso v poslovni funkciji. f K Več o problemih Slovenskih železarn na strani 4 SFMM DNI V SINDIKATIH ftfi 27. febraarja 1997 Piše: Srečko Čater, predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Upam na boljša čase vkmaliistifu V nasprotju z nekaterimi našimi kolegi smo v kmetijstvu že na začetku volilne kampanje potegnili črto pod dogajanji v minulem mandatnem obdobju. Ugotovili smo, da so se naša pričakovanja, ki so bila smela, vendar ne neizvedljiva, uresničila v vseh tistih segmentih, kjer smo imeli dovolj argumentov, moči in pripravljenosti. Padli pa smo povsod tam, kjer je politika argumentom, znanju in stroki podstavila nogo. Bilo bi zelo krivično, če bi vlado, ki odhaja in ki je v preteklih letih izvajala strategijo razvoja kmetijstva, v okviru danih možnosti kritizirali podolgem in počez. Z vso odgovornostjo lahko trdimo, da je ta vlada, ki je bila naslednica neke druge vlade, v teh nenormalnih tranzicijskih časih storila dosti manj škode, kot pa je to uspela njena predhodnica, ki je z nedomišljenimi zakoni pripeljala kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo na sam rob propada. Zakon o skladu kmetijskih zemljišč, ki je kmetijska podjetja oropal vsega s petdesetletnimi odrekanji pridobljenega premoženja, je nedvomno kraja, ki bo morala po vzpostavitvi pravne države ponovno v presojo. Ta zakon je skupaj z zakonom o denacionalizaciji od 23. 2. 1992 do 31.12.1996, spravil na cesto 8575 delavcev v naši dejavnosti. To pa pomeni, da je vsaj še enkrat toliko družin ostalo brez sredstev za preživljanje. Ti delavci, ki so dvajset, trideset in več let garali v vseh vremenskih razmerah, so do leta 1990 zagotavljali 84-odstotno samooskrbo s hrano v državi Sloveniji. To so bili nenazadnje delavci, ki so 3 odstotke od BOD dajali za nepovratna sredstva za oskrbo s hrano in razvoj kmetijstva. Teh sredstev se je nabralo bistveno več, kot jih je imel kdaj koli na razpolago odhajajoči minister dr. Osterc. Politika in ne delo kmetijskega ministra je vzrok za krivice, ki smo jih v zvezi sindikatov s pomočjo ministrstva za delo reševali, kakor se je pač dalo. S pomočjo Rine Klinar, ki je upoštevala dogovor o sistemskih presežkih, smo uspešno rešili 287 primerov. Ko je prišel minister Rop, je bila zadeva bistveno težja in uspehi le še posamični. Medtem ko se je po vsej državi vpilo, ko je šlo za propad industrijskih gigantov, kot so bili TAM, EMO, LITOSTROJ, so nam kmetijska podjetja usihala tiho in neopazno z znatno pomočjo neodločnih liberalov. Razlika je bila v tem, da je v prvem primeru šlo za koncentrirano delovno silo, kmetijska podjetja pa so zaposlovala v glavnem do 100 delavcev, ki so postopoma izgubili svoja delovna mesta. Ta delovna mesta so bila po pravilu dokaj oddaljena od Ljubljane in je vladajoči koaliciji s pomočjo medijske blokade uspelo to sramoto ohraniti v temi. Zadnji poizkus revizije lastniške zakonodaje, ki bi ohranil več kot 30.000 delovnih mest, je spodletel, ker je dr. Drnovšek sklenil v korist svoje stranke pogodbo s prvakom SKD, in so parlamentarci LDS vkljub javnim obljubam zabili predlagalcem sprememb nož v hrbet. Minister in sekretarka za prehrano sta prispevala pomemben delež k temu, da je bil zaustavljen razpad predvsem tistega dela prehrambene industrije, ki ga bodo kmetje še kako potrebovali, to je mesnopredelovalne industrije. Zal pa so vsi napori za rešitev našega paradnega konja, Mesne industrije Pomurka, propadli. Politični interes za likvidacijo je bil močnejši od strokovnih argumentov za ohranitev tistega, kar nas je bistveno ločevalo od držav bivšega vzhodnega bloka, kjer so tujci pokupili in pozaprli večino predelovalne industrije. Poleg Pomurke smo izgubili še nekaj manjših mesnopredelovalnih obratov. V predelovalni industriji smo tako v preteklih štirih letih izgubili nekaj manj kot 3000 delovnih mest. Na kmetijskem področju je strokovno zelo močna ekipa pod vodstvom dr. Jožeta Osterca začela izvajati program prilagajanja na vstop v Evropo. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, ni nobena druga dejavnost izdelala tako vseobsegajoče študije, kot jo je dr. Emil Erjavec predstavil vsem, ki se v naši državi ukvarjajo s kmetijstvom. Veliko je bilo narejenega tudi na področju svetovalne službe, ki bo ne glede na to, da bo verjetno pod novim ministrom ustanovljena kmetijsko-gozdarska zbornica, nosila glavno breme izobraževanja in svetovanja za čimmanj boleč prehod v Evropo. Ministru, ki začasno odhaja, se moramo zahvaliti za strokoven, korekten in nepolitičen pristop k reševanju sistemskih presežkov in ohranjanju delovnih mest v predelovalni industriji. Zavedamo se, da mu omej ena finančna sredstva niso dovoljevala storiti kaj več, kot je bilo storjeno. Usklajevanje želenega z možnim so določili agresivnejši ministri drugih resorjev. Če primerjamo, kaj je bilo za razpoložljiv denar storjeno, moramo ugotoviti, da je bilo delo našega ministrstva uspešno. Uspeh pa bi bil seveda dosti večji, če bi si dr. Osterc uspel zagotoviti sredstva, ki bi glede na pomembnost temu resorju pripadala. Ravno tu, kjer je strokovno uspešen, vendar premalo napadalen minister imel premalo podpore v vladi, pa pričakujemo uspeh novega ministra, sindikalnega kolega Cirila Smrkolja. Nasledil je strokovno izredno sposobno ekipo, ki bo podprta z dodatnimi sredstvi lahko tudi uspešna. Imamo strategijo, ki potrebuje samo finančno podporo. Imamo kader in voljo, ki nas lahko še pred letom 2000 spravi v položaj, ko vstop v EGS ne bi bil agrarna katastrofa. Uspeli smo ubraniti pomemben del predelovalne industrije, ki je temelj za spopad z Evropo. Ali jo bomo uspeli dvigniti na ustrezno raven, pa je odvisno od tega, ali bo novi minister uspel prepričati predsednika vlade, da kmetijstvo ni folklora, marveč resna gospodarska panoga, ki v sodobni državi s takšnimi naravnimi resursi, kot jih imamo mi, potrebuje znatnejšo podporo, kot ji jo je država dajala do sedaj. Ker poznam bojevitost donedavnega sindikalnega kolega Cirila Smrkolja, računam tudi, da ga bodo podprli številni kmetijski strokovnjaki v njegovi stranki, ki so v parlamentu. Upam na boljše čase v kmetijstvu. Prvak SLS z najožjimi sodelavci ima torej priložnost, da z dejanji pokaže, kako resno je mislil v predvolilnih nastopih, ko je slovenskemu kmetu in delavcu obljubljal, da bo lahko živel od svojega dela. Kvaliteta podpore kmetijskemu ministru bo zagotovo prvi preizkusni kamen za podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Na tem področju se bo zelo hitro videlo, ali govori in dela isto ali pa tako kot njegov šef eno govori, dela pa drugo. Sindikat kmetijstva in živilske industrije si bo prizadeval za tvorno in uspešno sodelovanje pri ohranjanju delovnih mest in za dosledno izvajanje kolektivne pogodbe, ki bo v veliki meri odvisna od pogojev gospodarjenja. Od države bomo zahtevali predvsem razbremenjevanje tistega dela dejavnosti, ki tudi v razvitem svetu ne prenese obremenitev, kijih plačujemo pri nas. Na oltar političnih nasprotij smo od leta 1991 po nepotrebnem žrtvovali več kot 11.000 delovnih mest. Ta trend smo uspeli v drugem polletju 1996 bistveno upočasniti, čeprav nam v kmetijski primarni proizvodnji grozijo nova odpuščanja. Od novega ministra pričakujemo, da bo preprečil nadaljnji osip v tej pomembni panogi. NAROČILNICA Financiranje svobodnih sindikatov I! • •' .. ' «P1 Naročamo ..... izvod(ov) Delavske enotnosti.Časopis pošiljajte na naslov: Plačnik teh izvodov je: .......................... Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 150 tolarjev. Za naročnika: ČUTIM, DA SMO BLIZU REŠITVE Precej lažje je odgovoriti, zakaj še ni sprejet pravilnik o financiranju in finančno-materialnem poslovanju, čeprav se tudi teh odgovorov ne da stresti iz rokava. Imajo svoj zato in svoj zakaj. Veliko težje bi bilo odgovoriti, zakaj vsiljenega pravilnika nihče ne spoštuje oziroma si ga razlaga kakor mu ustreza. Preprosto, bilo je toliko različnih interesov in številnih bregov, da jih ni bilo moč spraviti na skupni imenovalec. Tudi na sam dvig članarine z 0,6 na en odstotek, torej na njeno povišanje za 0,4 odstotka, so bili različni pogledi in s tem seveda tudi težave, kijih ne gre podcenjevati. Včasih je potrebno preprosto pustiti času čas. Nekatere stvari morajo preprosto dozoreti. Odnos posameznih sindikalnih funkcionarjev meje, kljub razumevanju in spoštovanju problematike, le nekoliko presenetil. Njihovo stališče: ne izgubiti tistega, kar že imate oziroma imamo - v mislih so imeli članstvo in članarino - ni ravno hrabro in perspektivno. Postaviti se na stališče: najprej bodite gotovi, kaj boste pridobili in kaj izgubili, ne more dati rezultata. Branili so se s preprosto logiko, najprej dobro spoznaj naslednji korak, šele tedaj zapusti stopnico, na kateri stojiš. Toda tedaj tiste stopnice sploh ne bo zapustil, kajti naslednjega koraka ne moreš spoznati, če ga ne narediš. To je podobno kot, če ti kdo reče, zdaj me pa najprej nauči plavati, šele potem bom šel v vodo. Toda ali se sploh da naučiti plavati, ne da bi šli v vodo? Tako je pač v življenju: vselej zapuščaš znano in greš v neznano. Tako je tudi s članarino. Zapuščamo znano, kije tako, kakršno je, in gremo v neznano, ki pa mora biti zagotovo boljše od tega, kar sedaj je. Danes imajo sindikati veliko pozitivnih izkušenj; veliko pozitivnih izkušenj imajo tudi sindikalni funkcionarji, ki so prešli na enoodstotno sindikalno članarino. Veliko truda so vložili v ta projekt. Ti zgledi bi morali vleči in so vredni spoštovanja. In na srečo sindikatov in članstva je prešlo na obračunavanje enoodstotne članarine veliko sindikatov dejavnosti. Posamezni pa bodo to storili v nekakšnem prehodu, korak za korakom. Tudi to je dobro, veliko bolje kot nič. Projekt višine članarine zahteva in je zahteval velik vložek dela sindikalnih funkcionarjev. In jasen odgovor in ponudbo^ kaj za ta dvig dobi član sindikata. Tu se član-stvo obnaša zelo pragmatično. Za sistem daj-dam gre. O tem, kaj več ponuditi članu za ta dvig, smo v časniku Delavska enotnost že govorih, pa vendarle bi nekaj ponovil: zagotoviti moramo, na vseh ravneh, več stroke ia znanja; boljšo informiranost članstva, organov in organizacij; več izobraževanja sindikalnih kadrov; oblikovati različne sklade; še nadalje zagotavljati brezplačno pravno pomoč; ohraniti organizacijsko mrežo; poiskati najugodnejšo kombinacijo zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja za naše člane in še se da naštevati. Z vodstvi sindikatov dejavnosti s®° se v tem času dogovorili o nekaterih možnih skupnih načelih za oblikovanje akta, ki bi urejl li- ti. ih ia a 1:© III Programska seja upravnega odbora Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih Podjetnikih v Podravju ZA DODATNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE NI NIKOLI V hotelu Radin v Radencih so se pred dnevi na programski Seji sestali člani upravnega odbora Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Podravju, ki deluje za Potrebe dodatnega izobraževanja in usposabljanja 5.295 de-,avcev pri okoli 3500 samostojnih podjetnikih na območju obrtnih ?bornic v Mariboru, Lenartu, Pesnici in Rušah. Na seji, ki jo Je vodil predsednik Janez Gubenšek, so pretresli poročilo o delu sklada v lanskem letu ter sprejeli program dela in finančni načrt za letošnje leto. “Izobraževanje odraslih je izjem-n° pomembno za hitrejši razvoj in Prestrukturiranje slovenskega 2°spodarstva,” je uvodoma dejal Janez Gubenšek. “Razdalja med °svojenim in potrebnim znanjem J® Pri nas čedalje daljša, zato jo je ^se težje premeščati. Analize kažejo, da se zaposleni v Slovenji izobražujejo mnogo manj kot v razvitih državah. Če tega ne bomo bremenili, bo Slovenija v razvoju Se bolj zaostala za razvitimi drža-Varn'- Zavedati se moramo, da bo "jiela dobre delavce samo tista obratovalnica, ki bo nenehno skrbela za dodatno izobraževanje svojih delavcev.” !Vjna je vsestranka 'Zobraženost in UsPosobljenost delavcev , naših obratovalnicah morajo e,ayci marsikdaj poprijeti za različna dela, zaradi česar morajo poleg svojega osnovnega poklica biti usposobljeni še za marsikaj. Na potrebo po vsestranski usposobljenosti delavcev opozaijajo tudi strokovne sekcije pri območnih PREPOZNO Janez Gubenšek: Zaposleni v Sloveniji se še vedno izobražujejo manj kot v razvitih državah uspešno. “Posamezniki, ki sojih v vodstvo sklada imenovale območne obrtne zbornice in Sindikat obrtnih delavcev, so se povezali v homogeno skupino, ki ve kaj hoče in kaj od nje pričakujejo tako lastniki kot uporabniki sklada.” Na programski seji upravnega odbora Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjet- ladov in sindikata 23 delavcev in podobno). Med delavci pa vlada še prav posebno zanimanje za strokovne ekskurzije in oglede sejmov, kijih organizira sklad. Tako je lani s pomočjo sklada obiskalo specializirane strokovne sejme v Sloveniji in tujini blizu 550 delavcev, kar je več kot 10 odstotkov vseh delavcev pri samostojnih podjetnikih v Podravju. Poleg tega pa je sklad delavcem razdelil še blizu 200 vstopnic za različne strokovne sejme, ki sojih obiskali v lastni režiji. Naj večje zanimanje je lani vladalo za obrtni sejem IHM v Miinchnu, za avtomehanični sejem v Frankfurtu, za živilski sejem v Frankfurtu, za obrtni sejem v Celju, za frizerski sejem v Bologni, za gostinsko turistični sejem v Mariboru, za sejem mode v Ljubljani in za kmetijsko-živil-ski sejem v Gornji Radgoni. Dobro sodelovanje z območnimi obrtnimi zbornicami in sindikatom Po besedah Vlada Belšaka bo podobno kot lansko leto tudi letos sklad posvetil veliko pozornosti formalnemu izobraževanju, neformalnemu izobraževanju in različnim oblikam priložnostnega učenja, poleg tega pa se bo vključil dstvo sklada se zaveda, kaj od njega pričakujejo lastniki in uporabniki za^h z» orn'ca'1- Zato je sklad nikih v Podravju so postregli tudi nu!™ :r.a.zevanJe delavcev pri sa- s konkretnimi številkami. Po besedah sekretarja sklada Vlada Belšaka je tako denimo lani sklad organziral veliko tečajev. Tečaj za varstvo pri delu je obiskovalo 253 delavcev, tečaj za higienski minimum 15 delavcev, pe-dagoško-andragoški tečaj 18 delavcev, kuharski tečaj 8 delavcev, tečaj za voznike viličarjev 6 delavcev, tečaj za krmiljenje 2 delavca, računalniški tečaj 18 delavcev, tečaj nemščine 7 delavcev, tečaj za vulkanizerje 4 delavci, tečaj za pigmentacijo v kozmetiki ena delavka in tečaj za varstvo pred požarom en delavec. mostojnih n T ae‘7-u P • ncU • ” , Podjetnikih z njimi usklajeval svoje programe.” jau,anez Gubenšekje poudaril, da 'lKo 'zobraževanje delavcev pri n™ ?stoJn'11 Podjetnikih uspešno Poteka samo, če si zatoprizade- tudi v akcijo vseživljenjskega učenja, ki jo organiziraAndragoški center Slovenije. “V vseh aktivnostih sklad sodeluje z območnimi obrtnimi zbornicami z našega področja in s Sindikatom obrtnih delavcev v Podravju. Sodelovanje teče predvsem pri ugotavljanju potreb in izvajanju aktivnosti. Neizogibno pa je tesno sodelovanje s strokovnimi sekcijami pri območnih obrtnih zbornicah, ki so vir informacij za ugotavljanje izobraževalnih potreb,”je dejal Belšak. V razpravi, ki je sledila, je Janez Šauperl opozoril, da mora sklad budno spremljati pogajanja o novi kolektivni pogodbi. Vanjo je namreč nujno potrebno vključiti vsa določila, ki govorijo o delu sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih ter o zbiranju sredstev zanj. Po njegovem mnenju bi bilo koristno v sklad vključiti tudi večje obrtnike, ki ne poslujejo kot samostojni podjetniki, temveč imajo svoje družbe z omejeno odgovornostjo. Šauperl je prav tako opozoril na probleme, ki lahko nastanejo, ko bo pri nas ponovno steklo mojstrsko izobraževanje. Med delavci bo za tovrstno izobraževanje vladal velik interes, zato bi se morali skladi na to ustrezno pripraviti. Prav tako ostaja vprašanje, kakšen odnos bo imel sklad do vajencev, ki bodo hkrati tudi delavci pri samostojnih podjetnikih. Usposabljanje za sindikalno delo Sekretarka območnega odbora Sindikata obrtnih delavcev v Podravju Branka Jurak pa se je zahvalila skladu za to, daje podprl izobraževanje sindikalnih zaupnikov. Poudarila je, da se mora dober delavec poleg svojih dolžnosti zavedati tudi svojih pravic, saj se samo tako lahko enakopravno pogaja z delodajalcem. Za pogajanja z delodajalci pa delavce usposablja sindikat. “Zavedati se moramo, daje lahko obratovalnica dobra samo, če so v njej zadovoljni tako delodajalec kot delavci. Propad obratovalnice prizadene tako delodajalca kot delavce. Zato je potrebno vse probleme reševati s pogajanji in sklepanjem kompromisov, česar pa seje potrebno prav tako naučiti kot vsega drugega,” je sklenila Jurakova. Tomaž Kšela ^jo tako delavci kot delodTal- v n • ?e n' .m°goče naučiti najstniški dobi, pa tudi vsega '-nanja človek v življenju ne po-lrebuje naenkrat. Zato se pravza-Pra.v moramo ljudje učiti in se-|atl P° novem znanju vse življenje. re? Pa je tudi, da nas marsikdaj odatnemu izobraževanju in . uin ci£,v^ vanj ^Posabljanju prisilijo šele raz-^ ''re. Zavedati pa se moramo, da h; -v * n* nikoli prestar, da se ne 1 se česa naučil, če le ima voljo.” Usi VPrete^em letuje naš sklad sn-egeldomaJa vsem željam po-meznikov ter manjših in večjih ^P>n delavcev pri samostojnih odjetnikih v Podravju po izo-azevanju. Pri vključevanju de-DaVcev v izobraževalne programe smo sledili priporočilom delo-jalcev”je prav tako ^.,1 Guben-ai,; “Doslej naš sklad ni odklo-sf nobene upravičene zahteve P'ačilu stroškov izobraževanja.” Janez Gubenšek je na koncu lii r so v v°dstvu sklada pravi dje in da sklad zato deluje Veliko zanimanje za strokovne sejme S pomočjo sklada pa se več delavcev tudi dodatno izobražuje na fakulteti za gradbeništvo, na strojni fakulteti, na višji upravni šoli ter na srednjih in poklicnih šolah. Skupaj se je lani dodatno izobraževalo 16 delavcev. Skladje delavce pošiljal tudi na različne seminarje (na seminarju o električnih instalacijah je bilo 16 delavcev, na seminarju o fotografiji dva delavca, na pripravah za strokovni izpit dva delavca, na seminarju za vodstva sk- Mk. ■rrth, FEBR^^E«p^5?tJNINE NE BODO NIŽJE V mesecu februarju 1997 bo Zavod za pokojninsko in invali- višino pokojnin tudi v februarju. Varovalka, ki je ob spreminjanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v januarju 1996 marsikateri upokojenci niso razumeli m sojo zato kritizirali, že deluje v korist upokojencev! lučka Bolmi Reforma pokojninskega zavarovanja Reforma pokojninskega zavarovanja že nekaj časa buri duhove. Prednosti sedanje ureditve in posledice nujnih sprememb so stranke uporabile v predvolilnem obdobju in tudi pri sestavljanju nove vlade. Sedaj ko bo nova vlada verjetno le izvoljena, prihaja čas za stroko. Prav zato vas bo strokovnjakinja ZSSS in naša sodelavka Lučka Bohm sesnanila z razlogi in cilji reforme pokojninskega zavarovanja in prikazala nekatere možne posledice. Ko bo državni zbor končno izvolil novo vlado, bo lahko zavihal rokave in se lotil že v juliju 1996 pripravljenih izhodišč za reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. In končno bomo imeli ministra za delo, ki bo stal za izhodišči, ki jih je vendar pripravila vlada v strankarsko bistveno drugačni sestavi. No, po vseh peripetijah kaže, da bo novi minister za delo prav tisti, kije ta izhodišča podpisal. Kandidat za novega ministra je namreč mag. Anton Rop. Aktualnost izhodišč se je s tem gotovo povečala. Izhodišča za reformo za vsakega med nami tako pomembnega sistema, kot je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, terjajo, da jih bralcem Delavske enotnosti na primeren in razumljiv način predstavimo. In ker gre za obsežen tekst z mnogimi predlogi sprememb, se velja dela lotiti postopno. Vsakič bomo obdelali zgolj eno od pomembnejših novosti. Kdor se želi sam prebiti skozi celoten tekst izhodišč reforme, jih lahko najde v 34. številki lanskega Poročevalca Državnega zbora. Zakaj naj bi bila reforma potrebna? Zato, ker naj bi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance, gospodarstvo in državo postajalo predrago. Zavarovanje se draži vsako leto, breme, ki ga danes še zmoremo, bo že v le tri leta oddaljenem naslednjem tisočletju pretežko. Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja se piše zato, da naj bi bila njegova cena leta 2020 znosna. Vlada, kije predlagateljica izhodišč reforme, trdi, daje prišel skrajni čas, da reformiramo nam vsem tako znani in ljubi sistem obveznega pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Če reforme ne začnemo letos, se bo pokojninsko zavarovanje zlomilo najkasneje leta 2020. Takratni upokojenci naj bi zato ostali brez svojih pokojnin! Trditev, ki nas mora zaskrbeti! Navsezadnje bomo leta 2020 med upokojenci prav tisti, ki danes beremo tele vrstice! Kar preračunajmo si, kdaj se bomo upokojili! Večino med nami upokojitev čaka po letu 2020. Pokojninsko smo navsezadnje zavarovani zato, da bomo imeli od česa živeti, potem ko zaradi starosti ne bomo več zmogli svojega dela. In zakaj naj bi, po trditvah vlade, če današnjega pokojninskega zavarovanja ne bomo reformirali, leta 2020 zmanjkalo denarja za pokojnine? Navsezadnje vsi vidimo, da danes pokojninski sistem imenitno deluje. Kar 262.142 starostnih upokojencev, 96.850 invalidskih upokojencev, 83.113 družinskih upokojencev ter 15.805 upokojencev nekdanjega starostnega zavarovanja kmetov vsak mesec brez izjeme na zadnji delovni dan prejme spodobno pokojnino. Kar je več, kar je možno reči za plačo marsikaterega med nami! In tako je bilo vsa pretekla desetletja. Vlada nas opozarja, da pokojninski sistem, ki je imenitno deloval zadnjega pol stoletja, v naslednjem ne bo mogel več zato, ker se zmanjšuje število njegovih zavarovancev in povečuje število upokojencev. Medgeneracijska pogodba je ogrožena Naše pokojninsko zavarovanje namreč deluje tako, da zavarovanci (to smo mi, ki smo v rednem delovnem razmerju, ter vsi samozaposleni) vsak mesec od svojih bruto plač pokojninskemu zavodu nakažemo prispevek za obvezno pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje. Pokojninski zavod ta denar še isti mesec izplača upokojencem v obliki pokojnin. Prispevke nakazujemo pokojninskemu zavodu zato, ker verjamemo, da si s tem zagotavljamo lastno pokojnino za čas po svoji upokojitvi.Takrat nam bodo pokojnine izplačevane iz prispevkov takratnih zavarovancev. Temu se reče medgeneracijska pogodba. Medgeneracijska pogodba je doslej imenitno delovala zato, ker je bilo vedno zavarovancev nekajkrat več kot upokojencev. Za prispevke je bilo treba zato od bruto plače odtrgati le nekaj odstotkov. Zal pa je zavarovancev vedno manj, upokojencev pa vedno več. Po zadnjem podatku iz oktobra 1996 je bilo v Sloveniji le še 1,66 zavarovanca na enega upokojenca. Se pred desetimi leti smo kar trije prispevali za eno pokojnino. Breme je bilo torej skoraj za polovico manjše. Vladaje izračunala, da bo leta 2020 upokojencev že več kot zavarovancev! Pada namreč ne le število zaposlenih, ampak tudi število novorojenih otrok, ki naj bi bili v 21. stoletju tisti, ki naj bi v medgeneracijski pogodbi plačevali prispevke za naše pokojnine. Brez reforme bi to pomenilo, da bi leta 2020 zavarovanci morali prispevati za pokojnine toliko, kot bi jim denarja ostalo za lastno družino. Vlada trdi, da tega takratna generacija ne bo zmogla. Pokojninski sistem se bo zlomil, upokojenci pa ostali brez pokojnin. Da se to prepreči, je potrebno letos začeti reformo. Reforma namreč zahteva mnogo let, zato ne kaže odlašati! (Nadaljevanje prihodnjič) Piše: Lučka Bohm II 27. februar 1997 Prvi del februar 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 1. 1997 dalje) 25,50 3. Ločeno življenje 49.866,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.492,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje september-november 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 79.969 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 39.984,00 - za 20 let 59.977,00 -za 30 let 79.969,00 2. Nagrada ob upokojitvi 239.907,00 3. Solidarnostne pomoči 79.969,00 Vir: Zavod RS za statistika Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nat; rade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec januar, februar in marec 1997 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje september-november znaša 124.915 SIT Strokovna služba ZSSS iifiiniiii sindikalni |NH ftllj KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat delavcev trgovine Težko do »rešitve«, sprejemljive za obe strani Prejšnji teden seje vodstvo sindikata Agrotehnika - trgovina d.o.o. Ljubljana sestalo zaradi zelo nizkih plač in (ne)izvajanja nekaterih določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije z direktorjem in predsednikom skupščine tega nekdaj velikega trgovskega podjetja. Sindikati smo ugotovili, da se kljub uspešni prisilni poravnavi in zmanjšanju števila delavcev v družbi ne izvaja kolektivna pogodba in tudi ne lani podpisani podjetniški socialni sporazum. Sindikati smo prepričani, da so zaradi uspešne prisilne poravnave in deblokade žiro računa prenehali razlogi za omejevanje plač in neizplačevanje denarnih nadomestil, kot so prevoz na delo, prehrana med delom in druga. Vodstvo in večinski lastnik družbe (Sklad Republike Slovenije za razvoj) sta sindikat podrobno seznanila s finančnim položajem družbe, kije zaradi v preteklosti zgrešene poslovne in razvojne politike še vedno v veliki finančni krizi. Kronično jim primanjkuje obratnih sredstev, duši jih plačevanje obresti in relativno majhen promet, ki ne pokrije stroškov dela. Se vedno se niso dogovorili s strateškim partnerjem, ki bi s svežim kapitalom in razvojno vizijo družbo popeljal iz izjemno težkega finančnega položaja. Obe strani sta v konstruktivnem pogovoru iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Sindikat vztraja, naj se delavcem izplačajo najmanj 95-odstotne izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, v katerega so delavci s pogodbo o zaposlitvi razporejeni, in naj se jim ločeno od plače izplačujejo prevozi na delo ter regres za letni dopust. Na sestanku smo se predstavniki sindikatov in vodstva ter lastnika dogovorili, da bi iz predlogov sindikata oblikovali predlog aneksa k že podpisanemu podjetniškemu socialnemu sporazumu. Oboji se namreč zavedajo, da bi sedanja raven izplačil zelo slabo vplivala na delovno razpoloženje in produktivnost dela. Le-ta je poleg drugih ukrepov vodstva ena od osnovnih pogojev za dokončno sanacijo družbe. Na vrsti je sedaj vodstvo, časa za pogajanja pa očitno ni veliko. Sanacija družbe je možna le z upoštevanjem socialnega miru, tega pa s tako nizkimi plačami, kot so sedaj, ni mogoče pričakovati. Sandi Bartol, sekretar Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Gremo smučat! Komisija za šport in rekreacijo pri SDGD je danes (četrtek, 27. t. m.) že izžrebala štartne številke za 34. zimske športne igre gradbincev-ŠIG 97, ki bodo pod pokroviteljstvom Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) v soboto, 8. marca, na Soriški planini. Začele se bodo ob 9.30 z veleslalomom, nadaljevale ob 13.30 s tekom na smučeh (2 km), končale pa ob 17. uri s svečano razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov najboljšim posameznikom in ekipam v škofjeloškem hoteluTransturist, kjer bo nato tudi pogostitev in zabava s plesom. Ker si pokrovitelj in organizator pridržujeta pravico, da v primeru neugodnih snežnih razmer spremenita kraj in datum SIG 97, se lahko o morebitnih spremembah pozanimate pri Janezu Markoviču (GPG Grosuplje, Emonska 8, Ljubljana), telefon (061) 12-54-300. D. K. j>ENA SAMA ZAL ST...« Odločitev o usodi ljubljanskega Roga in tržiške Cevame naj bi bila znana v ponedeljek, 3. marca. Tako je na skupni seji s predstavniki sindikata Skei, stavkovnega odbora in vodstva tovarne ta ponedeljek sklenil delavski svet. KOCKA ŠE NI RADIJ »Da se razmere na našem območju slabšajo iz meseca v J®sec, ugotavljamo in opozarjamo že lep čas; da se bodo »" tako zaostrile, si nismo upali niti pomisliti,« je na za-Ji Uskovni konferenci Območne organizacije ZSSS Celje f Jsnji četrtek zagrenjeno odkimaval njen sekretar La->■ av Kaluža in napovedoval: »Če bo šlo tako naprej, se ?°di, da bo regija izgubila še 2.000, v najslabšem »SKEI Slovenije ponovno izraža javno podporo upravičenim zahtevam 529 stavkajočih delavcev Roga. Stečaju Roga, koleni od možnih opcij, SKEI nasprotuje in znova opozarja na nesprejemljivo pol iti ko bank, ki nočejo pomagati pri “----- -------‘j“ i''.— ■■■ sanaciji slovenskega gospodar- ostanek regresa.Tokratj.mje prek.- stva Nadaijevanje takšne po- pelo.kermsodobih januarskih plač Ktikebo pomenilo zlom indu- (da o preostanku regresa ne go- sirijskih podjetij, na kar je SKEI § vonmo). Z vsakim dnem preki- Slovenije že večkrat opozoril,« g mtve delaje nastalo za približno je v izjavi za javnost zapisal Al- <§ osem milijonov tolarjev dodatnih bert Vodovnik, predsednik 5 ........... SKEI Slovenije. V tovarni dvokoles in opreme Rog v Ljubljani in v Cevarni v Tržiču zaposleni z vmesnimi prekinitvami praktično že od novembra lani stavkajo za plače in preostanek regresa.Tokrat jim je prekipelo, ker niso dobili januarskih plač (da o preostanku regresa ne govorimo). Z vsakim dnem preki- izgub. Rog se tako potaplja, vodstvo pa za slab položaj pripisuje krivdo velikim stroškom izdelave koles in druge opreme ter iz- nepremičnin naTrubaijevi), imajo ^ 1 / 'z Celja, na robu pa po- giesišES KžsassssM ...............-.. Intervelu vsako leto prodali za pn- po mnenju vodstva Roga v tem tre- f "J1?6’. sna bližno 7,5 milijona mark izdelkov. nutkuedinamožnost, da bi rešili, 4“^ m Up Odleta 1994 so vsa najeta Rogo- kar se še rešiti da. I ■ fff CAfc ff * CfCffCf f <1 * V */o nocoGlo nrul hinof^r* hnnl^ in ______I ,fC Lani je šlo na Celjskem v tako bornih plač ali pa podpi-•(-aJ prek 50 podjetij, v no- sovati razne socialne sporazum. letu pa že trije:Toper 2000 Praksa pa žal kaže, daje vse v°perMode terLivarnaVczir to zaman, če sanacije ne vodijo i 1tor; Prej ko slej jim bodo sposobni ljudje. Zato čedalje 'h še_EmoEnergetjkaŠen- teže gledamo ene in iste ,odre-L del Žične Celje, kjerpro- šenike’, ki se vrtijo v teh fir-°dnja stoji že dalj časa, pa mah; prej so bili direktorji, zdaj in‘ekcija Šmarje in Urša sedijo v upravnih odborih...« ,nter iz Šmarij pri Jelšah (o ddersrno podrobneje pisali ^dnjih številkah).Teko Celje Postopku prisilne porav-!Ve’v resnih težavah so Zla-na> Kreator in Ključavni-rstV0 'z Celja, na robu pa po- ‘''vciisKe Konjice, Lesna pdstrija Sopota iz Radeč in tfklarna Rogaška Slatina. 1 leta (994 so vsa najeta Rogo- kar se še rešiti da. f ■ M l *CI»Y arna Kogaska Slatina. ... posojila pod hipoteko bank m Delavski svetje na ponedeljkovi . . ,, ... ........ <>navljam: vse te firme pozavarovalnice Triglav - Cevama seji zahteval, naj vodstvo še ta teden ! Obveščanje in sodelovanje profesionalnih sindikalnih poten : , • l vTržičujenaprimerpodhipoteko pripravi informacijo o vseh možnih ! vcfv ‘er nenehna budnostsindikahuh zaupnikov v podjetjihP^^ SKB banke v vrednosti 80 milijonov rešitvah in z nj0 seznani ministr. 1 vdorna pripeljejo do pričakovanih ugodnih rezultatov. V \ 4 J Je ogroženih tudi tnlnriev In nmv nrevknkp obresti .___________.i. i -______• I dikatu delavcev prometa m zvez se lahko pohvalimo, da uh11 \ , . ue,OVnih mest,« je te poti z večino teh zaupnikov dobro speljane. To smo d od-: luza zaokrožil »žalostno« tudi s srečanji, na katerih se trudimo razviti čimbolj pristne odštevanje. in utrditi zavest, da smo vsi na isti strani. . Kaj nri tem ,• Zaradi različnih dejavnosti, ki so povezane v naš situl‘%[\\r. •, .. Ugotavljanju so toliko bolj različni tudi problemi, s katerimi se vsakodne'\ n ■ J 0 J ^.Z1 sekretarja srečujemo. V zadnjem letu ugotavljamo, da veliki sistemi ®ove najožje sodelavce v posameznih enotah pilotne projekte, s katerimi največkrat skib^v rrtočne organizacije ZSSS ? krčiti pridobljene pravice delavcev. v jra do sanacijskih ukrepov Kako zelo pomembno je obojestransko, predvsem pa pretVtni^P^i^ prono/nn fin ■ obveščanje, potrjuje s primer iz ene od številnih poslovtiih^pid&m jn i • Pre7 v Pošti Slovenija, kjer je bil delavcem ukinjen dodatek za iz^jStistrezni J *1 VP<^0 VSaJ delo - seveda brez pojasnila. Takojšnje posredovanje s‘n“%)n\ i.„ , .’ce ze ne Lar nespo-lista in pisno opozorilo območnega sindikata vodstvu, da ^ , j n,« odgovarja Kaluža oi^DuaiiRcv vicuiiusuooi.iiiijuiiuv rešitvah in z njo seznani ministr-tolarjev. In prav previsoke obresti stvozagospodarskedejavnosti, saj naj bi po mnenju vodstva pospešile bi radi ohranili blagovno znamko Rogovo agonijo. Po otvoritveni bi- in večj j del zaposlenih. O končni ianci znaša vrednost podjetja pri- odločitvi pa torej v ponedeljek... bližno 22 milijonov mark (brez p g »Problematika poslovanja v podjetju Rog Ljubljana je ponovno pokazala, da posamezniki in institucije v državi, ki so zadolženi za pomoč gospodarskim subjektom, ne izvajajo svojih nalog, kot bi se od njih pričakovalo v neki sodobni družbi. Tako vsa bremena še vedno padajo na hrbte delavcev, ki pa ne bodo več dolgo vzdržali,« je v izjavi za javnost zapisal Marjan Pirc, predsednik območnega odbora SKEI Ljubljane in okolice. »Območni odbor SKEI Ljubljane in okolice je po obravnavi pereče problematike podjetja Rog sprejel sklep, da ostro nasprotuje stečajnemu postopku in da se takoj pristopi k projektu razreševanja poslovne problematike skupaj z vsemi odgovornimi posamezniki in institucijami v državi, od vodstva podjetja pa vse do Ministrstva za gospodarske dejavnosti ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zgoraj navedeni morajo takoj omogočiti izplačilo neizplačanih plač in pristopiti k celoviti sanaciji podjetja.« 'icalo. Opravičilom se je, da je do krštive prišlo žara d j ^J11 aC 11 n os t i« poglaviten vzrok movolje in brezvednosti vodstva, izdanega navodila oz, napac^nkih stečajev ^ 7 .• tolmačenja delavca v kadrovski službi« te poslovne enote- .(kih firm-ib > aPos‘eni v Ob tem se sprašujem, ali imajo delavci res interes, ^jjskeo l. 1 S0 svoJ sana* samovoljno odrekajo pravicam, če pa vemo, da moramo tepra' |; .°d hremena sicer pripra- še kako ščititi in se boriti zanje! Cvetka Glih ,^-rr/‘'V,a1.Prena5atl’ - zato tudi U iaJaJ° na zamike že tako in Sklenitev delovnega razmerja za določen čas ZLORABE NA ŠKODO DELAVCEV Na Sindikat delavcev trgovine Slovenije se v zadnjem času delavci zelo pogosto obračajo z vprašanjem, pod kakšnimi pogoji lahko delodajalci zaposlujejo delavce za določen čas in kolikokrat lahko tak status podaljšajo. Prizadeti delavci opozarjajo, da so zaradi takega statusa prikrajšani za vrsto ugodnosti, ki bi jih imeli, če bi bili zaposleni za nedoločen čas. Največkrat pri tem poudarjajo diskriminacijo pri najemu potrošniških posojil in drugih ugodnostih. Status zaposlitve delavca za določen čas se po našem mnenju v praksi zlorablja na škodo delavcev in postaja pravilo predvsem v zasebnem sektorju trgovine in pri tujih trgovskih družbah, ki imajo svoje prodajalne v Sloveniji. Podoločilih 17. člena Zakona o delovnih razmerjih se lahko delovno razmerje za določen čas sklene le v primerih, določenih v prvem odstavku tega člena, in v drugih primerih, ki jih določa zakon, ter v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom. Delovno razmerje, ki je sklenjeno za določen čas, lahko preide v delovno razmerje za nedoločen čas v primeru, kot ga navaja 1. odst. 18. čl. ZDR.V tem določilu je predvidena sankcija za zlorabo instituta delovnega razmerja za določen čas. Delovno razmerje, kije trajne narave, se torej ne more skriti pod plašč delovnega razmerja za določen čas. V takem primeru gre zazlorabo instituta delovnega razmerja za določen čas. Delavec lahko v takem primeru zahteva spremembo de- lovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas vselej ob prejemu sklepa o prenehanju, kljub temu, da ni izpodbijal sklepa o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas. Ugotavljamo tudi, da delodajalci na zavodu za zaposlovanje objavijo prosto delovno mesto za nedoločen čas, udeleženec - delodajalec pa kljub taki objavi sklene z delavcem delovno razmerje za določen čas, kar je v nasprotju z zakonom. V praksi se često pojavlja, da delavec sklene delovno razmerje za določen čas pri delodajalcu večkrat tako, da ga podaljšuje, s tem da so vsi formalni sklepi največkrat vročeni nekaj dni po izteku prejšnjega delovnega razmerja za določen čas in delavec za te dneve dela pri delodajalcu ne prekine. Pri takem načinu po-daljševanjadelovnega razmetj a, sklenjenega za določen čas, sodišče praviloma delavcu prizna spremembo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Kljub temu, da delavec ni izpodbijal pogodb o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, ima po mnenju pritožbenega sodišča vselej pravico uveljavljati transformacijo delovnega razmerja v nedoločen čas, zlasti še v primeru, ko dobi odločbo o prenehanju delovnega razmetja. Delavec, ki zahteva spremembo delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, v nedoločen čas, mora najprej zahtevati varstvo pravic pri pristojnem organu v organizaciji, šele nato na sodišču. Sandi Bartol IZ ZAKON|a^0n]aSavSv!diUS' O DELOVNI,gre za opravljanje se- RAZMERj^f^-, rfgrezaddavca, kisk-r^ l , »■giiosnhr10 razmcrJc zara'34 odstotka ocenjene vrednosti podjetja, ai' '.'P^tal solastnik okrog 3000 hektarov kme-] 2 in m*1 Površ'n> nekaj živinskih farm, vinskih goric ^ d' • Ct' ter zdravilišče Terme Ptuj. Javna pro-all aJa bo trajala mesec dni. Treba pa je uvodo-ja- ttia povedati, da bo vrednost kombinatovih delnic nd ljredvsem v njihovi dolgoročnosti in ne v takojšnjih l(j- lv'dendah. To je moč sklepati iz njihovih po-cU: ^ ovnih načrtov. Vodstvo kombinata načrtuje, da caj i 1 se naprej ostali prvi v Sloveniji po primarni ali Ojetijski proizvodnji.To bo kajpak terjalo precej ;j|i a'ožbenih sredstev. V kombinatu predvidevajo ;eš p„ kakih 30 milijonih mark v nekaj na- ja- ednjih letih, zato bo pomembneje dobiček »la etinoma uporabljati za naloz.be. di ~~_________________ Posodobiti želijo pridelavo grozdja in utrditi svoj položaj med pridelovalci vrhunskih vin. Intenzivno želijo vlagati v turistične dejavnosti, pri čemer imajo največje možnosti za razvoj Term Ptuj. Ene vrtine tople vode sploh še ne uporabljajo, Terme pa imajo na voljo tudi dovolj zemljišč zt) svoje širjenje. V izdelavi so že idejni projekti in izhodišča, vse naložbe pa naj bi bile vredne okoli 30 milijonov mark. V kombinatu pošteno povedo, da se bodo zaradi denacionalizacije njihove kmetijske površine skrčile od sedanjih 4600 hektarov na vsega 3000 hektarov. Zaradi tega bo treba zmanjšati tudi število zaposlenih. In kakšna bo bo končani javni prodaji struktura lastniških deležev? Veliko bo drobnih lastnikov, ki naj bi imeli v rokah okrog 66 odstotkov vseh delnic. Največji posamični lastnik naj bi bil sklad za razvoj s 15,45 odstotka ter pokojninski in Kmetijski kombinat Ptuj ponuja bodočim delničarjem sicer malo skrčen obseg kmetijske zemlje, toda tudi obetavne razvojne načrte. Vrednost delnic bo bolj v njihovi dolgoročnosti kot v takojšnji delitvi dobička. odškodninski sklad s po 7,72-odstotnim deležem. interni razdelitvi, desetinapa v notranjem odkupu). Zadružni upravičenci bodo dobili 2,77 odstotka 36,34-odstotni delež pa naj bi pripadel državlja-vrednosti podjetja, ki je ocenjeno na 3,5 milijar- nom in pooblaščenim investicijskim družbam (ki detolarjev. Omenjeni dve tretjini lastniških deležev pa tudi kupujejo za državljane) vjavni prodaji, bosta razdeljeni med notranje delničarje (petina v B. R. go Zažive| je zakon o ten Poroštvih države IZKORIŠČENA DESETINA SKLADOVEGA POTENCIALA *a ohVen'ja ie Pred dvema letoma dobila zakon o poroštvih države gov, jXeznnsti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dol-Per’ bi urejal pomoč države premočno zadolženim, vendar Ujard t j1 Vr.1'tn podjetjem. Poroštveni kapital zakona je kar 20 mi-sta nam a“'*CV- az’ve* Pa Je Pred kratkim: konec minulega leta dve t^.^IŽavno garancijo za najemanje posojil dobili šele prvi Prvo i. i i1'n s'eer Tika iz Trbovelj in Kmetijski kombinat Ptuj. mjiij,, d°v 0 Poroštev za 146 milijonov tolarjev, drugo pa za 460 0 restr H|Ji ' !trat!tem Pa pričakujejo dogovor z bankami upnicami tudi v a. uriranjo dolgov v skladu z določili omenjenega zakona biarrf ,lrI10SU 'n trz‘škem Peku. Država obljublja vsakemu po mi-0 tolarjev poroštev, ko bo dogovor z bankami sklenjen. Nekaj bank je zaradi tega sprožilo ustavni spor, ustavno sodišče pa je do svoje končne odločitve zadržalo izvajanje sedmega člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvih države. Zaradi tega je nekaj podjetij, ki je računalo na državno pomoč, prav zavoljo spornega člena obstalo pred vrati ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je izvajalec teh zakonov. Zakon o državnih poroštvih določa, da morajo banke upnice dolžnemu podjetju najprej odpisati tisti del dolgov, ki je nastal zaradi obrestne mere, višje od R plus 20 odstotkov. Del preostale terjatve morajo banke ali odpisati ali ga spremeniti v kapitalski delež. Za preostanek dolga lahko podjetje dolžnik pri svoji banki najame novo posojilo, 80 odstotkov tega pa država “pokrije” s svojo ga-rancijo.Tako poroštvoje seveda zlata dar cr, 8a zornega kota kajpak. Ven-Pri ti«ihgrl-lni e v kislo jabolko vsaj kjer najhujc zadolženih podjetjih, dni nm aSn°’da' maj° dobcr Proizvo-zdai ■>i^'am 111 zagotovUen trg. Banke iusinp ‘ S?mo šeen zakonski člen, bah , mi v zakonu o spremem-toŠtvrhd°POlnitvah zakona o po- vredno, saj banki zagotavlja, da bo posojilo vsekakor dobila vrnjeno; kost v grlu so bankam le obvezni delni odpisi dolgov podjetjem. Zato se doslej niso hotele sporazumevati s podjetji dolžniki. Navedena štiri podjetja so torej prve lastovke, ki pa ne napovedujejo pomladi .Taje v rokah ustavnega sodišča oziroma njegove odločitve o sedmem členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvih države. Če bi o namenu ustavnega sodišča sodili po njegovem sklepu o zadržanju izvajanja tega člena, bi nemara lahko dejali, da pričakovane “pomladi” v obliki obveznega restruk-turiranja dolgov prezadolženih podjetij ne bo. Do nadaljnjega pa je pridobitev državnega poroštva za najemanje posojil mogoča le po sporazumu med bankami upnicami in podjetji dolžniki o restrukturiranju in delnem odpisu dolgov. Tik sporazum bo, kot kaže, v kratkem sklenjen med Cimosom in Pekom ter njunimi glavnimi upniki, ki so banke. V obeh primerih naj bi banke odpisale oziroma preoblikovale v lastniški delež več terjatev, kot je določeno v zakonu. Če tega ne bi storile, nobeno podjetje ne bi bilo sposobno vračati niti preoblikovanih dolgov. Tako so banke upnice po neuradnih podatkih, saj o konkretnih številkah nihče od sogovornikov ni še želel spregovoriti, pri- Peku in Cimosu naj bi banke dolžniško breme olajšale bistveno bolj, kot terja zakon, saj drugače ne bi bila sposobna vračati niti preoblikovanih dolgov. pravljene Peku deloma odpustiti, deoma pa kapitalizirati 40 odstotkov dolgov namesto desetih. Cimosu naj bi po enako neuradnih virih odpisale 40 odstotkov dolgov, 40 odstotkov jih bodo spremenile v kapitalske (solastniške) deleže, petino pa preoblikovale v skladu z zakonom. Po sklenitvi sporazuma naj bi država enemu in drugemu podjetju dala za milijardo tolarjev poroštev. V Splošni banki Koper, ki je največji upnik pri Cimosu, smo zvedeli, da pogovori z drugimi bankami upnicami iz S lovenije ugodno potekajo. Cimos je lanskega decembra ponudil pogoje za prisilno poravnavo, in s slovenskimi upniki so problemi v glavnem razčiščeni.Težave utegnejo nastati pri Riječki banki, kije drugi največji upnik v Cimosovem obratu v Buzetu. Riječka banka, ki je po besedah Dušana Hočevarja, izvršnega direktorja Splošne banke Koper, doslej zgledno sodelovala, namreč čaka na ustrezno stališče hrvaške države. KerjeCimos perspektivno podjetje, ki ima tehnologijo in proizvodne zmogljivosti za prihodek okoli 120 milijonov mark letno, ima pa tudi trg in strateškega zunanjega partnerja, so upniki ocenili, da se bolj splača podjetju pomagati iz trenutnih težav, kakor umakniti doslej vložena sredstva. Vodenje Peka je pred mesecem dni po 17 letih ponovno prevzel Janez Bedi na. Povedal nam je, da prav te dni pospešeno usklajujejo vsebino sporazuma med podjetjem in bankami upnicami, med katerimi je naj večja Gorenjska banka, s tremi četrtinami vseh Pekovih dolgov. Na drugem mestu med upniki je SKB. O vsebini, še zlasti o številčnih podatkih, še ni želel govoriti, povedal je le, daje sporazu m ‘ ‘užiten' ’ tudi za Peko. Mttrca naj bi o njem razpravljala skupščina delničarjev Peka in predvidoma tudi podpisala pogodbe z upniki. Malo večje bil Bcdina pripravljen povedati o možni sanaciji podjetja. S svežim denarjem in reprogramiranimi dolgovi naj bi Peko uresničil njegov sanacijski program. Ta vsebuje: povečanje proizvodnje in prodaje, urejene odnose z dobavitelji, predvsem pa izboljšanje kakovosti obutve in doseganje višjih cenovnih razredov. Delavci so tudi že pristali, da bodo prispevali svoj delež na oltar sanacije in ohranitve delovnih mest: sprejeli so predlog uprave, naj se odpovedo svojim zadolžnicam, razliki med izplačanimi plačami in tistimi iz kolektivne pogodbe. Gre za precejšen znesek, ki v sanacijskem programu pomeni kar pomembno postavko. Bedina ne pozabi omeniti nujnosti znižanja stroškov, vendar pri tem poudari, da pri tej akciji ne gre za zniževanje števila zaposlenih. Režijskih delavcev je preveč, in če bodo v Peku uspeli povečati proizvodnjo, bodo del režijcev lahko prezaposlili v proizvodnji. Na vprašanje, ali bo podjetje tudi letos še poslovalo z izgubo, odgovaija, da pričakuje izgubo v višini obračunane amortizacije, okoli 400 milijonov tolarjev, torej tretjino lanske. Tekoče izgube pa ne bo več, vsaj po tem sodeč, kako tečejo delo in posli v prvih dveh mesecih. Boris Rugelj 27. februarja 1997 ŠPORT IN REKREACIJA III. Državno prvenstvo Skei v veleslalomu in tekih na smučeh PRIJETNO RAZPOLOŽENJE IN ŠPORTNI BOJ ZA MEDALJE Minuli petek so se na snežnem stadionu pod vznožjem mariborskega Pohorja zbrali udeleženci III. državnega prvenstva Sindikata kovinske in elektro-industrije Slovenije v veleslalomu in tekih na smučah. Okoli 350 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije so pod Pohorjem pričakale odlično pripravljene proge in čudovito sončno vreme, sami pa so prispevali dobro razpoloženje, zato je prireditev več kot uspela. Najboljši smučarji med člani Skei so se v veleslalomu pomerili natanko na isti progi, na kateri vsako leto tekmujejo tudi najboljše smučarke sveta za Zlato lisico. Seveda je bila tokrat proga nekoliko krajša, zato pa nič manj strma in nevarna. Vendar pa kljub temu padcev in odstopov ni bilo veliko, saj je večina tekmovalk in tekmovalcev uspešno prismučala skozi ciljna vratca. Čeprav je bilo mogoče pričakovati, da bodo domačini iz Maribora in Podravja izkoristili prednost poznavanja domačih smučišč, ni bilo tako. Med vsemi udeleženci prvenstva so se še zlasti izkazali tekmovalci in tekmovalke iz koroške regije in izVelenja, ki so na državnem prvenstvu Skei v veleslalomu in smučarskih tekih sodelovali tudi s številčno močnimi ekipami. Tekmovanje v smučarskih tekih je potekalo naArehu na Pohorju. Za smučarske teke je bilo prijavljenih manj tekmovalcev kot za veleslalom, vendar pa zato boji za medalje niso bili nič manj zanimivi. Pri tekih so se posebej izkazali udeleženci iz Ljubljane in okolice ter izVelenja. V ženski konkurenci pa sta se za tekmovanje v smučarskih tekih prijavile samo dve tekmovalki, vendar se ena ni pojavila na startu.To pa še ne pomeni, daje letošnja zmagovalka imela lahko delo, saj je proga naArehu precej naporna. Za uspešno izvedbo tekmovanj v vseh kategorijah so poskrbeli prizadevni delavci Smučarskega kluba Branik iz Maribora. Tako je bilo postavljanje prog, izvedba tekomo-vanj, merjenje časa in vse drugo v rokah profesionalcev, ki so sproti reševali tudi vse zaplete, ki se jim na tako velikih tekmovanjih skoraj ni mogoče izogniti. Tudi tokrat je prišlo do manjšega zapleta, ker je eden od tekmovalcev nastopil v starostni skupini, za katero je bil premlad. Vendar pa so profesionalci, vajeni takšnih zapletov, nesporazum hitro uredili. III. državno prvenstvo Skei v veleslalomu in tekih nasmučeh je pripravil poseben organizacijski odbor, ki gaje vodil predsednik Skei Albert Vodovnik, ki seje tudi kot prvi predtekmovalec neustrašno spustil po zahte- vni veleslalomski progi na pohorskih strminah. Podpredsednik pripravljalnegaodboraje bil predsednik območne organizacije Skei za Podravje Branko Me-dik, za koordinacijo pa je skrbel sekretar območne organizacije Skei za Podravje Edi Ozi-mič. Veliko breme neposredne organizacije in kontaktiranja s prijavljenimi udeleženci pajebilo na ramenih tajnice območnega odbora Skei v Podravju Alenke Matičič. Povejmo še, daje bila organizacija dobra in daje srečanje v celoti uspelo. Pa poglejmo rezultate: Veleslalom moški (do 25 let): 1. Grega Adamovič, Koroška; 2. Andrej Kovač, Koroška; 3. Maijan Peršak, Koroška; Veleslalom moški (od 25 let do 35 let): 1. Blaž Jelen, Koroška; 2. Vinko Ledinek, Koroška; 3. Izidor Pintar, Gorenjska; Veleslalom moški (od 35 do 45 let): 1. Ivan Razdevšek, Koroška; 2. Branko Čenčič, Gorenjska; 3.Tomaž Ogrin, Zasavje; Veleslalom moški (od 45 do 55 let): 1. Igor Kos, Zasavje; 2. Vili Santer, Koroška; 3. Marjan Golob, Koroška; Veleslalom moški (nad 55 let): 1. Ivan Stradovnik, Velenje; 2. Ivan Podgar, Koroška; 3. Stanc Kolenc, Velenje; Veleslalom ženske (do 35 let): 1. Bernarda Grobelnik, Velenje; 2. Vesna Perkovič, Podravje; 3. Karmen Milharčič, Kra.ško-no-tranjska; Veleslam ženske (nad 35 let): L Marjana Zgaga, Gorenjska; 2. Stojana Veskovič, Posočje; 3. Zdenka Šmigovc, Velenje; Tek na smučeh moški (do 35 let): L Milan Bogataj, Koroška; 2. Milan Zupanc, Velenje; 3. Tomaž Kolar, Velenje; 4. Milan Vivod, Velenje, 5. Milan Perko, Ljubljana in okolica; Tek na smučah moški (nad 35 let): L Brane Škoflek, Ljubljana in okolica; 2. Janez Kalan, Ljubljana in okolica; 3. Milan Svetelj, Ljubljana in okolica; 4. Branko Vraničič, Podravje; 5. Henrik Jerčič, Velenje. Tek na smučeh ženske: l.Ana Černe, Ljubljana in okolica; V ekipnem tekmovanju pa je bil vrstni red tak: L Koroška 1337,85 točk; 2. Velenje 1065,52 točk; 3. Gorenjska 818,80 točk; 4. Podravje, 815,62 točk; 5. Kraško-notranjska 659,92 točk; 6. Ljubljana in okolica 605,63 točk. Posebno priznanje in nagrado je prejel tudi najstarejši udeleženec tekmovanja Ivan Stradovnik iz Velenja. Albert Vodovnik mu je izročil fotelj podjetja za izdelovanje oblazinjenega pohištva Razgoršek iz Maribora.Tako seje lahko najstarejši udeleženec državnega prvenstva po napornem tekmovanju odpočil v velikem in udobnem naslonjaču; kako mu gaje uspelo spraviti domov v Velenje, pa ne vemo. Ob podelitvi medalj, diplom in nagrad najboljšim seje Albert Vodovnik še posebej zahvalil vsem donatorjem in sponzorjem, ki so prispevali nagrade. Darila so prispevala podjetja: Zlatorog, Vinag, Agencija Sonček, Prezenti, Pik, Apis, MPP STP, MPP Gonila, MPP Livarna, MPPTehnološka oprema;Ta-kos Tržič; Mariborska livarna; Oblazinjeno pohištvo Razgoršek in Gorenje. Tomaž. Kšela Malo za šalo in malo zares s tekmovanja najboljših smučarjev Skei za »zlati šrauf« pod Pohorjem Medtem ko so se najboljše smučarke in smučarji med člani Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije na pohorskih strminah borili za medalje, smo v ciljni areni udeležencem III. državnega prvenstva Skei v veleslalomu in smučarskih tekih malce za šalo in malce zares zastavili nekaj »dvoumnih« vprašanj. Najprej je skozi vratca na cilju prismučal predsednik Skei Albert Vodovnik, ki se je kot predtekmovalec prvi pognal po strmi in nevarni progi, na kateri vsako leto tekmujejo za zlato pohorsko lisico tudi najboljše smučarke sveta. Za svojim predsednikom so se po težavni progi na nevarno vožnjo hrabro podali tudi drugi sindikalni zaupniki in člani Skei, ki so na pohorskih strminah tako hitro smučali in spretno vijugali, da bi si domala vsi zaslužili »Skeiev zlati šrauf« - če ne zaradi drugega, pa že zaradi hrabrosti, s kakršno so krenili za svojim predsednikom. Kako to, da so se v Skei tokrat odločili za organizacijo tekmovanja v veleslalomu, če pa je znano, da je Skei v prizadevanjih za delavske pravice najraje direkten in premočrten? Katera je pravzaprav paradna disciplina v Skei: smuk, slalom ali velesa-lom ? »Naša paradna disciplina je superveleslalom. Za to disciplino potrebuje človek hrabrost, brzino in dobro tehniko. Teh lastnosti pa članom Skei ne manjka. Včasih vozimo tudi smuk, za katerega potrebuje človek moč in ostrino, vešči pa smo tudi slaloma, če nam mečejo kole pred noge,« je smeje odvrnil Albert Vodovnik. Kdo pa Skei postavlja progo in kako je speljana? »Prav bi bilo, da bi progo jasno postavila vlada in vsi drugi, ki so odgovorni za oblikovanje ekonomske politike. Vendar pa niti vlada niti delodajalci še niso dovolj jasno zakoličili proge, zato moramo velikokrat sami delati smučino,« je zopet v šali odvrnil Vodovnik. Zakaj pa je Skei organiziral državno prvenstvo na težavni pohorski progi, mi kateri tekmuje tudi vsa domača in svetovna smučarska elita? »V Skei smo na težke proge navajeni in se jih ne bojimo. Sicer pa tudi Skei v sindikalnem gibanju sodi med elito, saj imamo v našem sindikatu dovolj znanja, smelosti, pa tudi kritično maso.« Komu pa je namenjena naj večja nagrada — veliki naslanjač podjetja za oblazinjeno pohištvo Razgoršek iz Maribora ? »Najstarejšemu članu in udeležencu državnega prvenstva. V Skei znamo spoštovati tiste, ki so kaj naredili!« KDO BO KOGA - Jože Šajher (Livarna Vuzenica) in Albert Vodovnik sta z zanimanjem spremljala razplet tekmovanja. Za konec Smo Alberta Vodovnika povprašali še, zakaj se je organizacijski odbor odločil, da bo državno prvestvopo strokovni plati izpeljal smučarki klub Branik. » V Skei si prizadevamo, da bi imeli vedno opravka s pravimi profesionalci. Zal pa marsikdaj s tem nimamo sreče! Samo spomnite se na razmere v podjetjih Min, Iskra Releji, Uni-git, nekdanji Timberiji in še v nekaterih podjetjih, o katerih je pisala tudi Delavska enotnost. Če bi imeli v teh podjetjih prave profesionalce, potem v njih ne bi kršili delavskih pravic.« Kaj pa o teh vprašanjih menijo drugi funkcionarji in člani Skei? »Jaz sem za smuk, da bi čim hitreje prišli do cilja — to je do večjega števila delovnih mest. Zal pa moramo prevečkrat voziti veleslalom, ker nam socialni partnerji postavljajo kole na progo,«je dejal Branko Medik iz Podravja. »Veleslalom je kar pravšnji za nas. Za dober slalom nimamo dovolj tehnike, pri smuku pa se nekateri bojijo, da bi prišli prehitro na cilj,« je pribil Edi Ozimic, prav tako iz Podravja. »Sam se bolj navdušujem za tehnične discipline,« je bil kra-tekDrago Gajzer iz bivšega Tama. Jože Šajbler s Koroške pa seje zavzel za to, da bi bila paradna disciplina v Skei kombinacija. Franc Stepišnik iz Maribora je menil, da znajo mnogi člani Skei tudi drsati, saj so že velikokrat »nadrsali«.Jože Emih iz Slovenske Bistrice pa se je zavzel za smučarske skoke. »V Skei smo preskočili že marsikakšen problem,« pravi. Ljubo Cvar iz Trbovelj inOskarKomac iz Postojne pa sta bolj naklonjena smuku, čeprav se včasih tudi slalomu ne da izogniti. »Tiste, ki nam na pot postavljajo kole, pa tako in tako vsi poznamo, ali ne?« je dejal smeje Komac. Kakorkoli že, na pohorskih strminah so člani Skei dokazali, da imajo dovolj znanja in tehnike, pa tudi hrabrosti, da pridejo na cilj, ne glede na to, kako strma in težka je proga, in ne glede na kole, ki jim jih kdor koli postavlja na pot. T. K. Skejevci so se pomerili na progi, kjer najboljše smučarke sveta vsako leto »lovijo« zlato lisico. Vsak je imel tudi svojega navijača... Gneča pred tablo z rezultati. Organizatorji so pripravili tudi lepe nagrade... Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar KAKO SKLEPAMO PARTICIPACIJSKI DOGOVOR IN REŠUJEMO SPORE MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM Cilj izobraževalnega seminarja je teoretična, predvsem pa praktična usposobitev čla-"ov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov za sklepanje participacijskih dogovorov •ned svetom delavcev in delodajalcem. Na seminarju bo predstavljen tudi način reševanja sPorov med svetom delavcev in delodajalci, ter vloga sveta delavcev pri postopku reševanja Presežkov delavcev in način pogajanj o participacijskem dogovoru. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Cas: 13. in 14. 3. 1997 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1. Vsebina: Četrtek, 13. marec 1997, od 9.00 do 15.00 ure Tema I: Vsebinska priprava osnutka participacijskega dogovora Vsak udeleženec prejme vzorec možnega participacijskega dogovora kot delovno gradi-Vo za aktivno sodelovanje v razpravi. Udeleženci nato z usmerjeno diskusijo o posamez-n'h rešitvah, njihovem bistvu ter možnih variantah skupaj oblikujejo osnutek participa-cijskega dogovora, kakršnega je potem z manjšimi prilagoditvami mogoče uporabiti kot Podlago za začetek pogajanj v podjetju. foleg omenjenega, povsem praktičnega uporabnega rezultata ima delavnica tudi vsestransko 'Zobraževalno vrednost,saj udeleženci na ta način aktivno predelajo teoretične in praktične V|dike celotnega sistema delavskega soupravljanja v podjetjih in s tem bistveno opleme-Jdtijo že pridobljena znanja s prejšnjih izobraževanj o tej tematiki, j^dmor za kosilo od 12.30 do 14.00 ure. “redavatelj: mag. Mato Gostiša, ŠCID »Studio participatis«. Od 15.30 do 17. ure Tema II: Reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem 'Vrste možnih sporov v zvezi z uresničevanjem ZSDU (interesni in pravni spori), ~ načela za reševanje spornih razmerij, ~ Postopek zadržanja odločitve delodajalca, ~ °t>like mirnega reševanja sporov (konciliacija, mediacija, arbitraža), ~ sPori pre() delovnim sodiščem, ~ nngažiranje inšpekcije dela, ~ sprožanje postopkov za prekrške in kazenskih postopkov zaradi kršitve soupravljalskih Pravic, ~ priprava pisnih vlog v pravnih postopkih. predavatelj: dr. Zvone Vodovnik, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Petek, 14. marec 1997, od 9.00 do 13.00 ure Tema III: Kako se pogajamo o participacijskem dogovoru Knnkretna navodila za vodenje pogajanj ' določitev strategije in taktike pogajanj, ' Priprave na pogajanja, ~ dokazovanje in prepričevanje, ~ problem popuščanja v zahtevah, ~ možni nesporazumi v teku pogajanj, ~ zaključevanje pogajanj in sklepanje sporazuma, o) Simulacija pogajanj (»čase pogajanja«) v praktični vaji bodo po metodi igranja vlog prikazana in preizkušena teoretična pravila ? pogajanj na osnovi konkretnih rešitev iz osnutka participacijskega dogovora, r 6 Prv' dan izoblikovan v okviru delavnice. Preči 'Za vsebme doslej sprejetih participacijskih dogovorov v Sloveniji davljene bodo ugotovitve iz analize doslej sprejetih participacijskih dogovorov Sloveniji, ki jo je po naročilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravil ITEO iz Ljubljane v okviru širše študije o uresničevanju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Predavatelj: dr. Bogdan Kavčič, konzultant za upravljanje človeškega dejavnika pri ITEO - Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane Od 13.15 do 14.00 ure Splošna razprava in sklepne ugotovitve ter priporočila Metode dela: predavanja, razprave, igranje vlog, delavnica Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 5. marca. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 21.000 tolarjev za udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite naŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar VI., sklic na število 11«. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti v ustrezni rubriki na prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 tolarjev). Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, telefon 061/316-489. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Prijavnica za izobraževalni seminar j KAKO SKLEPAMO PARTICIPACIJSKI DOGOVOR IN REŠUJEMO SPORE MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM«, ■ ki bo 13. in 14. marca 1997 i I ^ Ime in priimek: ...................................................... | ^ Datum rojstva:.......................................................... : j Izobrazba, stopnja izobrazbe:.......................................... ^ Naslov doma:............................................................ j Zaposlitev: naziv in naslov družbe:.................................. - delovno mesto:.................. Član sindikata dejavnosti Slovenije: . Član sveta delavcev: DA Član nadzornega sveta: DA (naziv in sedež družbe):. Telefonska številka: - doma:.......................- v službi: . NE NE TURISTIČNA *aENCM im STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 -00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici vUKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKE TOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 - in 4 -posteljne sobe, POKLJUKA - 2 - ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA - počitniški dom. NOVIG RAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ - hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V zimsko-turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času prvomajskih praznikov. C. DOPUSTI BARBARIGA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD -hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVI-GRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotelTAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. MALI LOŠINJ - 7 dni - 280 DEM. Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI -malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. PARIZ - vikend potovanje za 680 DEM. E. SEJMI MILANO - MOD 97 - sejem mode - 28. 2. do 4.3.1997. MUNCHEN- IHM -sejem obrti - 8. 3. do 16. 3. 1997. LONDON - knjižni sejem - 16. 3. do 19. 3. 1997. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADI TAJSKE -10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL -4 dni 495 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m 27. februarja 1997 ZADNJA STRAN Ma obisk« pri delavsko-krnečki družini Alojza Vršiča v osrčj« Slovenskih goric Alojz Vršič je bil šestindvajset let delavec. Sedaj pa je že štiri leta, pa ne po svoji volji, kmet. Zase in za svojo družino je služil kruh v mariborski Surovini, kije morala zaradi krize v celotni mariborski industriji na začetku devetdesetih let odpustiti veliko trajno presežnih delavcev. Tako je ostal AlojzVršič podobno kot blizu 40 tisoč Mariborčanov in drugih Štajercev čez noč brez dela in zaposlitve (za toliko seje namreč v Mariboru in na Štajarskem v zadnjem desetletju zaradi stečajev in manjšega obsega proizvodnje je začel Alojz Vršič zopet iskati novo delo. Našel gaje v mariborski Surovini, kjer je delal pri sortiranju, prešanju in rezanju starega železa in pločevine. “Delo je bilo fizično težko, vendar pa je bilo vsaj spočetka boljše plačano kot delo v gradbenih podjetjih.” 40 kilometrov do delovnega mesta ‘ ‘Naša domačija je od Maribora oddaljena 36 kilometrov. Do svojega delovnega mesta sem imel 40 kilometrov. Vztajal sem ob pol navadil, pa tudi za vso družino je bil to svojevrsten šok. Še nekaj mesecev sem vstajal zjutraj ob pol štirih. Nikakor se nisem mogel navaditi na to, da nimamveč kam iti na delo, seveda pa sem bil zaskrbljen tudi za socialno varnost in prihodnost družine. Težko je, če človek takorekoč v najboljših letih izgubi delo,” pravi zamišljeno Alojz Vršič, ki bo čez nekaj let srečal Abrahama. Okoliščine pa so se tako razpletle, daje lahko AlojzVršič poprijel za delo doma, na materini kmetiji. Sedaj z družino Alojz Vršič: “Starejši bomo težko ponovno našli delo - bolj pomembno je, da ga najdejo mladi. Zato morajo imeti poklic.” VČASIH DILAViG, DANIŠ PA KMET zmanjšalo število delovnih mest). Čeprav mu takrat, ko je izgubil delo ni bilo lahko, paAlojzVršič ni vrgel puške v koruzo, temveč je poprijel za delo na domačiji v Andrenški grabi pri Cerkvenjaku v osrčju Slovenskih goric, kjerje gospodarila mati. Po sili razmer seje iz delavca prelevil v kmeta. S pridnim delom na kmetiji staAlojz in njegova žena Marija družini zagotovila socialno varnost in ustvarila topel dom. Zemlja ni mogla vseh preživeti “Pri nas doma nas je bilo šest otrok - štirje brati in dve sestri. Čeprav je okoli hiše okoli sedem hektarjev zemlje, si z delom na zemlji nismo mogli zagotoviti socialne varnosti vsi otroci, saj leži kmetija med griči in za in-tezivno obdelavo ni najbolj primerna. Zato smo morali s trebuhom za kruhom,” pripoveduje Alojz Vršič. “Po tem, ko sem končal osnovno šolo v Cerkvenjaku, sem nekaj let še pomagal doma na zemlji, nato pa sem odšel v vojakom. Po vojaščini sva si želela s sedanjo ženo Marijo osnovati družino, zato sem se moral zaposliti. Takrat, pred tridesetimi leti, dela še ni bilo tako težko najti kot dandanes, prav lahko pa tudi ne. Najprej sem se zaposlil v Ljubljani pri nekem zasebnem podjetju, kjer sem delal osem let. Gradili smo hiše in druge objekte.” Ko sta seAlojz in Marija vzela, si je družina ustvarila dom na Vršičevi domačiji. Zena Marija je delala na kmetiji, Alojz pa je hodil v mesto “na šiht”. Zato, da bi bil cim bližje družini, si je začel iskati delo bližje domačemu kraju. Našel gaje v gradbenem podjetju Zvezda v Mariboru. “Delo pri Zvezi je bilo terensko.Tako sem delal na gradbiščih po vsej Sloveniji, pa tudi izven nje. Pred olimpijskimi igrami v Sarajevu, smo veliko gradili tudi v tem mestu ter na Jahorini.” Ker je podjetje zašlo v težave, štirih zjutraj. Nato sem šel peš ali s kolesom na avtobusno postajo v Cerkvenjah, ki je od naše domačije oddaljen slabo uro hoda. Avtobus za Maribor sem imel ob pol petih zjutraj, v Maribor pa sem prišel ob četrt na šest. V Mariboru sem prestopil na vlak, s katerim sem se odpeljal naTezno. Ob šesti uri sem bil na delovnem mestu. Moram reči da v službo nisem nikoli zamudil, razen kadar je šlo za višjo silo (kadar je čez noč zapadlo veliko novega snega so denimo avtobusi zamujali). Kar pa se zamujanja tiče lahko rečem, da so večkrat zamudili tisti, ki so bili doma “čez cesto” kot pa tisti, ki smo se vozili na delo iz podeželja,” pripoveduje smeje AlojzVršič. “Domov sem se vračal okoli 17 ure.Vso zimo sem odhajal od doma in prihajal domov v trdi temi. Večkrat sem moral delati tudi popoldne. Takrat sem odhajal od doma ob 11 uri dopoldne, vračal pa sem se ob pol enih ponoči.” Kakšno pa je bilo delo pri Surovini? ‘Težko!” praviAlojzVršič. “Zahtevalo je fizično močnega človeka. Posebej naporno paje bilo zaradi tega, kersmodelali napro-stem. Poleti nam je bilo vroče, da je teklo od nas, pozimi pa nas je zeblo, da smo šklepetali z zobmi.” Kljub temu paje Alojz Vršič rad hodil v službo, saj delo oziroma redna zaposlitev zagotavlja človeku in njegovi družini trdno socialno varnost. “Vsaki mesec sem dobil plačo. V podjetju smo redno prejemali tudi regres za letni dopust, regres za prehrano in druge prejemke. Čeprav ni bila nikoli pretirano velika, sem lahko s svojo plačo zagotavljal solidno socialno varnost vsej družini, posebej še, ker je žena na materini kmetiji s pridnim delom in pomočjo vseh drugih družinskih članov pridelala hrano za vso družino.” danes star 20 let, po poklicu pa je zidar in že dela pri mariboskem Konstruktorju. Srečko ima 18 let, po poklicu paje tesar, kije prav tako zaposlen pri Konstruktorju. Vlado ima 17 let in zadnje leto obiskuje poklicno šolo. Izučil se bo za monterja toplovodnih in energetskih naprav. Najmljaši Dušan, ki ima 8 let, hodi v drugi razred osnovne šole. In kaj bo po poklicu Dušan? “Najstarejši sin bo hišo postavil, drugi bo naredil streho, tretji bo vanjo napeljal vodovod in elektriko, najmlajši Dušan pa pravi, da bo pleskar, da bo na koncu hišo še prepleskal,” pravi smeje Alojz Vršič. Ponosno dodaja:”Sam sem sicer izgubil delo in zaposlitev, zato pa sta me v Mariboru že zamenjala dva sinova, ki sta postala delavca namesto mene. Najbolj pomembno je, da dobijo službo mladi ljudje. Sam imam bolj malo upanja, da bom še kdaj lahko našel red- no zaposlitev, upam pa, da bodo sinovi lažje našli delo, saj imajo oziroma bodo imeli perspektivne poklice.” “Naša generacija je veliko prispevala k industrializaciji Slovenije. Veliko in težko smo delali, vendar pa smo zgradili veliko novih tovarn in drugih podjetij, v družine pa smo prinesli industrijsko tradicijo in navade. Mladim je pravzaprav težje. Njih čaka boj zahtevno delo. Zato se mi zdi najbolj pomembno, da se mladi izšolajo in pridejo do poklica. Včasih so naša podjetja potrebovala veliko nekvalificiranih in pol kvalificiranih delavcev, danes pa delavci brez poklica praktično nimajo več nobene perspektive,” razmišlja Vršič. AlojzVršič je tako kot nekaj deset tisoč Mariborčanov in Štajercev postal trajno presežni delacev zaradi prestrukturiranja mariborskega gospodarstva," ki Včasih je hodil v službo oče, danes sinovi Mariji in Alojzu so se rodili štirje sinovi. Najstarejši Drago je kljub vsem težavam in stranpotem počasi vendarle poteka. “V obratu, v katerem sem delal, nas je bilo včasih preko 100, danes pa jih tam dela samo že 20 do 25. Obseg dela seje zelo zmanjšal, saj smo včasih največ surovin dobivali iz MctalneTIO, Hidro-montaže, Elektrokovine, Tama in drugih kovinsko-predeloval-nih podjetij, kijih danes ni več. Delavce pa iz industrije izpodrivajo tudi novi stroji, s katerimi lahko rokujejo samo usposobljeni in šolani delavci s poklici,” pravi. osrednjih Slovenskih goric odpeljalo delavce v mesto pet nabito polnih avtobusov, danes pa vozi manj avtobusov, pa še ti so v ^ glavnem prazni. Samo šolarji so | na srečo še na njih,” pravi Vršič. ; Kako pa so se znašli tisti dela- vci, ki so izgubili delo, doma pa j nimajo zemlje? “Nekateri hodijo na delo v Avstrijo, kjer zaslužijo dnevno 400 šilingov. Zidarji, tesarji in drugi mojstri pa lahko na dan zaslužijo tudi 700 ali 800 šilingov. Problem pa je v tem, da je delo v Avstriji čedalje težje dobiti, v Nemčiji pa še težje. Njihove oblasti so začele zelo preganjati tujce, ki tam delajo brez delovnih dovoljenj. Mnogi pa hodijo doma pomagati kmetom. Zadelo odjutra do večera dobijo 2500 tolarjev tef hrano in pijačo. Res paje, da so nekateri delavci, ki so izgubili za- skrbi tako za mater kot za kmetijo. “Tudi na kmetiji je veliko dela, še posebej v tem gričevnatem svetu Slovenskih goric. Velikokrat delamo od šeste zjutraj do desete zvečer, še zlasti kadar moramo pospraviti krmo ali preorati polja. Res paje, da lahko takrat, kadar je slabo vreme, nekoliko več počivamo. Delo v industriji je vsekakor bolj intenzivno.” Zato paje dandanes na manjših in srednjih kmetijah tudi zaslužek bolj negotov. “Do denarja pridemo s prodajo mleka in živine, vendar so odkupne cene nizke, delavci v mestih pa morajo hrano drago plačevati. Različni posredniki in država preveč poberejo,” je prepričan Vršič. poslitev, nekako izgubili tudi voljo in so zato opustili vsakodnevno iskanje dela. Marsikdo med njimi čedalje težje in slabše živi, za to, da bi si poiskal ali poprijel za kakšno delo, pa nima več volje. Takšni bivši delavci sedaj živijo od socialne pomoči ali od pomoči sorodnikov.” “Še težje kot brezposelnim na podeželju paje brezposelnim delavcem v mestih oziroma tistim, ki živijo v blokih,” je prepričan Alojz Vršič. “Na deželi si priden človek lahko vedno kaj pridela na zemlji, v mestih pa te možnosti ni. Marsikoga izguba zaposlitve zlomi Včasih seje iz Slovenskih goric vozilo na delo v Maribor Perspektiva je na mladih AlojzVršič je bil delavec, sedaj je kmet. Bi postal še enkrat de-lavec, če bi se mu za to ponudi' la priložnost? “Pravzaprav še vedno iščem zaposlitev, čeprav imam bolj malo upanja, da bom še kdaj dobil redno delo. Če bi le dobil delo, bi takoj zopet začel hoditi “na šiht”. Če pa bi bil Še Alojz in Marija Vršič s svojtmt štirimi sinovi veliko delavcev. Kako paje danes? “Samo iz naše fare se je zjutraj peljalo na delo v Maribor več kot 100 delavcev. Danes pa se jih vozi morda še okoli 10. Pred desetimi leti je zjutraj iz enkrat mlad in bi se moral odločiti, ali naj bom delavec ali kmet. bi ponovno postal delavec. Ljm dem, ki nimajo veliko zemlje i11 ne morejo “industrijsko” pride; lovati hrane, lahko trajno nuč1 trdno socialno varnost samo r£': dno delovno razmerje v gospo' | darstvu ali v kakršnemkoli dni'! gem podjetju,” je prepričanVršie Takšnih zgodb, kot je zgodbi Alojza Vršiča, je življenje rP1 Štajerskem napisalo veliko. * časih gospodarske rasti so ml*1' di fantje in dekleta, običajno bre? poklicev, s podeželja odhajali m1 delo v industrijska središča. jih tovarne zaradi naraščajoče kriz4 in recesije niso več potreboval’ so morali ostati doma in si ta111 na ta ali oni način na novo zagO' loviti socialno varnost. Sedaj je bistveno vprašanje, ali bo držaV s svojo izobraževalno in socf*1" no politiko znala ustvariti taksi15 pogoje, da se bodo mladi izšola' in da breme izgubljene perspektiv starejših generacij ne bo zazna' movalo usode mladih generacij; “Vse upe polagam v svoj14 sinove. Dva sta že pri poklic^' dva pa si ga bosta, upam, še pč dobila. Na mladih je perspekt1' va in prav je tako, ali ne?” pfJ’ vi Alojz Vršič. Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 Izguba zaposlitve je hud udarec za delavca in družino • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 313-942,13-16-163 • Časopis urejajo: Tomaž Kšela (Sindikati), Damjan Križnik Domačija Vršičevih leži v globeli med griči “Predno so me v Surovini opredelili za trajno presežnega delavca sem bil nekaj časa doma na čakanju. Potem sem dobil šestmesečni plačani odpovedni rok, Surovina pa mi je izplačala tudi odpravnino. Kljub vsemu pa sem se na izgubo zaposlitve zelo težko (Sindikalni zaupnik), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovanje in prelom), Sašo Bernardi (fotografija), Jožica Anžel (tajnica) • Naročnina 321-255 • Posamezna številka stane 150 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6