Na ŽG v Ljubljani povečan obseg dela
Soglasij za uvoz opreme še ni
Železniško gospodarstvo Ljubljana je v lanskem letu, v primerjavi s predlanskim, povečalo obseg dela v železni-škem prevozu za 1,6odstotka. Takojebiloskupajdoseženo 4853 milijonov reduciranih tonskih kilometrov. Od tega je bilo v potniškem prometu za 4,2 odstotka več dela iz za 0,7 odstotka več dela v blagovnem prometu. V potniškem prometu /e mednarodni prevoz precej upadel in sicer za 7,1 odstotka, močno pa je naraslo delo v notranjem prometu In to za 8,7 odstotka. Ta porast gre predvsem na povečanje pre vozne poti fn to /e prvič po mnogih letih tak porast dela v potniškem prometu na slovenskih progah. To pa je prav gotovo tudi rezultat prizadevanj vseh železničarjev, da z udobnejšim prevozom na daljših relacijah pridobijo tudi tiste potnike, ki so sicer tradicionalno vezani na cestni prevoz.
Podobno kot pri potniškem prometu je močno upadel me-dnarodni prevoz tudi v bla-govnem prevozu in sicer za5,3 odstotka, medtem ko je bilo delo pri uvozu in izvozu in ko-penskem tranzitu celo nad lanskoletnim načrtom in sicer za 4,6 odstotka. Izredno pa je delo upadlo v luškem tranzitu. Tako na primer pri železovi rudi za 20 odstotkov, pri osta-lem blagu pa za 30 odstotkov. To zmanjšanfe gre predvsem na račun recesije na svetov-nem trgu jekla, ki je vplivala tudi na avstrijske železarne, za katere slovenski in istrski že-lezničarji prevažajo rudo. Vendar pa so na 2G uspeli ta izpad nadomestiti s poveča-nim delom v notranjem prevo-zu in sicer za 8,6 odstotka kar je posledica dosledne realiza-cije programov, ki so si jih za-stavili za povečanje obsega de-la in rezultat naporov prilaga-janja transportnemu tržišču.
Za lansko leto je bolj ugo-dna tudi bilanca poslovanja. Tako je ŽTP Ljubljana lani do-segel za 13 odstotkov večji ce-lotni prihodek kot leto poprej in je znašal 4282 milijonov di-narjev. Ob tem pa so se mate-rialni stroški povečali le za 6,8 odstotka, amortizacija za 10,3 odstotka, davki in prispevki pa so se povečali kar za 28 odstotkov. To povečanje pa gre predvsem na račun obresti od kreditov, prispevkov za SIS skupne porabe ter pove-čanje premij za zavarovanje osnovnih sredstev. Čisti doho-dek je bil večji za 17,9 odstotka kot prejšnje leto in je znašal 1377 milijonov dinarjev.
Na področju investicij je lanskoletna vrednost znašala 1347 milijov dinarjev. Približ-no polovica teh milijonov, 700 milijonov dinarjev, gre še na račun realizacije investicij iz prejšnjega srednjerpčnega programa razvoja, 647*milijo-nov pa na račun sedanjega srednjeročnega programa ra-zvoja ŽG Ljubljana. To ra-zmerje je v primerjavi z letom 1976 ugodnejše, saj so leta 1976   porabili   pretežno   vsa
sredstva še za investicije iz prejšnjSga srednjeročnega ob-dobja.
Železničarji pa so se tudi v preteklem letu srečevali s te-žavami za pridobitev uvoznih soglasij za uvoz opreme. Od leta 1976 dalje namreč niso do-bili nobenega uvoznega so-glasja in tako ne morejo do-končati niti tistih investicij, za katera so sredstva že zagotov-ljena. To pa ima seveda nepo-sreden vpliv na zagotavljanje varnosti v železniškem pro-metu, na realizacijo nalog sprejete prometne politike. Med to opremo sodijo signal-novarnostne in telekomunika-cijske naprave za zavarovanje postaj in prog, ki jih pri nas vgrajuje Iskra v kooperaciji z zahodnonemško firmo SEL, merilni instrumenti in pribor za vzdrževanje naprav, elek-tronski računalnik, ki je potre-
ben za vodenje celotnega te-hnološkega procesa, zdrav-stvena oprema za potrebne preventive in kurative železni-ških delavcev, kot to zahteva zakon o varnosti v železni-škem prometu. Poleg tega pa še oprema za vzdrževanje vo-zil in infrastrukture, tako stružnica za struženje kole-snih dvojic lokomotiv brez izvezave, stroji za vzdrževanje prog, stroji in oprema za obno-vo prog in drugo. S tem pa je zavrta ravno tista faza obnove in modernizacije, ki bi z vgra-jevanjem signalnovarnostnih naprav v največji možni meri lahko izločila človeški faktor na področju zagotavljanja var-nosti železniškega prometa.
M. B.