floyi
Stadij ska knjižni-08 Mirana darea Hovo mesto
ava Prvega maja
LETO V.-it. 17
V KOČEVJU, DNE 23. APRILA 1960
Cena 15 din
II. honnres SZDL luooslauije
Beegrad, 18. aprila, panes ob devetih se je v Domu sindikatov v Beogradu začel V. kongres So-"alističlne zveze delovnega liud-swa JugosLaviie. Kongresu priso-stvu,ie 1658 delegatov in nad 40 Predstavnikov političrih strank in Ribanj iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike ter šefi diplomatih misi.i v Beogradu. Potem ko ie predsednik Tito pozdravil vse navzoče, ie kongres izvolil delovno Predsedstvo, sekretariat V. kongresa, redakcijsko komisijo kongresnih dokumentov in verifikacijsko komisijo. Zatem so beograjski pionirji zasuli udeležence kongresa s šopki in cvetjem, v imenu graditeljev avtomobilske ceste »Bratstva in enotnost« pa je kongres pozdravil namestnik komandanta glavnega štaba mladinskih delavnih brigad.
Predsedujoči Lazar Koliševski je Predlagal naslednji dnevni red:
1.	poročilo zveznega odbora;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	referat predsednika SZDLJ 3osipa Broza-Tita »Izgradnja so-rifizma ter vloga in naloge Sofistične zveze delovnega ljud-
CVa Jugoslavije«;
4.	spremembe v statutu SZDLJ;
5.	sklepi V. kongresa SZDLJ in
6.	izvolitev zveznega in nadzornega odbora SZDLJ.
Potem ko so delegati soglasno sprejeli predlagani dnevni red, ie burno pozdravljen stopil na govorniški oder predsednik SZDLJ Josip Broz-Tito in prebral referat o graditvi socializma ter vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Njegov govor, ki je trajal tri in pol ure so poslušalci večkrat prekinili z dolgotrajnim Ploskanjem in odobravanjem.
Kongres je sklenil delati v treh komisijah: za organizacijska vprašanja, za politična in ideološka vprašanja ter za družbeni sistem in gospodarstvo. Uvodne besede o vprašanjih, ki iih bodo obravnavale komisije, so imeli Cvijetin Mi-jatovič, Milentije Popovič in Avdo Humo.
V vsaki komisiji bo delalo po 100 do 120 delegatov, drugi delegati pa se bodo lahko po svoji izbiri vključili v delo komisij.
Izvolili so tudi komisiji za spremembe v statutu in za kongresne sklepe. Nadalje so izvolili kandi-
Iz govora predsednika Tita
hodek za letno stopnjo v višini približno 11 %. Z izpolnitvijo predvidene povprečne letne 11 % stopnje, povečanja družbenega proizvoda v prihodnem obdobju, bi naše gospodarstvo v obdobju trinajstih let, to je od 1953 do 1965 doseglo povprečno 10.7 % letno stopnjo povečanja. Za tak razvoj ni mnogo primerov v sodobni praksi drugih dežel.
Osnova za tako hiter razvoj sta dve osnovni panogi našega gospodarstva, in sicer industrija in kmetijstvo. Obstajajo možnosti, da bi se industrijska proizvodnja, ki je imela doslej hiter tempo večanja, v prihodnjih 5 letih večala po 13-odstotni letni stopnji, tako da bi se obseg industrijske proizvodnje v Petih letih povečal za približno 85 % v primerjavi z njeno sedanjo ravnijo. Prav tako obstojajo pogoji, da bi se v prihodnjem obdobju kmetijska proizvodnja večala več kot po 8-odstotni letni stopnji v primerjavi z ravnijo leta 1959, kar bo omogočilo skupno povečanje kmetijske proizvodnje za približno 50 % v primerjavi s sedanjo ravnijo. Stopnje povečanja drugih gospodarskih področij, kot gradbeništva, prometa, trgovine in obrtništva bi bile hekoliko večje in bi sc gibale (med 10 in 13 % letno. To bi zagotavljalo skladen gospodarski razvoj ...
dacijsko komisijo za Zvezni in Nadzorni odbor. Soglasno so sprejeli poročilo verifikacijske komisije.
V	organizacijski komisiji je imel uvodne besede za razpravo Cvije-tan Mijatovič. Govoril je o nekaterih organizacijskih vprašanjih in delovnih metodah Socialistične zveze. Med drugim je tudi poudaril, da je težišče dejavnosti SZDL v komuni. To je vodilna misel predlaganih sprememb v statutu, ki so najpomembnejše prav v organizacijskem postavljanju SZDLJ v komuni.
V	nadaljevanju svojega govora je tudi dejal, da ie SZDL ena osnovnih oblik samoupravljanja. Zato pa je vpis v organizacijo SZDL pravica družbeno politično neoporečnega, delavnega in poštenega državljana, pravica, ki ji ni mogoče oporekati, razen seveda, če se dokaže, da državljan ni tak, kakršen bi moral biti.
Razumljivo je, da se mora SZDL — ker je ena izmed oblik samoupravljanja — organizirati glede na težišče svojega delovanja: v komuni, stanovanjski skupnosti in krajevnem področju, je dejal med drugim tov. Mijatovič.
Tehten je bil prispevek za razpravo v komisiii za politična vprašanja Milentije Popoviča. V začetku svojega uvodnega govora je ugotovil, da naša družba že stopa iz obdobja neposrednih naglih in globokih sprememb v družbenopolitičnem življenju in čedalje bolj stopa v obdobje, ko nastajajo v njej boli mirne, toda prav tako globoke spremembe v njeni bazi, v značilnostih njenih proizvajalnih sil in v proizvodnih odnosih ter v skladu s tem v način življenja ljudi, v navadah, v psihologiji in obravnavanju problemov, sprememb v ideinih, etičnih in estetskih kriterijih.
Ob koncu prvega 'Ma plenarnega zasedanja na V. kongresu SZDLJ je govoril v razpravi tudi tovariš Edvard Kardelj. V daljšem govoru je obrazložil nadaljnji razvoj sistema materialne razdelitve med delovni’ni kolektivi in družbeno skupnostjo ter znotraj delovnih kolektivov. Poudaril je, da smo z usposfavitvijo delavskih svetov napravil;' prvi korak pri odpravljanju državno-mezdnih odnosov. Dalj časa se je zadržal in obrazložil sistem razdelitve po kompleksnem učinku, ki ima mnogo širši pomen, kakor je samo stimulacija za produktivnejše delo in boljše poslovanje podjetja. Govoril je tudi o povečanju proizvodnosti v nezadostno razvitih področjih, o okrepitvi materialne baze komune in drugem. Tovariš Kardelj je govoril tudi o potrebi, da v ustanovnem dokumentu potrdimo spremembe, ki so nastale v naši družbi.
nih ljudi — kočevski ob-. .... uetos bo zdru-___praznovanje 1. m.aia s proslavo 10. obletnice delovanja organov delavskega samoupravljanja. Le-to bodo proslavljali tudi v mesecu maju.
Osrednja prvomajska proslava v Kočevju bo 27. aprila ob 20. uri v Šeškovem domu. Proslavo organizirata Občinski odbor SZDL in Obč. sindikalni svet Kočevje. Sodelovali bodo: DPD Svoboda-mesto, pevski zbor »Jakob Gallus«, rudniška godba in recitatorji. Občinski odbor SZDL in Obč. SS vabita vse člane, da se proslave udeleže v čimvečjem številu.
Proslave, posvečene 1. maju, bodo imeli tudi v Kočevski Reki in vseh večjih krajih v občini. Prav tako bodo imeli proslave tudi po vseh šolah.
39. aprila bo na Rudniku prvomajsko zborovanje. Zvečer bo Rudnik skupno z ostalimi podjetji pripravil velik ognjemet, na Trgu svobode na bo rudniška godba pripravila koncert.
Kočevje si bo že 27. aprila nadelo slavnostno podobo. V izložbah nekaterih trgovin bodo delovni kolektivi z grafikoni in fotografijami prikazali uspehe svojih podjetij v deset letnem obdobju delavskega samoupravljanja. Tako bodo v izložbah »Tehnike« prikazali dosežke in razvod podjetja Kmetijsko gozdarsko posestvo, »Avto«, Rudnik, »Zidar« in »Ključavničarstvo«, v trgovini »Tkanina« bo prikazala uspehe svojega podjetja »Tekstilana«, »Itas« in nekatera druga podjetja pa bodo prikazali svojo dejavnost v drugih izložbah kočevskih trgovin.
Nekateri kolektivi iz Kočevja bodo potom svojih predstavnikov sodelovali tudi na prvomajski paradi 1. maja v Ljubljani. Tako bo sodelovalo v Ljubljani 40 kočevskih rudarjev v rudarskih oblekah s čeladami in svetilkami, »Tekstilana« bo sodelovala s 12 člani kolektiva — 6 žensk in prav toliko moških. Le-ti bodo kot manekeni in manekenke (oblečeni bodo v obleke iz blaga, ki ga proizvajajo v »Teksti lani«) Predstavljali svoje podjetje oz. tekstilno stroko.
Podjetje »Itas« bo sodelovalo kar na dveh prvomajskih paradah: na republiški v Ljubljani, kjer bodo sodelovali z enim vozilom s prikolico z vsemi potrebnimi napravami za prevoz cementa, ki jih izdelujejo v tem podjetju, ter dvema stabilnima cementnima silosi-ma. na zvezni paradi v Beogradu pa bodo sodelovali z dvema vo-zilima s prikolicama opremljenimi s silosi.
Poleg Rudnika bodo imela tudi nekatera druga podjetja proslave v dneh pred 1. majem. V »Ključavničarstvu« bodo imeli 28. maja volitve novega delavskega sveta. Ob tej priliki bodo imeli proslavo v počastitev 1. maja in 10. letnice delovanja organov delavskega samoupravljanja. 29. aprila bodo imeli proslavo v počastitev delavskega praznika v podjetju »Itas«. Proslavo bodo združili z otvoritvijo nove hale.
Prebivalci Kolpske doline se bodo 1. maja udeležili velike proslave, ki bo tega dne na Brodu na Kolpi. Proslava bo združena z odkritjem spomenika padlim borcem.
V prvomajskih nraznikih bodo številni delovni l jud je odšli v bližnje kraje na izlete.
Urbanizem in stanovanjska izgradnja
Cetos bo deset let od uvedbe delavskega samoupravljanja, s kate-i"11 se je začela nadaljnja etapa v *"azvcju socialističnih družbenih lotosov in socialistične demokratki v naši deželi. Danes na tem kongreSU lahko pozdravimo naše delovne kolektive ter izredno dobre rezultate in uspehe v njihovem ®elu.
Hkrati z decentralizacijo uprav-oziroma z zmanjšanjem gospodarskih funkcij državnega aparata, so naši gospodarski ukrepi vse bolj prenehali imeti administrativni značaj in so postopoma dobivali ekonomsko usmerjevalni pomen; ukinili smo sistem državnih planov in prešli na novi sistem družbenih planov, v katerih določamo osnovna razmerja...
Tovariš Tito je potem govoril o Pomenu in vlogi delavskega samo-npravljanja. Dejstvo, da upravlja ?daj podjetja približno 220.000 delavcev lin uslužbencev in da pri Vsakih novih volitvah volijo približno 60 % novih članov organov samoupravljanja, kaže z ene strani. da je usoda našega gospodarstva v varnih rokah delavskega razreda naše dežele, z druge strani Pa. da je ogromno zaupanje, ki ga imajo vodilni ljudje socialistične Jugoslavije v sposobnost neposrednih upravljalcev in proizvajalcev,
Zasnovano na izrednih uspehih, ki 80 jih delovni kolektivi do zdaj dosegli v svojem delu ...
V nadaljevanju govora je predsednik Tito govoril p novem petletnem planu in nadaljnjem gospodarskem razvoju naše dežele,
Pri čemer je dejal:
Glede na to, da obstojajo pogoji,
"a bi letos, to je leto dni pred rokom izpolnili sedanji petletni plan,
Pripravljamo osnutek plana za Prihodnjo petletno obdobje od leta
1961 do 1965.	Najprej je tajnik ljudskega od- pravi j al plenum Občinskega od-
. Vse analize činiteljev, ki oprede- bora poročal o izpolnjenih sklepih bora Socialistične zveze, nato sveti tiujejo možnosti, okvire in tempo prejšnje seje. Odborniki so se s pri ObLO, ljudski odbor, zbori vo-bodočega gospodarskega razvoja, poročilom strinjali. Predsednik livcev, ponovno sveti in nazadnje kažejo, da obstojajo pogoji, da bi ljudskega odbora ie govoril o javni Svet za družbeni plan in finance, v prihodnjem obdobju povečali razpravi družbenega plana in pro- ki ie predložil nekatere dopolnitve družbeni proizvod in narodni do- računa in dejal, da ie najprej raz- in spremembe k osnutku proračuna
in plana.
At	1	• l	. V imenu tega sveta ie spremem-
lvagrade socialnega zavarovanja be obrazložil tovariš svigen.
Obrtna podjetja (»Mizar« in Sed-
Prejšnji teden so na Okrajnem Ugotovili so tudi, da se odstotek larstvo) bodo z lastnimi sredstvi Zavodu za socialno zavarovanje v nesreč v težki industriji in večjih preurejale prostore v bivši tek-Ljubljani nagradili 21 podjetij in podjetjih manjša, v manjših pod- stilni tovarni »Horak« in ne bodo gospodarskih organizacij, ki so v jeti ih in obratih pa neprestano ra- mogle dati svoj prispevek v sklad Dreteklem letu dosegle največje ste! Za zmanjšanje obratnih ne- združenih sredstev, zato se ta zni-bspehe pri preprečevanju in zmanj- zgod bo potrebno storiti še marši- ža za 10 milijonov. Za ool milijona Sanju obratnih delovnih nezgod. Že kaj, vsekakor pa dosedanji uspehi so povečali sredstva za trgovine; bred več leti ie OZSZ pričel s to potrjujejo, da smo na pravi poti. skupaj bo trgovina imela za gradacijo in prvi uspehi se že kažejo.	nATI)rl)„, .	njo skladišča in ureditev lokalov
Zavod tudi vsako leto nagrajuje	POTREBNA SOLA	51 milijonov. Opustili bodo asfal-
tista podjetja in organizacije, ki Solarji višjih razredov iz Kar- tiranje Prešernove ulice in sred-bri tem dosežejo najlepše uspehe, lovice. Roba, Turjaka in Velikega stva v višini 3 milijonov uporabili Tako so ugotovili, da v preteklem Osolnika se vozijo z avtobusom v 23 gradnjo vajeniškega doma. Tokiu število nesreč ni poraslo; šolo v Velike Lašče. S prilivom liko so sredstev odvzeli tudi za as-®nanjšalo se ie n redkem število teh učencev v Lašče ie postal pro- faltiranje Šeškove ulice in jih dali Hudih nesreč (1958. leta jih je bilo blem šolskih prostorov v tem kraju za gradnjo zanrtega kopališča. *349. lani pa 3071!). Zmanjšalo se še težji. Šolski pouk se vrši v dveh Lesno industrijski obrat KGP ne }c tudi število smrtnih nesreč. Vse stavbah. Lašče nujno potrebujejo bo pravočasno dobil naročenih stro-t® številke dovolj zgovorno govore novo šolsko poslopje, zato naj bi jev, pri Itasu na so postavili pre-° brizadevanjih Okrajnega zavoda na merodajnih mestih začeli o tem visok plan, zato najbrž industrija ?a socialno zavarovan ie ter podjetji temeljito razmišljati in storili naj ne bo v celoti izpolnila plan. gospodarskih organizacij.	bi potrebne ukrepe.	Črtali so besedilo, ki pravi, da
N; plenumu Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. ki je bil 16. aprila — vodil ga te predsednik Boris Mikoš — so g yvorili o problemih urbanizma in stanovanjske izgradnje v Ljubljani in ostalih mestih okraja.
Ugotovili so, da se ie stanovanjska reforma doslej ugodno razvijala. Prav ti uspehi potrjujejo, da ie b i čas za izvedbo stanovanjske refoime primemo izbran. Čeprav je bila ta naloga zelo zahtevna, so jo ljudski odbori ob izdatni pomoč, političnih organizacij opravili brez večjih zapletliajev. Pri tem je opravila velik delež tudi SZDL, še večje naloge pa jo čakajo pri nadaljni stanovanjski re-fom-i.
P-.počil o člana predsedstva Obsk 'fga odbora SZDL Janeza Vipotnika, je bilo obširno. Čeprav se ie omejil Ie na razčlenitev stanovanjskih in urbanističnih pro-
blemov v Ljubljani, smo lahko prepričani, da se tudi po drugih mestih ukvarjajo s prav tako problematiko in da bodo izkušn je iz Ljubljane lahko močno koristile tudi v ostalih krajih. Tovariš Vipotnik je obširno govoril tudi o demokratičnem reševanju urbanističnih problemov. Poudaril je, da je treba vsako nalogo, vsak načrt iz tega področja, dati javnosti v oceno. Pri tem naj bi ne sodelovali samo ljudski odbori. ampak predvsem tudi politične organizacije, stanovanjske skupnosti ter zbori volivcev. Na tak način bomo pri končnem urbanističnem urejevanju mest dosegli veliko lepše uspehe, kakor če bi o tem odločali posamezniki.
Poročilu ie sledila živahna razprava, v kateri so načeli še vrsto drugih sorodnih problemov ter po-
dali nekaj koristnih pobud za nadaljnje delo na tem področju. Vsi govorniki pa so pohvalili in podprli odločno nastop Socialistične zveze. V razpravi se je oglasil tudi predsednik OLO Franc Popit. Med drugim je govoril tudi o različnih konceptih s področja urbanizma in arhitekture. Dejal je, da nekateri arhitekti še vedno skušajo uveljaviti svoje konzervativne in ekstravagantne načrte, ki nikakor niso primerni za naš čas, kajti nihče ne upošteva našega razvoja, potreb in želja. Prav zaradi tega načrti za celotno ureditev Ljubljane Se vedno niso napredovali.
Na koncu so še predlagali, naj se pri obč. odborih SZDL ustanove posebne komisije, ki bodo pazile na potek akcije SZDL za varčevanje sredstev za gradnjo stanovanjskih opiektov.	-vce
Predsednik SZDL Jugoslavije, tovariš Josip Broz-Tito
Sprejet je družbeni plan in proračun
Na sobotni seji Občinskega ljudskega odbora Kočevje so sprejeli družbeni plan in proračun občine. Razpravljali in sklepali so še o zazidalnem načrtu mesta Kočevje, ustanovili so krajevni urad v Strugah, potrdili nekatera pravila, izdali jamstva za najetje posojil in drugo.
naj se združita Kmetijski zadrugi Fara in Banja loka. Po mnenju Sveta za kmetijstvo še ni pogojev za to združitev.
Tudi v proračunu bodo nekatere spremembe. Povečali so izdatke za pred vojaško vzgojo; za ureditev kulturno prosvetnega doma v Fari so dali 590.000, predvideno je bilo 100.000' dinarjev. Izdatke Sveta za kulturo in telesno vzgojo so povečali od 1,6 milijona na 2,18 milijona. Povečali so podpore kadrov-cem in oskrbnine v zavodih, znižali pa podpore žrtvam fašističnega terorja in otrokom padlih borcev.
Pri izdatkih za zdravstveno zaščito so znižali vse postavke, za en milijon pa povečali prispevek v sklad kmetijskih zavarovancev. 260 tisoč bodo dali za stroške poravnalnih svetov. Iz proračuna pa so črtali 2 milijona za prosvetni dom v Stari cerkvi, ker se bodo stroški adaptacije za ta dom krili iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Za 2 milijona pa so povečali izdatke za ostalo komunalo: popravila potov, mostov in drugo.
Prodno so odborniki z glasovanjem sprejeli letošnji družbeni p)an in proračun, so Juiali svoie predloge in želje zborov volivcev. Našteli jih bomo samo nekaj: Rešilni postaji naj se da kredit za nakup avtomobila, šoli v Predgra-du naj bi dali več sredstev, šola v (Konec na 2. strani)
•	Predsednik francoske republike de Gaulle se mudi na uradnem obisku v Kanadi. Sestal se je z ministrskim predsednikom Die-fenbakerjem. Med trodnevnim bivanjem si bo ogledal tudi večja mesta v tej deželi. Zatem bo odpotoval v ZDA. kjer se bo sestal s predsednikom Eisenhowerjem. Sodijo, da bo francoski predsednik v posvetovanjih z ameriškim predsednikom sprožil tudi vprašanje atomske oborožitve.
•	Predsednik indonezijske republike Sukamo je po obisku na Madžarskem prispel na obisk v Avstrijo. Iz Avstrije bo odpotoval na večdnevni Obisk v Združeno arabsko republiko, zatem pa bo obiskal še Gvinejo, Maroko, Portugalsko, Kubo, Mehiko, Filipine in Japonsko.
S Brazilija ie premestila svoje glavno mesto iz Ria de Janeira na atlantski obali v novo prestolnico — v Brasilo, novo mesto v divji notranjosti prostrane dežele. Mesto Brasilia še ni dokončno zgrajeno.
•	V Londonu je bila doslej največ j a protiatomska demonstracija, v kateri je sodelovalo 20.000 ljudi. Protestni pohod demonstrantom proti atomski oborožitvi je imel mednarodni pomen zaradi prisot-
nosti predstavnikov iz tujine.
•	Iraški premier Kasem je v razgovoru z delegacijo alžirske osvobodilne fronte obljubil, da bodo še naprej pošiljali pomoč Al-žircem. V zadnjih dveh letih je Irak nudil Alžireem pomoč v višini dveh milijonov funtov. Orožje in opremo so pošiljali na osvobojeno ozemlje z letali.
•	Po krajšem prestanku se je odbor deseterice za razorožitev, ki zaseda v Ženevi spet začel z delom. Ker so na zadnjih razgovorih zašli na sleoi tir, sodijo opazovalci v Ženevi, bo morala priti z ene ali druge strani pobuda, da se bo vsa stvar premaknila naprej.
•	V Južnoafriški uniji se nadaljujejo aretacije črnskega prebivalstva iz dneva v dan. Beli rasisti bi hoteli na vsak način zlomiti svobodoljubne težnje domorodcev. Tako so v zadnjih dneh samo v enem mestu aretirali okrog 400 črncev.
•	V Atenah se je začelo zasedanje Interparlamentamega sveta, na katerem sodeluje tudi jugoslovanska delegacija. Delegati so zastopani iz več kakor 40 dežel. Razpravljali tx)do o perspektivah razorožitve, problemu surovin in parlamentarni kontroli.
POZIV
Turistično-olcpševalno društvo Kočevje prireja v dneh od 24. do 30. aprila
TEDEN C I S T O C E
in vabi vse hišne svete stanovanjskih poslopij in upravitelje ostalih javnih zgradb, kakor tudi lastnjke zasebnih hiš v mestu in okolici Kočevja, da v tem času očistijo prostore pred zgradbami ter dvorišča in vso hišno okolico. Vzdržujejo naj red in snago tudi v bodoče.
Priporoča se tudi sajenje rož, okrasnega drevja in grmičja na prostorih pred zgradbami in krasitev oken s cvetlicami v lončkih ali zabojčkih.
Člane društva pa vabimo še posebej k sodelovanju pri tej akciji, kakor tudi pri ostalem prostovoljnem delu pri čiščenju in olepšavi mesta in okolice.
Pospešujmo turizem!
Turistično-olepšcvalno društvo Kočevje
V Ribnici že praznujejo
Letošnje prvomajske praznike bo-	obletnice	delovanja organov	de-	vidni uspehi in rast podjetij iz riib-
do v ribniški občini lepo prosla-	lavskega	samoupravljanja.	niške občine v obdobju delavskega
vili. Vse delo v zvezi s proslavami Proslave v počastitev 1. maja samoupravljanja, vodi posebni štab pri Socialistični nameravajo organizirati tudi po Predvideno je tudi, da bodo v zvezi pod predsedstvom Franceta	vaseh, in	sicer tam, kjer imajo	šole	Ribnici in Sodražici postavili sla-
Levsteka.	in središča Kmetijskih zadrug.	voloke. po vaseh pa mlaje. Tako
Na vseh šolah v	občini	bodo	Gasilci bodo poskrbeli, da bodo	bo tudi s te plati	dan	velik po-
imeli proslave do 27.	marca.	Pro-	na predvečer praznika 1. maja go-
sta ve na šolah bodo združene s reli kresovi od Boncarja do Jas-krajšimi kulturnimi programi. nice in od Grmade do Grčaric.
23. aprila bo v Ribnici, v hali Na dan 1. maja bodo v Grčaricah novega obrata vezanih vrat na odprli svojemu namenu kulturni LIP Ribnica, proslava za delovne	dom. Za to priložnost se organizira	proslavljati, in 10.	letnico	delav-
kolektive LIP, in za	ostala	pod-	množičen izlet članov političnih in	skega samoupravljanja,	ki	so jo
Na zadnjih zborih volivcev v osemenjevanja, vključno nabavo Kolpski dolini so volivci razprav- instrumentov potrebnih za oseme-ljali o višini in uporabi sredstev njevanje, stroške za vzdrževanje pavšalne skočnine. V naslednjem bikov v krajih, kjer še prirodno sestavku bomo prikazali pomen osemenjujejo, za nabavo plemeni a-plačevanja pavšalne skočnine in " podatke o koriščenju sredstev skla-
Iz tega pregleda je razvidno, da je razlika med dohodki in izdatki 145.590 din in bi bilo pravilno, da je bila v preteklem letu pobrana 'tudi razlika, to ie na jmanj 360 din
udarek prazniku — 1. maju.
2e iz tega, kar smo navedli si lahko ustvarimo podobo, da bodo letošnje prvomajske praznike, ki so jih začeli z današnjim dnem že
kov (bikov in merjascev). V koli-	po plemeniti. Ta razlika 145.590 je
kor je sredstev več pa se lahko	bila poravnana iz letošnjih sred-
v občini	uporabijo za ostale živinorejske	štev. O tem obračunu je razpray-
namene, kot n. pr.: za živinorej-	Ijal tudi Svet za kmetijstvo in
ske razstave, za selekcijo živine	gozdarstvo, ki upravlja s tem skla-
in podobno. Ta ukreip, to je pobi-	dom, in sprejel na podlagi že ome-
__________ raiW skočnine v pavšalnem zne- njenega republiškega predpisa od-
pavšalne	skočnine	in	vzdrževal-	sku, ima namen predvsem, da pre-	redibo o višini pavšalne skočnine
nine za	plemenske bike.	S tem od-	breči pripuščanje zakotnih bikov	v letošnjem letu, ki znaša 1400 din.
da pavšalne skočnine Kočevje v letu 1959:
Na podlagi republiških predpisov je bil v letu 1958 tudi v občini Kočevje sprejet odlok o plačevanju
jeti a iz občine. Proslava bo zdru- družbenih organizacij v Grčarice, združili s prvomajskim praznova- lokom je določeno, da se finančna *n na ta način onemogoči okužbe Veterinarska postaja Delnice, ki žena s proslavo 1. maja in 10. ob- kjer bodo lahko prisostvovali kraj- njem v Ribnici in ostalih večjih sredstva tega sklada lahko upo- blemenic. Vsem je še dobro v spo- izvršuje osemenjevanje na nodroč-
letnioe delovanja delavskega samo- šemu kulturnemu programu, ki ga krajih, lepo proslavili, upravljanja. Tega dne bodo na LIP pripravljajo v tem kraju, volili tudi nov delavski svet pod- Turistična društva v Ribnici, So-jetja. Program na proslavi bo zelo dražiti in Ortneku pa organizirajo pester. V kulturnem delu" proslave za 2. maj izlet na Travno goro. bo sodelovala ribniška Svoboda. Za Svoj delež pri proslavah v pota pomembni dogodek vabijo v častitev delavskega praznika —
Drobne s seje občine Kočevje
halo obrata vezanih vrat prireditelji tudi okoliške prebivalce in otroke višjih razredov osemletke.
V Sodražici bo proslava 1. maja 30. aprila. Imeli jo bodo v domu
• Za območje Strug, kjer prebiva okrog 700 prebivalcev, so ustanovili krajevni urad. Hono-
rabljajo le za stroške umetnega minu okužba plemenic na področju ju Kmetijske zaidruge Fara in del-
Kmetijske zadruge Fara s triho- no Kmeti iške zadruge Banja loka, montažo. Samo zatiranje te bolez- je obvestila Občinski ljudski od-ni, ki je verjetno prišla iz sosed- bor Kočevje, da bo v letošnjem nje LR Hrvatske, je stalo Občinski letu zaračunavala osemenjevanje v ljudski odbor Kočevje preko 200 višini 1100 din. tisoč din.
1. maja, bodo na svo.i način dali	_______________
tudi taborniki »Veseli Ribničani« ramo bo zaposlen 1 uslužbenec, iz Ribnice. V času od 28. do 2. maja bodo postavili v Sodražici, tabor ® Tudi v bodoče ostane krajeven v njem v omenjenih d.ieh ta- ni urad v Dragi. Vodila ga bo
• Potrdili so pravilnik o plačah »Komunale« in upravniku določili plačo v višini 35.000 dinarjev mesečno.
• Izdali so jamstvene izjave za najetje kreditov: Damsko frizerške-
Partizana. Za organizacijo proslave borili in prikazali življenje tabor- Marija Mlakar. Dokler Mlakarjeva mu salonu (550.000), Poslovni zve-
fanajo poseben štab.
ni kov.
Iz tega je razvidno, da bomopla-Izvajanje odloka se je v občini čali skoro celoten znesek za ose-Kočevje pričelo v letu 1959. Ker menjevanje. razliko 300 din pa bo še ni bil sprejet republiški pred- uporabiti delno za kritje primanj-pis, je bila na predlog OLO Ljub- kljaja v lanskem letu, delno za ljana pobrana akontacija v višini najemnino in opremo prostorov, 1000 din od plemenic starih nad česar v lanskem letu nismo mogli
ne napravi tečaj za matičarja, bo zi (12 milijonov), KZ Fara (5 mili.) ?no leto- Y mesecu aprilu lanskega izvršiti.
___ • l	i • v	vi	n,	...	’ IO T n	1 n ? mXnl m ».til.* XI—I j	t .
V času od 23. do 30. aprila bodo	Pred prvomajskimi prazniki bodo	prihajal matičar iz Loškega	po-	Stanovanjski skupnosti
v vseh podjetjih imeli delavski	v izložbenih oknih trgovin razobe-	toka. S tega urada pa bodo	od-	in Rudnik (800 000) in
sveti svečane seje v počastitev 10.	sili grafikone, iz katerih bodo raz-	pustni kurirja in snažilko. Za	nju	stvu (4 milijone).
bodo poskušali najti nova delovna
Kočevje
Klepar-
Družbeni plan in proračun
mesta.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Starem logu ima premajhne pro-
verjetno najeli še kredit pri ban
id in napravili več, kot je v planu zemljo zamenjali za store, v Polom naj bi napeljali predvideno. Neizvedljivo ie, da bi hišo v Kočevju, telefon, uredi in osvetli naj se cesta v Osilnici, ali kje v Kolpski dolini,
postavljali industrijske objekte. Ne S Imenovali so posebno kotni-bi našli podjetja, ki bi tu uredilo siio, ki bo pregledovala prošnje za
leta pa je izšel republiški predpis, ki določa okvirno tarifo za osemenjevanje v višini od 1300 do 1500 din. Zaradi tehničnih ovjr S Osebni avto Fiat 1100, ki ga °l?LO, Kc^evje v lanskem letu ni ie nedavno kupilo podjetje Klas, I!° teL.1!32:!!* 300din, čeprav bi ( ObLO je zavrnil prošnjo B. so prenesli v last in uporabo ljud-iz Morave, da bi mu njegovo skemu odboru. Podjetje avto ne stanovanjsko rabi. Po potrebi bo občina dala avto kaki gospodarski organizaciji.
skozi Salko vas.
Tehtne so bile misli sekretarja
S Za sanitarnega inšpektorja so
to morali in so ostali ljudski odbori to ražl-iko pobrali.
Nekaj računov, predvsem vzdr-ževalnina za plemenjake, je trebno še poravnati.
Pobrana pavšalna sko&nina je v
po-
Otočinskega komiteja ZKS tova- svoje obrate.
riša Goloba. Poudaril je, da je družbeni plan napet in zahteva sodelovanje vseh državljanov pri iz-
imenovali sedanjega pomočnika totu^ 195,9 znašala.iz privatnegasek-odkup zemljišč tistih kmetov, ki inšpektorja, Šilca Franca.
Ostala sredstva, če bodo eventualno ostala, bomo uporabili za pospeševanje živinorejske proizvodnje, kot n. pr.: za živinorejske razstave, če jih bodo Kmetijske zadruge priredile, za selekcijo živine, itd. Del sredstev pa bomo morali odvajati tudi okrajnemu ži-vinorejsko-veterin arskemu zavodu, ker bo ta zavod vodil selekcijo živine in orogenotes tiran je plemenjakov na področju vsega okraja. Iz navedenih podatkov je raz-
Izvolili so komisijo za popis
Letošnji proračun Občine Kočev- jo ne morejo več obdelovati. V pro-je predvideva 192,802.000 dinarjev računu so predvidli 300.000 dinar-
in toliko dohodkov. Finančno sa- jev v te namene, nekaj pa bodo kmetijskih gospodarstev. Vodi jo polnjevanju nalog. Znova je pod- mostnini zavodi pa bodo imeli 277 prispevala tudi posestva.	Peter Šobar. Člani so: Matija Zo-
črtal, da morajo delovni kolektivi milijonov 240.000 dohodkov in 351	bec, Andrej Pirnat. Jože Lavrič,
izobra- milijonov izdatkov. Narodnega do- • Potrdili so pravila Posredo- Ivan Mrak in Anton Primožič, hodka predvidevajo v višini 3,4 mi- valnice za delo in cene veterinarskih uslug.	-Mc
torja in Kmetijsko gozdarskega vidno, da se zbrana sredstva upo-posestva Kočevje 2,940.980 dinarjev, rahljajo le za tiste namene, kot je Zbrana sredstva so bila porablje- s predpisi določeno, na takole:
pripraviti tudi načrte za ževanje kadra in več sredstev vlagati za potrebe človeka. Pogosto ti jarde dinarjev, se morajo sestajati zbori vdlvioev.
Predlagal je. da bi ustanovili Klub odbornikov, ki bi skrbel za informiranje odbornikov, da bi ti lažje in uspešnejše reševali naloge, ki jih pred njih postavljajo volivci in ljudski odbor.
Predsednik občine je dejal, da bo zbori volivcev obravnavali predvsem komunalne probleme, popravilo potov napeljavo elektrike, ustanavljanje obratov v Kolpski dolini Itd. Več kot je sedaj predvideno v proračunu za te potrebe ni mogoče dati. Iz združenih sredstev gospodarskih organizacij ni mogoče .popravljati vaška pota ali napeljevati elektriko, ker o uporabi tega denarja odločajo delovni kolektivi. Za elektrifikacijo bodo
Kolektiv ve, kje in v čem so njegove naloge
ri je treba ljudem na vasi pravil- leti. Udeleženci so bili podrobno no tolmačiti. Člani Poslovne zveze seznanjeni z delom Poslovne zveze so dobro seznanjeni s temi stvar- in delom sindikalne podružnice na
Sindikalna podružnica Poslovne zveze Kočevje je imela 9. aprila
letni občni zbor. Zbora se je ude-	_	_______ ___________
leždlo veliko število članov, od go- mi, zato lahko v tem kmetijskim splošno. Razprava je'bila živahna!
Ustvarili smo si sodbo, da imajo na PZ enovit kolektiv, ki ve kje in v čem so njegove naloge.
Na kraju so izvolili nov 11 članski upravni in 3 članski nadzorni odbor ter dva delegata za občinsko sind. konf. Izvolili so tudi tri članski odbor, ki bo vodil Blagajno vzajemne pomoči, ki so jo ustanovili na tem zboru.
s tov pa sta bila navzoča predstavnik Qbč. komiteja ZK Ignac Nagode in tajnik ObSS Rudi Orel.
zadrugam veliko pripomorejo pri njihovem dehti Nazoren primer, kaj se da lahko doseči, je bdi v KZ
Poročilo in razprava je zajela delo Kočevje, kjer je njihov uslužbenec
OB ROBU
Kočevje, še posebno Rudnik in Salko vas, so zadnje dni vznemirile vesti o pretepih sezonskih delavcev, napadih na mirne ljudi in s tem v zvezi o političnih problemih, ki imajo nacionalno-šo-vtnistično obeležje.
Ne zahajamo v opis posameznih primerov in bi to z vzgojnega gledišča tudi ne imelo koristi.
Znano je, da se je v vasi In mesto; od koder se Je izselilo okrog deset tisoč Nemcev, po vojni naselilo nekaj tisoč prebivalcev iz vseh krajev naše domovine. Tisti, ki so imeli dober namen iii bili delavni so ostali, se za stalno naselili in so danes domačini, kdor pa tega ni hotel, se je ponovno odselil. To so bili predvsem sezonski delavci.
Razumljivo je, da ljudje zbrani iz vseh vetrov, različnih navad lin običajev, niso mogli ustvariti tako sožitje, ki je drugod. Čas desetih let je to vskladil in je danes Kočevje kraj z mirnimi in delovnimi ljudmi.
Za hiter razvoj potrebujemo delovno silo od drugod. Manj potrebujejo sezonske delavce na posestvih, ker imajo že stalno delovno silo. Množično pa vabi delavce, Še posebno iz drugih republik, gradbeno podjetje Zidar. Proti temu nič nimamo. Menimo pa, da mora »Zidar« le pretehtati kakšne delavce zvabi v Kočevje.
Delavca dobiti in mu dati kramp v roke, to je vse kar se stori. AH kdaj globlje in organizirano razpravljamo, kako ta delavec živi, ali mu prvi predpostavljeni pove kakšne so pri nas razmere, navade in običaji, mu kdaj spregovori o bratstvu jugoslovanskih narodov itd. itd. Z njimi se je treba pogovoriti in Jim dokazati, da je nesmisel, ves mesec težko delati, zaslužek pa v nekaj dneh zapiti.
Po znanem reku: prepirata se lahko samo dva, so se odvijali tudi dogodki na Rudniku, le žal, da so žrtve nedolžni, ki hočejo le dobro in red (miličniki) in mimo idoči, ki o zadevi ničesar ne vedo. Bolj bi tudi morali biti preudarni in vnaprej spoznati značaj človeka, s katerim občujem*.
-M*
— logar veliko pripomogel, ie zadruga dosegla že 90 % plana pogodbenega sodelovanja.
Poleg te naloge sindikata za socialistično preobrazbo vasi pa je še druga pomembna naloga —nagrajevanje po učinku. Na Poslovni zvezi so tudi v tem storiti precejšen korak naprej. Naloga sindikata za v bodoče je, da ta sistem še izpopolnjujejo.
Strokovnemu izobraževanju čla-
sindikata v prevzgoji delovnega človeka, odnosih do kmeti jskih zadrug oz. sodelovanje z njimi in delu sindikata na splošno.
Kolektiv Poslovne zveze, ki šteje 118 ljudi, ima specifične pogoje pri svojem delu. Torišče dela kolektiva je na vsem področju bivšega okraja. Prav ti ljudje imajo največji neposredni stik s kmetijskimi zadrugami na eni in kmetijskimi proizvajalci na drugi strani. Naloge Poslovne zveze in kmetijskih zadrug so zelo sorodne, zato je nujno potrebno sode-	___ _____________________________ ^
lovanje. To sodelovanje se do neke Ker se v vseh večjih podjetjih or- do v naslednji mandatni dobi' Vo-
Nabava semena
Stroški prevoza (kilometrina)
Nabava opreme Nabava potrošneva materiala Plačilo za izvršeno osemenjevanje Veterinarski postaji Delnice Plačilo za izvršeno osemenjevanje na področju Kmetijske zadruge Banja loka DP Snežnik Plačilo za izvršeno osemenjevnnie Veterinarski postaji Ribnica Plačilo za izvršeno osemenjevanje Veterinarski postaji Cabar Potniški stroški Najemnina za prostore Nabava plemenjakov (Osilnica, Predgrad) in vzdrževanje istih Ostali stroški (Kom. banke)
SKUPAJ STROŠKI:
837.350 din 1,398.410 din 90.290 din 79.884 din
166.600 din
202.000 din
7.200 din
5.000 din 6.520 din 23.042 din
268.2(79 din ____J.995 din
3,086.570 din
NA POSLOVNI ZVEZI
Na Poslovni zvezi Kočevje so imeli pred kratkim volitve novega delavskega sveta. Volivci — člani
nov sindikata so posvetili lani pre- tega kolektiva, so od 18 kandida-cej pažnje. Tudi v tem letu name- tov izvolili v delavski svet 15 najava!0 glede tega veliko storiti, bolj razgledanih sotovarišev, ki bo-
ganizirajo centri za izobraževanje dili to gospodarsko organizacijo. V delavcev, bi bilo prav, da bi o tem novem delavskem svetu sta tudi razmišljali tudi na PZ. Današnji dve tovarišici, čas zahteva nenehno izobraževanje Od skupno 119 volivcev jih je in izpopolnjevanje znanja. Spričo volilo 103, ostali so bili upravičeno vasi. Delo sindikata se ne more novega načina nagraievanja dela odsotni. Zato lahko trdimo, da so
bo prejel tisti, ki več ustvarja, več- volitve lepo uspele. Novemu delav-je plačilo. To se v praksi ie Izvaja, skemu svetu želimo pri njegovem Potrebe po novih strokovnih ka- delu veliko uspehov.
mere že izvaja, vendar bo treba glede tega še precej več storiti.
Vloga sindikata je, da svoje člane vzgaja in jih usposablja v aktiviste za socialistično preobrazbo
orientirati samo na delo znotraj podjetja, temveč se mora angažirati za reševanje problemov na vasi, v občini, kjer žive njeni Ha- drih so zelo velike. Ker nam šole
ne bodo morale dati vsega potrebnega kadra, vsaj sedaj še ne, ie treba vzgajati ljudi iz svoje srede. V povezavi z Delavsko univerzo so dani vsi pogoji, da si kader vzgojimo.
OBVESTILO
Vse gozdne posestnike, lastnike in upravitelje zasebnih in Izadružnih gozdov opozarjamo na obvestilo ObLO Kočevje — referat za gozdarstvo » razpisnem roku za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja Za gozdarsko leto 1960/1961 objavljeno v »NOVICAH« dne 26. marca 1960.
Tem potom popravljamo obvestilo lin obveščamo vse vlagatelje prošenj |za sečna dovoljenja, da je potrebno vse prošnje kolkovati tudi v razpisnem roku po tar. št. 1 in 7 Zakona o upravnih taksah z 250 din.
Razpisni rok iza vlaganje prošenj ostane v veljavi od 1. aprila do 15. maja t. 1.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Referat za gozdarstvo
To so le nekatere misli, ki smo z zadrugo je skoro vsakdanji pred-
Za melioracijsko skupnost Bistrica-Sajevec!
Pogodbeno sodelovanje kmetov tudi zadnjič, ko san obiskal Ribnico, roči a zemlje, na ribniški strani
ni. Zato pa je potrebna razgledanosti
Pogodbeno sodelovanje kmeta z zadrugo (kooperacija) zavzema vedno večji obseg. Da bodo uspehi še večji, lahko veliko pripomorejo člani kolektiva PZ. Pri zadrugah bo ustanovljeno več kmetijskih obratov in že letos naj bi imele zadruge v novih hlevih, ki so v gradnji, okrog 800 glav svoje živine. Da bodo ti obrati pravilno zaživeli že v začetku, bo odvisno tudi od pomoči, ki naj bi jo jim nudili člani kolektiva PZ.
Socializacij a vasi ima namen, da
Žgeta^čji ctotodekTkStistvu'	_15,° .č.la™v" ferJev' nameravajo organizirati pa- godbe za 37 glav mlade goveje ži- nem merilu.«
je take zemlje še dosti več...
Pa še beseda, dve o šolskih za-
Kl.iuč rešitve pa je v mehanizaciji kmetijske proizvodnje, pravilni obdelavi zemlje — vse to pa omogočeno v kooperaciji. Te stva- v bodoče.
jih povzeli z občnega zbora. Po- met razgovorov v naših zadrugah, tina^ie^nrir^oval• »Od 329 ha * - -tek zbora je pokazal veliki na- Zato je razumljivo, da tudi no-	^	wio vkiif, drueah
predek vsebine dela sindikalne po-	vinar, ko obišče zadrugo,	načne	S^v^Sene^ svetovanju ie »Šolski	zadrugi	v	Dolenji	vasi
družnice v primerjavi s Preteklimi	to temo razgovora. Tako	je bilo	^lej rLiizhano^B ha ah 53 % ki deluje	zelo	uspešno,	V	se	v
Največ pogodb je sklenjenih za zadnjem času pridružile še šolske travništvo, potem deteljo, krom- zadruge v Ribnici in Sušju. Začeto pir itd. Akcija je še v teku. Po- delo kaže, da so prijeli na pravem godbeno sodelujemo tudi pri vzreji koncu. Vse tri zadruge sodelujejo živine. V tem letu smo sklenili po- V tekmovanju, ki poteka v zvez-„	.	.	, , ,	,	-----------—-------------- godbe za 37 glav mlade goveje žile, dr u zen je de hy e na področju ko-	rado vseh motornih vozil-v Ko-	vine (za pitanje), ter za 272 kočevske občine. V februarju so ime-	čevju. V aprilu ali začetku maja	madov prašičev (to je za prašiče
1 1 Aru»n 1 7rV)f no	r\	__ti A J.____Tr V •	TV V	«	.	-— i ■	■	.	1
Združenje šoferjev in avto-mehonikov
Združenje šoferjev in avtomeha- 13. julija, to je na praznik
Karel Oražcm
li občni zbor, na katerem so se bodo v Kočevju, Kočevski Reki in med drugim pogovorili tudi o delu eventuelno tudi v Predgradu predvajali poučne filme, in sicer za
ki morajo narediti težo od 85 do 100 kg).«
nost.
šolsko mladino in za odrasle. Obenem bddo organizirali tudi predavanja, kako se upravlja oziroma skrbi za motoma vozila.
Da bi si oskrbeli z gmotnimi “OD[uoclu1.DO sredstvi nameravalo organizirati	.us^anovitl. meho"
poseben prostovoljni dan šoferjev. k° Jku?nost Zamočvirjena m Ti nai bi s prostovoljnim delom	^kmima zemlja se bo ure-
VOLITVE DELAVSKIH SVETOV
Prve volitve delavskih svetov na
poE^-T	K-
m Špediciji KGP Ribnica in Gozd-„	,	ni upravi Grčarice (KGP). Volitve
»za celotno joodročje Bistrice in obratnih delavskih svetov v ome-oajevca na ribniškem območju bo njenih krajih so imeli 10. aprila.
sodelovali pri prevozu Predgrada do Kočevja.
lesa od
dila lahko le potom te skupnosti.
Ce melioracijske skupnosti ne bo,
_ v i ,	, ,	.	. Pe bomo mogli nadaljevati tudi z ,, ,, „uluh ixjoi« in ostah i n
Pa še besed3 o sodelovamu med regulacijskimi deli, ker ne bomo jetjih bodo volili DS v manu J™5,1' mogli koristiti kreditov, ki nam bi	U V aJU"
jih dala skupnost... Stroški me-
23. aprila bodo imeli volitve DS na LIP, 29. aprila pa v Opekami V tem mesecu bodo imeli volitve DS tudi v »Štolami« Sodražica. V podjetjih »Gradbenik«, »Galanteriji«, ‘ »Suhi robi« in ostalih po4-
vom Kočevje. Sodelovanje bi bilo
lahko bo.jše, kar bi bilo v korist iioraci.jskih del za 1 ha zemljišča ---------	bi stali predvidoma 160.000 din, če
in drugim.
Pri Združenju kočevskih šofer-
KZ FARA
Kmetijska zadruga Fara je pred
pa bi prizadeti ljudje sami sodelo-
jev imajo tudi karambolno komi- vali pri teh delih, bi se stroški siio. Le-ta ie nekak branilec šo- zmanjšali za dve tretjini. Na po-, feria Za
kratkim uredila pi tališče telet. Sedaj imajo že 60 teličkov, ki jih bodb spitali do 400 kg teže, nate ,	, v. t-,. , .	.	, Pa jih bodo prodali, največ za iz-
plavnem področju Bistrice je glo- voz. Pital išče pa nameravajo ure-
v primeru karambola.
Upra\rii	wibor Dmštva	šoferjev in mehanikov Kočevje. Od leve proti	kartoteke6 teto da’TsedVdobS	to'bi bite ooravUma S'potato a	oSo?eo'tetofsSsoma rabVza-
IV!arko	Edvard Plešnar, Jože Pirman - predsednik	pregled nad članstvom. Trenutno	melioracijska dela, strojno obdelo-	druga morala pričeti misliti indi
društva,	Jože tosar, m	Jože Ponikvar Stojijo: J. Kranjc, Janez Mr-	urejajo nove čtenske knjižice.	vala. Na področju od Sodražice do	na gradnto n Lih t teSsko SS
har, Jože Hafner, Jože Pugel, Pavle Krapež, Jože Loparc in D. Popit	-r Žlebiča je 220 ha poplavnega pod- mernejših hlevov izven vasi.
Obvestila
Delavskih univerz in klubov
DU KOČEVJE
Zaključek šole za starše, ki bi moral biti 19. IV. 1960 bo v torek 26. IV. 1960 ob 19.30 v prostorih gimnazije.
Na anonimna vprašanja bosta odgovarjala prof. Pediček in prof. Valentinčič.
Sliišateljice administrativnega
tečaja obveščamo, da bodo izpiti Po naslednjem razporedu:
25.	IV. 1960 od 16. do 18. ure strojepisje, od 18. ure dalje pismene naloge iz korespondence;
26.	IV. 1960 od 16. ure dalje Poslovna administracija in korespondenca.
Osnovne organizacije ZKS Rudnika. Šalke vasi in Cvišljarjev obveščamo, da je predavanje o tretji študijski temi 25. IV. 1960 Pb 19. uri v Domu rudarjev na Rudniku. Predavatelj:	Ludvik
Golob.
Vsi. ki želi jo v šol. letu 1960-61 db]skovati šolo za odrasle A. ali °dd. (5. 6. in 7. 8. raz.) naj se Prijavijo pri DU do 15. V. 1960.
V kolikor bo zadostno število kandidatov bo DU organizirala večerno gimnazijo I. II. III. in IV. raz. Interesenti naj se prijavijo prt DU do 15. V. 1960.
Vise informacije dobite na DU.
Društvo prijateljev mladine pred novimi nalogami Revija mladinskih pevskih zborov
^	X T V", /	z-v O A 1 n 4 1 L n ~ # 1 1 -3—1 _ l 1 • 1 • « w ■ .
Zadnji teden se je po dveh letih Tovarišica Žnidaršičeva je pred- spadajo sedaj tudi vrtci, storila sestal občni zbor Društva prija- lagala več konkretnih nalog Dm- vse za varstvo otrok. V mestu je teljev mladine Kočevje. O seda- štva. Vrtci naj bi bili odprti ves treba urediti otroška igrišča in se njem delu dmštva je poročala dan. Nagnjenja otrok je treba že Cvetka Žnidaršič. Obširno in na- pred šolo razvijati, postaviti var-zomo je razlagala naloge in pomen stvo na igriščih. Organizirali naj
društva ter sedanje dobre in slabe bi enodnevne izlete v bližnjo oko- stanovanju otrok.
V nedeljo dne 24. aprila t. 1. bo pregled dela v obliki občinske re-v Kočevju prva občinska revija vije. Najboljši pevski zbor v ob-mladinskih pevskih zborov. Revija čini bo nastopil v Ljubljani na im" namen prikazati delo in us- okrajni reviji v nedeljo 7. maja
za eno”večje torišče, “kjer ?*e J***!!? .zborov več-iih šo1 v Na tej reviji bo pelo več kot 30
kočevski občini.	zborov. Po dva ali trije najboljši
Naši pevski učitelji delujejo več- zbori iz vsakega okraja bodo na-krat v težkih pogojih, borijo se z stopili na republiškem festivalu
odločiti
bi organizirali tudi varstvo, ali za več manjših igrišč, ki bi bila bližje
ltco predvsem za otroke, ki se po- Na zboru so izvolili nov 11 član- velikimi težavami. Da bi začeli ži- mladinskega petja, ki bo v soboto
strani društvenega dela.	__ _____________________________ ____________________________ _______ _	_____
Dejavnost	dmštva	se	je	preveč	tikajo po	cestah.	Društvo	mora	ski upravni	odbor in ga pooblastili,	vahneje gojiti razredno in zborov-	tn nedeljo 21. in 22. maja. To bo
omejila	na	posamezne	kampanjske	svoje delo	usmerjati	skupno	z	de-	da sestavi	program dela društva,	sko petje v šolah tudi manjših kra-	no sedaj naša največja mladinsko-
društev Društvo je treba organizacijsko tev, je Zveza prijateljev mladine Pevska manifestacija, na kateri bo
Ljubljana, okrajni Svet sodelovalo več tisoč mladih pevcev nov. Sedaj	je bilo včlanjenih 241	Svobod in prosvetnih društev in	iz vse Slovenije in iz vseh ostalih
članov, za	bodoče pa predvideva-	Zavod za pedagoško službo v Ljub-	republik.
jo, da bodo	imeli več kot 300 čla-	Uani začel s široko akcijo v ta	Mlada grla bodo z vseh teh pev-
namen. Kot prvi korak k temu skih prireditev ponesla navdušenje -Mc cilju naj bi se v vsaki občini vršil za petje v našo zadnjo vas in prihodnje šolsko leto bo mladina še z večjim veseljem sodelovala pri petju. In ti mladi pevci bodo najzanesljivejši naraščaj za pevske zbore odraslih, ki marsikje hirajo zaradi pomanjkanja mladih moči.
Ce se zavedamo vzgojnega pomena glasbenega, in še posebej pevskega udejstvovanja, bomo
.... . , ,	,	. .	------ -------- pevce in jih prišli
publiki, ki rada obiskuje igre, z poslušat v nedeljo 24. aprila ob 15.
ot so Dih sami vzgojeni.	certov Društvo je tudi gostovalo *Dvema bregovoma« 24. aprila pa uri v Seškov dom. Nastopali bodo
K organizirani zabavi mladine v sosednjih krajih.	nMneravajo^uprizoriti ^igro^»Bra- pionirski oz. mladinski pevski zbori
Kulturno prosvetna dejavnost je
akcije, ki so se trenutno pojavljale, lom drugih organizacij in	____________
n. pr. organizacija Dedka Mraza, in ga prilagoditi tako. da bo naj- urediti ter napraviti seznam čla- okraja urejevanje otroškega igrišča in bolje izvedeno, drugo. Premalo se je delo društva Prav zanimiva je bila razprava odražalo v vzgojnih vprašanjih in	prisotnih. Poudarjeno ie bilo, da je
v polemiki o posameznih vzgojnih	mladina zelo izpostavliena slabim	nov.
problemih naših otrok. Več je bilo	vplivom, zaradi česar je treba
storjenega pri varstvu družin in	otrokom nuditi več možnosti za
reševanju socialno ogroženih. Do-	primerne igre in udejstvovanja,
bra je bila povezava s Svetom za	Zgrešeno je mnenje, da je v celoti
varstvo družine prt občini.	šola odgovorna za vzgojo otrok.
V bodoče mora društvo preus- Izredno hiter razvoj, še posebno Kulturno prosvetna dejavnost na bačah ter da so morali igralci ali meriti delo. Ni dovolj, da samo de-	tehnike zahteva od današnje mla-	Slemenih	je	že	več	let	razgibana	pevci	prihajati na	vaje iz oddaljena™ podpira razne akcue, tem-	dine hitrejše spoznavanje naravnih	kot malokie.	Agilno	prosvetno	dru-	nih	krajev	na	Gregor
Knllnrno prosvetno delo na Slemenih
ssrsils.s	»j*	»? *«- —
voju in potrebam mesta. Varstvo društva so bili soglasni s tem, da oder v domu na Gregorju že vrsto “tun? iffraici predstavili domači podprli mlade in zaščita otrok zaposlenih in dru- mladine ne moremo tako vzgajati, dramatskih	publiki, ki rada nJ-noVnio io™ ,	„ —-a-
gih zakoncev, naj postane težišče kot so bili sami vzgojeni, dela. Obadva vrtca ne zadostujeta potrebam, še posebno, ker spreje
del in pevskih kon-
štejemo dobre filme. Društvo bo
majo v varstvo otroke samo do- storilo vse, da uvedejo tedenske posebno zaživela, ko so leta 1955
poldne. Matere, ki delajo tudi popoldne, svoje otroke prepuščajo ce stl.
matineje mladinskih filmov in da kino podjetje da nižje in vstopnic. Predlagali
Sprejmemo delavce
Sprejmemo večje število nekvalificiranih delavcev. Nastop službe takoj.
IT AS Kočevje
obnovili prosvetni dom na Gre-enotne gorju. Dom je bil med vojno počene vstopnic. Predlagali so. da žgan. S pomočjo članov društva ^feov	gibanju ° toer^
kino Jadran uredi shrambo koles, in ostalih prebivalcev. Id so poma-	u naroctoih rami
vodi jo naj eden izmed uslužbencev gali s prostovoljnim delom in le- slusan]u naroanln P65™ • • • kina. pobrani denar pa naj upora- som, ter KZ Gregor, ki je prispe-bijo za kritje izgube pri matinejah, vala za obnovo doma 1,200.000 din,
tomor na Meta vi«. Nastopil bo tudi \z Fare, Livolda. Stare cerkve, Ko-pevski zbor z narodnimi pesmimi, čevske Reke, iz obeh osnovnih šol Prizadevnim slemenskim kul- v Kočevju in gimnazijski pevski tumikom želimo veliko uspehov zbor iz Kočevja. Sodelovala bo tu-pri njihovem delu. prebivalcem pa di godba na pihala Rudnika Kopo- čevie.
-r	M. H.
Društvo bo organiziralo eno- so dobila Slemena prosvetni dom,’
dnevne izlete otrok, za stroške naj prispevajo starši. Pomagale bi še
na katerega so lahko upravičeno (Ponosni. Prostorna dvorana lahko
Zbor in volitve pri „Elektro"
9. aprila je delovni kolektiv pod- letni občni zbor sindikalne podruž-
razne organizacije, kot lovci, ta- sprejme nad 300 ljudi. Dvorana z 'et^a >>Elektro« Kočevje izvolil nov nice. Udeležba na zboru je bila zeta orniki, študentje in drugi. Naj- odrom je sodobno opremljnena, pa dravski svet. Z volitvami so za- lo lepa, pa tudi vsebinsko je zbor prej bi sklicali sestanke s starši tudi akustična je. in se z njimi pogovorili. Primeren Najvažnejši dejavnosti pri dru-kraj za enodnevne izlete bi bil Cr- štvu sta drama tska družina in pev-
ni potok, kjer bo urejen bazen za kopanje.
skl zbor. Predsednik društva je Alojz Adamič iz Hudega kanca.
Inž. Knafelc je dejal, da boSta- Pevsko sekcijo vodi Matija Lev-novanjska skupnost, pod katero stek iz Gregorja, režija v dramat-
čeli ob 7. uri, ob 9.30 uri pa so lepo uspel. Po poročilih funkcio-z volitvami zaključili. Razen sed- narjev sindikalne organizacije in mih članov kolektiva, ki so bili »Čebelice« (blagajne vzajemne neupravičeno odsotni (dežurna služ- moči) se je razvila živahna raz-ba), so vsi ostali volili. Vsekakor prava. Razpravljali so o skrbi za ie to lep uspeh za podjetje, čigar človeka, produktivnosti dela, var-
________________delovišče se razteza na vsem pod- čevanju z materialom, strokovne«
sM'družini”"oa ie v rokah Viktorja roč;iu bivšega okraja.	izobraževanju in drugem. Sezna-
______ Kandidatna lista je obsegala 22 nili so se tudi z delom delavskega
16 dramafcskih del. velikokrat imen — tovarišev in tovarišic (tri sveta, o katerem je Dodal poročilo je' sodeloval na odru tudi kot ženske). V nov delavski svet je bilo predsednik DS.
večjih izvoljenih 15, od tega dve ženski V razpravi so se dalj časa za-in dva mladinca. V novoizvolje- držali pri težavah v zvezi s stro-
Adamiča iz Hodč. Le-ta je režiral že Da
igralec (odigral je nad 50 vlog).
gibanje prebivalstva
PREDGRAD
Rodila je Žagar Marija, gospo-iz Kraljev 9 — dečka Hen-
rik«.
DOLENJA VAS
V ljubljanski porodnišnici je rodila Grimšič Ivana, gospodinja iz Grčaric 6 — deklico Metko.
Umrl je Levstik Janez, kmetovalec iz Kota pri Rakitnici 2, star 66 let.
RIBNICA
Rodila je Čampa Marija, gospodinja iz Ota vic 9 — dečka Janeza.
LOŠKI POTOK
Rodila je Lavrič Ivana, kmeto-VaIka iz Retij 14 — deklico Stanko.
KOČEVJE
. Poročili so se: Rus Ivan, delavec !z Kočevja — Rudnik 23, star 29 in Hočevar Alojzija, delavka p Kočevja — Rudnik 28, stara 37 Krže Ivan, šofer iz Kočevja, Reška cesta 10, star 29 let in De-teč Karolina, delavka iz Kočevja, Trg svobode 8. stara 25 let, Pavlič Slavko, nameščenec iz Stare cerkve 38, star 25 let in Turk Bla-ženka, delavka iz Stare cerkve 38, stara 22 let.
Umrla je Bukova c Ivana, roj. Rioelj, gospodinja iz Livolda 51, stara 78 let.
VELIKE LASCE
Umrla je Škulj Ana, preužitka-Nca iz Velikih Lašč 25, stara 81 let.
KINO
JADRAN, Kočevje: 23. in 24. aprila italijanski barvni cinemasoop-ski film »Beatrice benči«, 24. in *5. aprila ameriški barvni film »Poslednji iz plemena Komandi«, od 26. do 28. aprila jugoslovanski film »Razpoka v raju«, od 29. aprila do 2. maja ameriški barvni vista visi on film »Dan ko se delili otroke«, 1. in 2. maja jugoslovansko-francoski	barvni
eihemascapski film »Mihail Stro-gov«.
SVOBODA, RUDNIK: 23. in 24. •Prila ltalijansko-japonski barv-h« film »Madame Butterfly«. RIBNICA: 28. in 24. aprila švedski film »Nasmeh poletne noči«.
30. aprila in 1. maja jugoslovanski film »Cesta, dolga leto dni«.
PREKLICA
Podpisana Pintarič Marija
Vodstvo prosvetnega društva nem DS oO tudi štirje člani ZK. kovnim izobraževanjem. Na eno-»Slemena« je v dobrih rokah, za- Volišče (imeli so samo eno vo- mesečnem tečaiu v Ljubljani nosi to so tudi dosegli že lepe uspehe, lišče na upravi v Kočevju) je bilo v56 stroške udeleženec sam. Pod .Ti uspehi pa sč kažejo še v lepši lepo okrašeno, pa tudi volitve so takimi pogoji ie razumljivo težke luči. če vemo, da so slemenske va- lepo potekale.	pripraviti ljudi, da bi se izpopol-
Istega dne so imeli na »Elektro« njevali v Liubljani. Predlagali so.
da naj bi bili v bodoče taki tečaji v Kočevju, kar bi bilo zvezano z mnogo manjšimi stroški.
Govorili so tudi o ureditvi dvorane na »Elektro«, ki naj bi po-
sl raztresene po bregovih in glo-
Uspeh najmlajših na Jesenicah
Naša predvidevanja, da bodo mla- čele so pa vaditi tudi pionirke.
SODRAŽICA: 28. in 24. aprila an- Srednjih Ložin št. 7, preklicujem gleški barvni film »Nepričakova- neresnične govorice o Hudorovič na ljubezen«, 30. aprila in 1. Kristini in Kovaču Ignacu iz Sred-maja ruski film »Človekova uso- nijih Ložin.
.J??"- _	Pintarič Marija
LASCE: 23. in 24. aprila	—di kočevski igralci namiznega tenisa Igra mladincev ni bila tako us- stala nekako središče za kulturne
angleški	film	»Ne	joči	ljublje-	Podpisana	Lavrič	Marija	in Ko-	I™*11 P056^ tudl v borbo v	slo-	pešna. Ekipa našega	Partizana se	udejstvovanje ln družabno zbira-
zemiia«,	od	30.	aprila	do	2.	hek	Marija	iz	Črnega	potoka pri	venskem merilu, so se kmalu	pre-	ni uvrstila za finalne igre, toda	lišče članov kolektiva. V načrtu
»Ni Kočevju preklicujeva in obžaluje- Senetljlvo uresničila.	kljub temu ni imela na turnirju le tudi nabava televizijskega apa-
va izjave o Mihelič Mariji iz Cr- Na moštveno prvenstvo Slovenije podrejene vloge. Tudi	z rutinira-	rata.
v namiznem tenisu pionirjev in nimi moštvi so odločili	nekaj setov	Na	kraju so izvolili nov 9 član-
mladincev je TVD »Partizan«	Ko-	v svojo korist	ski upravni in 3 članski nadzorni
čevie poslal na Jesenice dve	mo- Vodja pota moštev	tov. Marenč	odbor, dva delegata za občinsko
št vi, in to pionirje Lundra, Pirca in je vse igralce pohvalil, da so bili	sindikalno	konferenco	ter enega
Smoleja, ter mladince Kvatemd- zelo disciplinirani, kar	je tudi va-	člana	za	republiško	konferenco
ka, Novaka in Lundra. Turnir se je žen uspeh pri vzgoji mladine in sindikata kovinarjev.
maja nemški barvni film prostora za divje živali«.
DOBREPOLJE: 23. in 24 ar.wi„ va “J“vc u ameriški barvni cinemasc^Jd n®Ka TX>toka
št. 20, ker te izjave
film" »Zlomljeno"kop je«** 27SL'acri? ^	»
la ameriški film »Tihotapci«, 30. iSh*	Jv?!	1»
aprila in 1. maja ameriški barv-	* Marija’ potok 13
ni cinemascopski film »Zvezda	ČESTITKE
od m	.v, . K prazniku dela čestita delov- dne 17- t. m.
PONIKVE i 28. ajpnla ameriški n emu kolektivu	"oi n-r« ? ~	.
film »Tihotapci«.	SnS	Kočevje, ^irh so za vstop v finale v
LOŠKI POTOK: 24. aprila fran-	Odl^om
l^a ia^češkrm^lvolčto^to ’	SI°U dragi 565 tri Franči5ki Jarc, s Krimom iz Ljubljane dXlli 5-4
1.	maja češki film	»Volčja ja-	ki živi v Kansasu City, Kansas,	in z Branikom iz Maribora s 5 :3.
pvTTA-	oo	9»	Amerika, želi vse najboljše za	S to prednostjo zmag so vstopili v
SKA	23‘,	^en 61. rojstni dan, čeprav malo	borbo za 4—8 mesto. In premagali
aR™f, am^™ki barvni	film	pozno, vendar iz srca; ostalim pa	»Fužinarja« iz Raven s 5:2 in
»Ogolela džungla«, 36. aprila in 1. maja ameriški barvni film »Poslednji ti«.
OSILNICA: 24. aprila češki barvni film »Pokorno javljam«, 1.
športnikov amaterjev.
NOGOMET — NOGOME T — NOGOMET — NOG
Revanž v Ljubljani
Ni še zbledel neprijeten spomin kmalu dosegla tri gole in izenačila ,	,	i	-	na hud poraz, ki so ga naši nogo- na 5:5. Pričakovali smo že naj-
lep pozdrav, sestra Marija Sken- »Triglav« iz Kranj as 5 :3. ter tako metaši doživeli na svojem igrišču hujše, toda naše moštvo se je deter v finišti
• 94 otythIo MIH	_	_ le Stevenije. Iz tega je razvidno, nogometa s prijetno novico.	Zmaga bi bila lahko
Dobremu prijatel ju Ivanu Oza- da so naši pionirji premagali svoje V
in — zmage. Zmaga bi bila lahko še Izdatnejša, okviru proslav Dneva želez- če ne bi bilo v moštvu Kočevje
maja swjetoko-jugostovamWfilm	n1ef? 24' ro?’	^	najboljših nlčarjev je bilo tudi več športnih dveh Vran to "slabih mesi (Baltari
»Aleksa Dundič«K	5estlte ln mu žal1 ^ na'" klubov. To nam da-e vzpodbuden prireditev in na eno teh je bilo Malnar) in če sodnik ne bi na-
PREDGRAD:	23	’	in	24	aprila	Tv- , ter„n??0R? usoeh1ov	,v	«a"	R°Iet ^ dokaz, da je bila odlo-	povabljeno tudi nogometno moštvo	vijal	nekoliko	za	»Ljubljano«.	Od
ameriški barvni	film	»Jankto	na	ttjem Bvl1en]U manka	lz	Ko’	čitev dništva za pričetek dela že	»Kočevje«. Naši nogometaši so se	dveh	enajstmetrovk	je	bila	ena	pori voru kralja Arthura«.	čev,a'	,	Pri, naitTJ a®h Pionirjih pravilna, srečali z isto ekipo kot v Kočevju polnoma neupravičena, saj je btt
BROD NA KOLPI: 23. in 24. apri- Drn6Wnl, in~ “	pričakujemo ie v bliž- in pričakovaU smo spet - poraz, prekršek storjen izven kazenskega
Ver!ere«ianLkinf:2mmJa^S^ SiriKlKt^ntegw^3 ’ ^	^ ker * fa je nogomet toa°pre^nSj. Šo tom radovrijnf.^^K^evaŠS to
*sa r-- ‘fszs {aasas^sss:
Pio pa lepo pozdravljata	sinova	zbrala za zeleno mizo. Trenutno	nika z rezultatom 7:5 (5:2) in s	čevje«
Lojze in Jože.	redno vadi nad 30 pionirjev. Pri-	to zmago spet dokazali,
vanski film »Hanka«.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti ljubega moža
Izdaja in ttica CZP »Kočevski r*-*« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in Uprava r Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din. Polletna 260 din in jo je treba Plečati v naprej. Za inozemstvo 1000 dih oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265
■Mini banki Ljubljana, podružnica za Kočevje
in očeta
JANEZA LEVSTIKA
se najlepše zahvaljujemo dr. An-doljšku in dr. Oražmu in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo za darovane vence, sindikalni podružnici »Avto« Kočevje, državnemu posestvu »Snežnik« Kočevska Reka ter vsem ostalim.
Žalujoča žena Marija z družino
SPREJMEMO V DELO
Sprejmemo delovno moč za kmetijska dela. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Stanovanje preskrbljeno.
Uprava dijaškega internata Kočevje
PRODAM
Ugodno prodam motorno kolo znamke »Jawa« 150 can.
Pleše Anton, Morava 7 pri Kočevju
SLUŽBA
Iščem gospodinjsko pomočnico. Služba r Kranju. Plačam dobro. Poizve se: Cižman Metod, brivec,
Kočevje.
K a z p i s
Komisija za uslužbenske zadeve
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOCEV JE na podlagi 164. člena ZJU
razpisuje
tale delovna mesta:
1.	Referent za plan in analize (srednja strokovna izobrazba ali nižja s prakso v finančni stroki)
2.	Referent za imovinsko-pravne zadeve (višja ali srednja strokovna izobrazba)
3.	Referent za plače in delovne odnose (srednja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso)
4.	Sanitarni inšpektor (visoka strokovna izobrazba ali vsaj sanitarni tehnik)
5.	Daktilograf (nižja strokovna izobrazba, zaželjena strojepiska).
Pravilno kolkovane ponudbe z dokumenti o strokovni izobrazbi je poslati Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje najkasneje do 5. maja 1960.
KOMISIJA ZA USLUŽBESKE ZADEVE ObLO KOČEVJE
vovalnost lahko tehniko. Naši
so bali uspešni: Novakovič da požrt- in Planinc po enkrat. Bartolme zmaga tudi nad dvakrat in Brian trikrat.
.	, so pričeli igro z V nedeljo gostuje NK »Kočevje«
velikim poletom in v petnajstih ml- v Črnomlju, 2. maja oa bo prišla nutah je bilo že 3 :0, kar je Ljub- v Kočevje verjetno mladinska re-ljančane nemalo presenetilo. V na- prezentanca LP. Nogometa bo torej daljevanju je bila igra izenačena letos kar dovolj in upajmo, da in nasprotnika sta dosegla v pol- bodo naši nogometaši dostojno za-času še vsak po dva zadetka. Za- stopali Kočevje v vseh bodočih sre-četek drugega polčasa je bil za čanjih.
naše porazen, saj je »Ljubljana«	Joe
stmjeh ut tlebta tu*l£a
DOBRA ŽENA
BLAŽ: Zakaj si pa tako lisast po obrazu?
BOŠTJAN: Pred dnevi sem imel rojstni dan, pa me je žena obsipavala s cvetjem.
BLAŽ: Kako, ne razumem?
BOŠTJAN: Cvetje je bilo namreč v lončkih!
v starih Časih
UČITELJ: Jutri vam bom povedal kaj je Kolumbovo jajce, zato naj vsak prinese s seboj po eno jajce.
JOŽEK: Toda, gosnod učitelj, pri nas ra nimamo kokoši!
UČITELJ:	Dobro, ti pa lahko
prineseš malo sira in masla ...
VZROK
JAKA: Zakaj sl bil zaprt?
CENE: Zaradi kratkovidnosti!
JAKA: Kako to?
CENE: Nisem opazil policaja, ke sem hotel vlomiti ...
IZPIT ZA ŽIVINOZDRAVNIKA
PROFESOR: Kako ohranimo goveje meso dolgo sveže?
STUDENT: Tako, da pustimo vola živega ...
DIPLOMAT
Dve mestni dami vprašata gospoda inšpektorja, katero smatra za starejšo?
»Ah, drage gospe,« odgovori gospod. »ena je mlajša od druge t«
Kdo ie odgovoren za vzdrževanje parkov v Kočevju. Kakor vem, daje občina precejšnja sredstva za to, parki in nasadi pa so vedno manj vzdrževani. Opazil sem, da trije delavci urejujejo park ob Seškovi ulici, do kdaj ga bodo uredili?
-sar 3-75
3-15 predsednik ObLO Kočevje, tov. Drago Benčina: Parke urejuje in vzdržuje po naročilu občine »Komunala« Kočevje. V letošnjem proračunu je predvideno 1 milijon za vzdrževanje parkov in nasadov in 800 tisoč za čiščenje cest in ulic. Za čistočo so dolžni skrbeti tudi hišni sveti, lastniki stanovanj in stanovanjske skupnosti. Ravno tako mora biti interes vsakega, da bo njegova okolica čim lepše urejena. Do prvega maja morajo biti vsi parki urejeni in tudi park ob še-škovi ulici.
__*___
Krajevni odbor v Mozlju je lani kupil mlatilnico in krožno žago za rezanje drv (cirkular). To je stalo okrog 200 tisoč dinarjev. Sedaj pa ti predmeti nimajo gospodarja. Z mlatilnico se igrajo otroci, ker prostor ni zaklenjen, krožna žaga pa rjavi v gnoju. Električen števec in 50 metrov kabla je na razpolago vsakemu, ki bi ga hotel odnesti.
Sprašujemo se, kaj dela naš odbornik, toiv. Križman, da te nepravilnosti ne vidi. Na njegov predlog mu je blagajničarka krajevnega odbora izplačala 12.000 dinarjev za dnevnice za to, ker je nabavil mlatilnico in žago, sedaj pa se ne briga za stroje, da bi jih dal na mesto, kamor spadajo. V Mozlju je dovolj prostora za shrambo strojev.
Vaščan
5-Mozelj, odbornik Anton Križman: V prostor, kjer je bilo prej stanovanje smo dali mlatilnico. Ta je bila večja kot so vrata, zato so morali nekaj podreti in prostor se ni dal zapreti. V kratkem, najkasneje v 14 dneh, bomo uredili in sem preselili tudi krožno žago. Za števec in električni kabel pa je zadolžen tov. Ponikvar in bo zanj tudi odgovarjal. Žaga je sedaj res v hlevu, ■e pa v gnoju.
Od leta 1952 vodim delo krajevnega odbora in sem velikokrat ie službeno potoval, pa nisem dobil nikakega povračila. Krajevni odbor je ua seji sklenil, da se mi za vso to delo da 12.000 din nagrade v obliki dnevnic. To sem tudi dobil.
Menim, da bi bilo bolje, če bi »Vaščan«, ki je to vprašanje poslal, prišel k meni ali pa to povedal na seji krajevnega odbora.
Bliža se prvi maj in že smo v skrbeh, kako se bomo pripeljali domov. Na vseh avtobusih in vlakih je velika gneča in je prava sreča, da dobiš prostor v avtobusu. Lani je kočevski avtobus tri ure stal v Ljubljani, ker ie bil prepoln in ni smel odpeljati. Druga prevozna podjetja organizirajo ob dnevih, ko ie velik naval, po več avtobusov. Bo tudi »Avto« Kočevje kaj uredilo?
»Potniki iz Ljubljane«
& 4 Lii
/z NAS/H h krajev'
Delo in skrb Zveze vojaških invalidov
Šolska zadruga v Strugah
Redni pouk v letošnjem šolskem letu na osnovni šoli v Strugah se je začel šele 4. februarja letos. Kmalu po začetku pouka so ustahovili pionirsko šolsko zadrugo, ki šteje danes 35 članov. V razmeroma kratkem času — od ustanovitvena do danes, so že vidni rezultati dela. Načrt dela je precej širok in pester.
Šolski zadrugi nudi precejšnjo pomoč Kmetijska zadruga Struge, pa tudi prebivalci Strug ji stoje ob strani in ji dajejo moralno oporo.
Kaj delajo člani šolske zadruge?
v Strugah, ki se te dni no dolgem spanju spet prebuja, si bodo uredili športno igrišče. Naredili bodo igrišče za odboiko in za nekatere atletske discipline, k^r ie deloma že narejeno. Telovadni dre- je že nabavljen.
Iz tega vidimo, da imajo dela dovolj, načrtov pa še več.
TEČAJ za PRVO POMOČ V VASI
Na pobudo organizacije RK Vas-Fara so se v osnovni šoli vršila
V marcu je bila v Kočevju letna Občinska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov. Poleg številnih delegatov so prisostvovali tudi predstavniki množičnih organizacij in ljudskega odbora, ter predsednik Okrajnega odbora ZWI.
Tajnik občinskega odbora invalidske organizacije Nace Kamšek je Obširno poročal o delu ZWI. Invalidi so bili delavni na vseh
predavanja za prvo pomoč dvakrat popriščih družbene dejavnosti. So-tedensko in to v času treh mesecev, delujejo v ljudskem odboru, Zvezi Obiskovalo ga je 15 do 20 tečajnic borcev, Socialistični zvezi itd. Inin tečajnikov. Predavala je Baucar validi aktivno sodelujejo tudi v Nulška, medicinska sestra. Žaklju- proizvodnji, kmetijstvu in drugih ček predavanj ie bil 9. aprila 1960. panogah gospodarstva. Delavni so
Uspeh je bil dober in nujno potreben.
LIP v desetih letih
Na Lesnoindustrijskem podjetju Ribnica (največjem podjetju v občini) bodo 23. aprila izvoliti nov
Najprej so počistili, obrezali drevje delavski svet. Volivci bodo od 21 In pognojili sadovnjak na šolskem /predlaganih kandidatov izvoliti 17 vrtu in zunaj njega. Grede na vrtu članski delavski svet. Med kandi-so obložiti in zazidati z kamenjem, dati je tudi po pet žensk in mla-namesto prejšnjih desk, katere je dincev.
jen je bil obrat vezanih vrat, nabaviti so vrsto novih strojev itd.
Za uspehe gospodarskega razvoja na LIP imajo brez dvoma velike zasluge tudi organi delavske- močjo. Nadalje ie skrbela ga samoupravljanja.	pri urejanju dokumentov
tudi v kultumoprosvetnem delu in v nekaterih športnih dejavnostih.
S članarino so na tekočem. Na Invalidski vestnik naj bi se naročilo čim več članov. V organizacijo so vključeni skoro vsi, ki imajo pogoje za članstvo.
Zveza j e veliko storila v skrbi za svoje člane. Socialno šibkim članom so pomagati z denarno po-
Zveza novih
bilo treba večkrat menjavati. Šolsko ograjo so skoro že v celoti
V desetletnem obdobju delavske-
prepleskati. S tem bodo prihranili
podjetje naredilo veliko razvomo
Plastične mase in lesno galanterijo
najmanj 46.000 din.
Iz zbranega starega orodja in miz, so si uredili zasilno delavnico
pot. V tem času so zgraditi ter-
Podjetje »Interobrt« iz Ljubljane Partizana) pa okrog 40 delavcev, namerava vložiti v Vel. Laščah »Interobrt« je zainteresiran tudi moelektramo za potrebe podjetja, precejšnja finančna sredstva v ob- za ustanovitev pletarske delavnice
'J2&
enega delavca, danes pa je v tem su« je predvidena proizvodnja iz delovale! pletarsfcih izdelkov iz obratu zaposlenih 130 ljudi, kar plastične mase, v domu Partizana področja Karlovice. Adaptirati bi je skoraj polovico zaposlenih. Skozi pa lesne galanterije. V »silosu« bo bilo treba gospodarsko poslopje ves prostor, kjer so obrati, je zgra- dobilo zaposlitev predvidoma okrog bivše kmetijsko delovne zadruge jena nova asfaltirana cesta, zgra- 80 ljudi, v lesni galanteriji (domu Karlovica, kjer bi dobila prostor
delavnica. Adaptacija bi stala
kaj manj kot 200 m2 si bodo uredili cvetljinčnj ak z ribnikom v sredini. ki bo služil kot učilo in v okras šole. V ta namen je Poslovna zveza Kočevje podarila šolski zadrugi 500' kg cementa. Stroški za gradnjo ribnika se bodo s tem občutno znižali. Kamenje so člani šolske zadruge nabrali; prav tako pa bodo opravili sami vsa gradbena dela. Le pri ulivanju betonske plošče jim bo priskočil na pomoč zidar. V ribniku bodo gojiti ribe, rake in vodne rastline.
Skupaj z mladinsko organizacijo
Za boljše poti na Slemena
2-24 »Avto« Kočevje, Slavko Hočevar: Storili bomo vse za prevoz potnikov ob prvomajskih praznikih. V soboto 30. aprila bosta iz Ljubljane istočasno odpeljala dva /avtobusa, iz Kočevja bodo vsi avtobusi prvi 4 odpeljali že ob 13. uri. V primeru potrebe bodo odpeljali tudi tretjič. Tako bomo po praznikih vozili tudi nazaj.
Mladenič V. V. iz Dolge vasi si je kupil dirkalno motorno kolo in zdaj ne ve, kako bi vaščanom in meščanom pokazal, kakšen glas ima njegov motor. Ostala motoma vozila imajo glušilce na izpuhih, oh pa vozi brez njih nam budi otroke in ustvarja nevzdržen ropot.
Ne zadostuje mi odgovor, da to ni prav, da je dolžan nastaviti glušilce, temveč mi dajte odgovor, kdo in do kdaj ga bodo prisiliti, da bo to storil!
02-Postaja ljudske milice Kočevje: V. V. je bil že kaznovan, ker ni imel glušilcev na izpuhih. Na registraciji smo ga večkrat zavrnili in šele tretjič, ko je ropot uglušil, smo mu vozilo registrirali. O tem je že razpravljal odbor za varnost prometa pri občini in sklenil, če zadevo ne uredi, mu prepovedo uporabljati vozilo.
Res je, da je njegovo vozilo tako konstruirano, da ustvarja večji ropot kot drugi motorji, toda ta ropot ni tako velik. Navadno pa V. V. sname blažilce, da hitreje vozi in porabi manj goriva.
Na eni izmed sej Občinskega ljudskega odbora Ribnica so razpravljati o slabem potu, ki povezuje Ortnek z Gregorjem z ene strani, ter Gregor in Žimarice z druge stra.nl. Sklenili so, da se določi del sredstev za popravilo poti, in sicer tam, kjer je na j več j a potreba. Pooblastiti so odbornike, ki zastopajo volivce iz Ortneka. Sle-
okrog 500.000 din. Tu bi se lahko zaposlilo 30 ljudi.
Navedeno podjetje iz Ljubljane bo skušalo tudi povezati izdelovalce suhe robe po vaseh, tako da bo usmerjevalo izdelavo takih izdel-odbornikov je pred kov suhe robe. po 'katerih je na Slemena. Po daljšem trgu povpraševanje.
na mestu ogledajo in določijo, kje bi bilo najbolj potrebno začeti s popravilom poti oz. ceste.
Komisija dnevi šla v
men in sodražkega predela (Žima- čelo čimprej.
razpravljanju so se sporazumeli za kompromisno rešitev: s popravilom poti od Ortneka-Gregorja-Žimaric nai se začne iz ortneške in žimar-ske strani. Z delom naj bi se pri-
članov — invalidov, za ureditev pokojnin in za klimatsko in topli-ško zdravljenje. Skrbela je tudi za prekvalifikacijo invalidov. Skupno z Zvezo borcev so reševati vprašanje otrok padlih borcev pri šolanju in usmerjanju v razne poklice.
V	razpravi so sodelovati skoro vsi delegati. Predstavniki množičnih organizacij so v razpravi med drugim obljubiti, da bodo organizacije pomagale invalidom, kar bo v njihovi moči.
Na konferenci so ugotoviti, da je ZWI skrbela tudi za stanovanjsko vprašanje svojih članov. Imajo le še nekaj primerov, kjer živijo člani v slabih stanovanjih. Glede tega pa je slabše pri članih ZB.
V	lanskem letu, ko smo proslavljali 40 letnico KPJ, so sodelovali v lepem številu na proslavah, ki so bile posvečene tej obletnici, tudi invalidi. Sodelovati so tudi na Dohodu »Ofb okupiranem Kočevju« ter pri akciii, ki sta jo organizirala garnizija iz Ribnice in ZB Kočevje.
Predsednik Okrajnega odbora ZWI je v diskusiji analiziral plodno delo invalidov v preteklem letu. Opozoril je na nekatere stvari, ki jih bo treba v invalidski organizaciji še uveljaviti, ter dal smernice za bodoče delo. Dejal je tudi. da bi bilo prav če bi Zveza pripravila program ob proslavi 15-letnioe delovanja invalidske organizacije.
Po končani razpravi so izvolili novo vodstvo ZVVT. Odbor so razširili od prejšnjih 17 na 21 članov, to pa zato. ker so bili kočevski občini pridružene dragarske vasi in Struge.
Na kraju so sprejeti tudi sklepe za bodoče delo. Eden od teh je tudi ta. da bodo šli člani na izlet v Papeže, kjer so leta 1942 Italijani mučili in obešati naše borce. Ob tej priložnosti naj bi tudi proslaviti 15 letnico delovanja organizacije ZWI.	B. J.
Ob registraciji motornih vozil
rice), ter predstavnika ObLO, da si
V zadnji številki smo pod foto-
EKSKURZIJA V KOČEVSKO REKO
Pred nekaj dnevi nam je tovariš učitelj sporočil, da bomo šli na ekskurzijo v Kočevsko Reko. Vsi smo se veselili, da bomo videli nekaj novega.
V	sredo dne 13. 4. 1960 smo se zbrati pred avtobusno postajo. Ob 8.15 uri nas je avtobus odpeljal.
Ko smo prišli v Kočevsko Reko, smo bili najprej pogoščeni, potem smo si ogledati živinorejske obrate. Imajo 81 glav goveje živine in 24 pitanih teličkov. Ogledali smo si tudi svinjake, kulturni dom, šolo, mlekarno in drevesnico. V svinjakih imajo okrog 80 prašičev, v drevesnici pa sadijo smreko, jelko, bor in macesen. Tam rastejo do četrtega leta. potem pa jih presadijo v gozd. Nato smo imeli eno uro odmora. Igrali smo boj, med dvema ognjema. Cas je potekel in morati smo se posloviti. Še prej pa smo se zahvalili upravi posestva -»Snežnik« za tmd, ki so ga imeli z nami in za pogostitev.
V	avtobusu smo nekatere deklice pele. Bilo je zelo lepo. Doma pa smo pripovedovali, kako smo se imeli.
Izlet v Kočevisko Reko mi bo še dolgo ostal v spominu.
Duška Slana 3. b r. osn. š. Mirka Bračiča Kočevje
S preurejeno potjo bodo Slemena grafijo na 4. strani napisali, da so povezana z Ortnekom, kjer je tudi nekatera- vozila čakala tudi po dva železniška postaja, na drugi strani dni na -letni pregled-registracijo. S pa bodo imeli boljšo zvezo s So- tem nismo trdili, da je tega kriva dražioo. Skupna dolžina poti Zna- komisija, temveč slaba organiza-ša _13 km. Za Slemence je posebno cija registracije in nedisciplinirani važen odsek od Gregorja do Ort- lastniki oziroma upravljalci vozil, neka. Sedaj praktično nimajo pra- Praviloma je bila registracija za ve zveze z Ortnekom. Sedanja pot vsa vozila- v Ljubljani in v objavi je zelo slaba, ob slabem vremenu v časopisih ie bilo tudi navedeno, pa ie skoro neuporabiiiva. Zaradi kdai bodo registrirali vozila do-slabe podlage (lapor) bo potrebno samezniih registrskih številk. V ko-veliko gramoza, da bo dobila pot rist lastnikov vozil je. da so re-trda tla.	gistrirali tudi v Kočevju.
Na fotografiji so brhka dekleta — članice aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Gregor. V pretekli zimi so obiskovale gospodinjski tečaj, ki je trajal šest tednov. S tečajem so zaključile v februarju in ob tej priliki organizirale gospodinjsko razstavo
Dva dni so čakali samo tisti, ki niso imeli za registracijo pripravljenih vozil in urejenih dokumentom, ali pa niso čakati, da pridejo na vrsto in so naslednji dan ponovno prišli. Komisija je delala, ddkler so bila vozila, celo do pot desetih zvečer.
Nekatera podjetja niso prav nič poskrbela za uredi-tev vozil, med niimi predvsem Rudnik, Poslovna zveza. Veterina itd. Posamezniki
so trmasto čakali v vrsti, čeprav jim je bilo povedano, da vozilo ni v redu. Člane kemisije-mitičnike so nekateri šoferji zmerjali in jih žalili.
Vedeti moramo, da ima komisija veliko odgovornost in bi bilo nrav. da ji vsi zainteresirani pomagajo. Članoma komisije, Antonu Kranjcu in Antonu Rantašu. ki sta z veliko potrpežljivostjo ves dan delala-pri pregledu vozil, gre zahvala in priznanje za vloženi trud.
Prihodnje leto. ko bo še več vozil, se je treba v naprej pogovoriti in registracijo organizirati v korist vseh. Pomaga naj tudi Društva šoferjev in mehanikov ter Avto-moto društvo.
-Mi
RADI BI SE PRIKLJUČILI
Prebivalci vasi Črni potok, Pugled. Vintarji. Nova pot in KoteS spadajo po novi teritorialni razdelitvi pod občino Ribnica, na drugi strani pa so člani KZ Karlovica, ki spada teritorialno pod dbčino Rudnik. Ljudje iz teh 'krajev so izraziti željo, da bi prestopiti iz karlovške v gregorsko zadrugo.
Spričo dejstva, da na našem območju ni bilo tačas pratizanskih •ddnic, ki so bile ostre boje v Suhi krajini in drugih predelih, so fašisti v tej postojanki sčasoma postali drzni. Celo ponoči so šli v »ekatere vasi in postavljati zasede aktivistom. Oto neki priliki je padel v zasedo pri gozdarski hiši v Miklarjih Boževič iz Bukove gore. Drugič so prišli v gozdove med Bukovo goro in Debelim vrhom in tam v neki oglarski koči napadli ■kupino aktivistov, ki -pa so se srečno Izmakniti. Pri tem pa je treba spet zapisati, da jih je pri vseh teh nočnih in drugih akcijah vodil domačin.
Skleniti smo, da mora biti te fašistične predrznosti konec. To, in pa politični položaj, sta zahtevala vojaško akcijo, ki bi fašistom dala razumeti, da niso absolutni gospodarji.
Ker smo dobro vedeli za vsak premik fašistov, smo v sporazumu e okrožnim odborom OF Kočevje določiti za napad na fašiste cesto need Brezovico in Nemško loko. Na Vhnolju je namreč primanjkovalo vode za vse vojaštvo, zato so hoditi ponjo tudi v Nemško loko.
Za to akcijo so poslati iz okrožnega odbora manjšo skupino partizanov. Pri prehodu skupine iz Hrelina pod Kozicami pa je par-
Poljanska dolina ni klonila
tizane opazila neka ženska iz Pred-grada in to brž sporočila Italijanom v Starem trgu. Ti so takoj zatem pričeli obstreljevati stezo pod Kozicami z minami, vendar so bili partizani tačas že na varnem. Akcijo pa vendar ni kazalo izvesti, ker so biti fašisti opozorjeni na prisotnost partizanov. Kake tri tednen pozneje, mislim, da je bilo decembra 1942, pa je ista edi-nica na določenem kraju po daljšem čakanju pričakala preskrbno kolono in užgala po njej. V ognju ie obležalo šest fašistov, še več pa ie bilo ranjenih, partizani pa so se umakniti po uspešnem napadu brez izgub.
To je bila dobra lekcija drznim fašističnim buticam. Dober mesec se niso pokazati iz postojanke, zlasti ne ponoči, ki je bila nekak delovni dan za nas. Iz postojanke so prišli le kadar je bilo treba vzpostavljati pretrgano telefonsko zvezo in še to vedno pod zaščito oklepnih vozil. Da je imela telefonska zveza zelo pogosto velike luknje in zakaj jih je imela, bo govora v naslednjih vrsticah.
Demoralizaciia italijanske vojske je bila vedno bolj očita. Ugo-
tovili smo tudi, da so italijanski vojaki kaj slabo seznanjeni z dogodki na svetovnih bojiščih, pa tudi o dogodkih v sami Italiji. Sklenjeno je bilo, da je treba tej neinformiranosti preprostega italijanskega vojaka napovedati boj.
Razen ustne propagande zanesljivih ljudi, smo se zlasti posluževali tiskane literature v italijanščini. Kako dostaviti italijanskim vojakom literaturo, ie bila stvar iznajdljivosti aktivistov na terenu. Spominjam se nekaj takih propagandnih prijemov:
Telefonsko žico med postojankami smo redno vsako noč prerezati in odnesli cele kolobarje. (Čestokrat smo jo med drugim uporabljali za razsvetljavo v barakah). To trganje telefonske žice ie postalo načrtno. Vedeti smo, da Italijani vsako okvaro na vodu prej ati slej popravijo, ker je bila zveza med postojankami zanje velikega pomena. Kot povedano, so zvezo obnavljali vedno pod zaščito oklepnega vozila in močnih zased. Prav tem zasedam smo na kraju, kjer je bila žica potrgana, nastaviti literaturo, da so imeti vojaki na zasedi kaj branja.
Ob neki priliki smo nastaviti literaturo ob vaškem napajališču, med vasmi Čeplje ih Vimolj, kamor so vojaki vsako dopoldne vodili konje In mule na nanaianje. Kaj se ,bo zgodilo s to literaturo smo opazovati z daljnogledom iznad vasi Čeplje. Kar smo videti, je bilo zanimivo.
Vojaki so prignali napajat šest parov konj in mul. Eden izmed vojakov je opazil papirje, skočil. s konja in pričel brati. To so storiti tudi drugi. Nekaj literature so spraviti tudi v žepe. Kai se je potem tisti dan zgodilo v postojanki na Vimolju, smo zvedeli naslednje dni.
Oficirji so zvedeti, da imajo vojaki neke papirje, ki jih skrbno prebirajo. Hitro so sklicali Zbor in vpričo ostalih pregledati žepe vojakov, ki so gnali živino na vodo. Pri enem so našli več izvodov ciklostiranih »Bolettino radio«. Tega vojaka je oficir krepko okloftal in obrcal, potem ga pa zaprl, kot tudi ostale, ki so bili z njim pri napajališču. Takoj nato sta se dve močni patrulii v gosjem redu spustiti k napajališču, ga oddaleč obkolili in obstreljevati. Sele nato so se
približali in pobrali preostalo literaturo.
Posrečen ie bil tudi primer, ko smo na pašniku ujeti konja belca nekega lastnika iz Predgrada, Temu smo na čelo narisati veliko peterokrako zvezdo, na vrat pa navezali šope propagandne literature. Konj je seveda vse prinesel v vas, kjer je bila ta čas fašistično belogardistična postojanka.
Med drznejše akcije Rajonskega odbora Stari trg-Koprivnik štejem tudi požig Auerspergarjevega gradu v Predgradu tik pred tem, ko bi se imeli vanj vseliti fašisti in beti. Zgodilo se je to neke noči marca 1943. pri akciji pa so sodelovali tudi člani partizanske zaščite okrožnega odbora Osvobodilne fronte Kočevje.
Tudi akcija, ko smo odbrali perilo in obleko v Cepljah, namreč oficirjem iz Vimolja, spada med uspešne akcije. Oficirji iz postojanke na Vimolju so nositi perilo in letne obleke v pranje nekaterim ženskam v Čeplje. To smo zvedeli in neke noči pobrali vse, kar je bilo porabnega. in tega je bilo kar precej. Tudi nočni miting v Fu-ginetovi gostilni v Cepljah, na katerem smo tudi peti. ie bila taka drzna akcija, ki pa je imela velik uspeh. Za varstvo na mitingu sta skrbela dva stražarja, eden z lov-
sko in eden z italijansko puško, ki sta vsak na enem koncu vasi napravila »zasedo«.
To je nekaj spominov na delo aktivistov in rajonskega odbora OF Stari trg in Koprivnik, ki je bal spomladi 1943 priključen prvemu. Ko človek obuja te spomine na te dogodke, mu hkrati vstaja Spomin na vse tiste ljudi, ki so Z vsem srcem podpirati narodno osvobodilni boi, ki so nam pomagati na vsakem koraku, ne glede kaj pri tem tvegajo. Pred očmi vstajajo tiki velike požrtvovalnost in predanosti velikemu narodnoosvobodilnemu boju, tiki preprostih ljudi, ki so biti komajda pismeni, a so vedeti, da se gre za velike reč-i in so z vsem slediti klicu Partije, ki je tudi v Poljanski dolini imela zveste pristaše in sodelavce.
Med tem, ko z leti bledijo spomini na mnoge dogodke iz tega časa in jih je že veliko pozabljenih-pa ne bledi spomin na vse tiste tovariše in tovarišice, ki so dati življenja za to veliko stvar, ki ii pravimo Svoboda. Mnogo je bilo takih, veliko preveč. Tudi po tolikih letih se v srcih nas. M smo delali z njimi, pojavi bolečina ob spominu nanje in vse ostale žrtve iz časov naše najtežje, pa tudi najslavnejše zgodovine.
(Nadaljevanje in konee)