otoMi
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	80<J
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto X. - Štev. 47
Gorica - četrtek 27. novembra 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Še v zvezi z Narodnim svetom
Volitve v Franciji
Kakšen naj bi bil »Narodni svet« in kakšen ne bi smel in ne bi mogel biti, je nedavno pisal Katoliški glas. To bi bil medstrankarski odbor, ki bi se bavil z zadevami, ki živo zanimajo vse slovensko prebivalstvo in glede katerih bi se mogle stranke zediniti. O vseh teh stvareh bi v tem odboru sklepali zastopniki strank soglasno. Ni pa možna samo taka oblika »Narodnega sveta«. Toda o tem ta dopis ne bo razpravljal. Znano je slovenski javnosti, da deluje medstrankarski odbor Slov. dem. zveze in Slov. kat. skupnosti. Obe stranki sta doslej skupno nastopali pri volitvah in imata skupnega svetovalca v tržaškem občinskem svetu. Zato je bil odbor potreben in zadovoljivo deluje. Obe stranki sta si tudi zelo sorodni po programu in cilju. Brez dvoma bo njuno bodoče delovanje medsebojno vedno tesneje povezano. To pa je najbolj zdrava podlaga za take odbore.
Treba je opozoriti, da »Narodni svet« ni neke vrste čarobno sredstvo, ki bo rešilo vse naše neprilike. Da ima tak odbor sploh kak smisel, mora nekaj predstavljati, in sicer organizacije, ki imajo vsaj nekaj somišljenikov. Te somišljenike je treba vzgojiti.
Vzgojiti je treba več zavednih Slovencev. Teh »Narodni svet« ne bo vzgojil neposredno, temveč s pomočjo organizacij, šole, cerkve, taborov. Omenim le nekatera pota do večje narodne zavesti naših ljudi. Someščani naše krvi nam nič ne koristijo, če ne marajo več veljati za Slovence.
Predvsem imajo besedo kulturne organizacije. V Trstu imamo štiri slovenske kulturne centrale, dvoje komunističnih, Slov. kulturno matico in Slov. prosveto. Te organizacije bodo toliko več storile, čim več bo tu prostovoljnih sodelavcev., Mislim pri tem v prvi vrsti sodelovanje pri Slov. kulturni matici in Slov. prosveti. Komunistični centrali imata obilna finančna sredstva, da se rineta naprej. Nikar pa ne pozabimo na nekaj važnega: Kadar kak oder z veliko težavo kje nastopi, nikar ne ostanimo doma. Intelektualci so tu dolžni dati dober zgled. Marsikdaj nas stvar ne zanima, radi bi legli k počitku. Ce tako poreko vse utrujene žene, ki navadno polnijo dvorane, ne bo pred kom nastopati. S tem v zvezi je naš tisk. Toda marsikdo bi kaj publiciral. Poskrbeti je treba tudi za trg. Glavni del razprodaje prepustimo kar duhovnikom. Ce bi se za razprodajo zavzeli tudi drugi, bi slovenska beseda dosegla več ljudi.
Naša šola peša. Ustanavljajo se odbori, ki se bavijo s tem vprašanjem. Potrebni pa bi bili tudi ljudje, ki bi vzdrževali stalen stik s starši. To se pravi, skozi celo leto. Navadno se na to spomnimo tiste tedne med vpisovanjem, ko je že vse zamujeno. In treba je ljudi, ki bodo vršili podrobno delo, šli od vrat do vrat. če tega ni, so brez pomena vsi odbori. Kaj pa naj dela »Narodni svet«, če ne bo šole!
Nikar ne podcenjujmo cerkve! Naši ljudje imajo bogato izbiro za -nedeljsko službo božjo. Ta bogata izbira nam je v mestu lahko v škodo. Včasih so šli skoro vsi Slovenci k slovenski službi božji. Danes pa se razpršijo na vse dopoldanske in še na večerno uro. Nikjer jih ni nič. Potreben je pouk našim ljudem, da bodo obiskovali spet slovensko službo božjo. Ce bodo cerkve med našim bogoslužjem prazne, nam nihče ne more rešiti naših pravic v cerkvi, niti »Narodni svet« ne. Poleg tega bodo Slovenci prešli od službe božje v italijanske verske organizacije in mi jih bomo definitivno izgubili. V teh organizacijah so naši ljudje povečini zelo agilni, mi jih pa nimamo več. In spet morajo pomniti Intelektualci, da je treba dati dober zgled. Včasih jim morda ne ugaja pridigar. Saj hodijo tudi duhovniki poslušat laika, kadar predava, četudi jim vedno ne ugaja. Bodimo drug z drugim solidarni! V tem je naša moč in naša bodočnost. Kaj bomo pa delali v Trstu, ako nas bo naše ljudstvo zapustilo?
In tabori? Drugi slovenski tabor v Do-
lini je zelo uspel. Mladina nam je dala dober zgled. Treba je pozvati mladino, da se v vedno večji meri udejstvuje. Naše šole so nam dale že veliko število fantov in deklet, ki dobro obvladajo slovenščino, ki so vzljubili slovensko kulturo, ki so povezani z našo ožjo domovino in so voljni delati. Mislimo na nove tabore! Pri pripravi na prvi tabor smo imeli težave, ker smo se pripravljali na tržaške občinske volitve. V bodoče hočemo biti vedno bolj precizni v svojih načrtih in izvedbah.
Brez somišljenikov, prijateljev, zavednih Slovencev so vsi odbori le generali brez voljske. To velja tudi o »Narodnem svetu«. Seveda je treba ponoviti, da bi nam bil koristen. Predstavljati pa mora organizacije, ki imajo v svojih vrstah nekaj ljudi ali imajo vsaj pomemben vpliv na naše prebivalstvo. Brez teh premis bi nam mogel tak odbor veliko manj koristiti.
To, kar pišeta o tem Piccolo in Mcssag-gero Veneto, ne more Biti za nas merodajno. Dokler smo Slovenci lojalni do italijanske republike, ki upravlja to ozemlje v smislu londonskega sporazuma, imamo pravico do vseh organizacij, ki se nam zdijo potrebne v obrambo naših pravic, ki so celo izrecno zajamčene v posebnem manjšinskem statutu.
V nedeljo so v Franciji imeli prve splošne politične volitve, odkar je stopila v veljavo nova De Gaullova ustava. Kot znano so Francozi potrdili novo ustavo na plebiscitarnem ljudskem glasovanju 28. septembra letos. Čeprav je s tem general De Gaulle dobil vso oblast v svoje roke, ni razpustil političnih strank in ukinil demokratičnih svoboščin, ampak je kot prvo dejanje razpisal parlamentarne volitve. V svojem očetovskem prizadevanju je celo spremenil volilna okrožja po željah strank, da mu kdo ne bi očital nedemokratičnosti.
Nedeljski izidi so zaznamovali močan padec francoske komunistične partije. Kaže, da so komunisti izgubili še več glasov kot pri ljudskem glasovanju 28. sept., pri katerem so izgubili čez poldrugi milijon glasov. Prav tako so izšli poraženi pužadisti in radikali, to je prav tista gibanja, ki so nasprotovala vrnitvi gen. De Gaulla na oblast. Zgodilo se je, da sam Men-des - France, ki je bil 24 let poslanec v svojem okraju, ni dosegel potrebne absolutne večine za
Kaj bo z Berlinom ?
Pretekli teden je bil zelo razgiban na političnih dogodkih, ki so spravili mednarodno diplomacijo na noge. Središče zanimanja je bil Berlin, nad katerim pa visi še vedno Damoklejev meč. Potem ko je Hruščev naznanil, da misli prepustiti nadzorstvo nad Berlinom vzhodnonemški vladi in so se zahodne velesile odločno uprle temu enostranskemu sklepu, so vsak čas pričakovali formalno odločitev. To je med drugim sporočila tudi moskovska »Pravda«, ki je obtožila zapadne zaveznike, da so prekršili potsdamski sporazum in tako izgubili vsako pravno in moralno pravico, da še naprej ostanejo v Berlinu. Sovjetski poslanik v Zap. Nemčiji je zaprosil za sprejem pri kanclerju Adenauerju, kateremu je sporočil o namerah Sovjetov v zvezi z berlinskim štiristranskim statutom. Po tem uradnem koraku so vsi sklepali, da je vprašanje Berlina samo še vprašanje časa. V Wa-shingtonu in Londonu so že sklenili, da bodo v tem slučaju smatrali vzhodnonemške oblastnike kot sovjetske agente, ker so trdno odločeni, da ne priznajo komunistične vladavine.
Nemški zunanji minister von Brentano je odletel v Berlin na posvet k županu Brandtu. Toda tozadevne sovjetske note ni bilo od nikoder. Mnogi menijo, da je temu odlašanju vzrok odločen nastop zahodnih sil, da ne gredo iz Berlina za nobeno ceno. Sovjeti naj bi hoteli prej potipati, kako bodo zahodnjaki reagirali, in šele nato praktično izvesti svoj načrt. Prav gotovo niso mislili, da bodo na Zahodu naleteli na tako enoten in odločen odpor.
Titov govor v Novem mestu
V nedeljo so izročili v promet avtocesto Ljubljana - Zagreb. Slovesnosti v Novem mestu se je u-dcležil tudi jug. predsednik Tito, ki se je v nagovoru delovnim brigadam dotaknil tudi odnosov z vzhodnimi državami. Pri tem je zavračal vse obtožbe revizionizma, izdaje internacionalizma in drugih
»zmot«, s katerimi ga neprestano obsipajo prvaki vzhodnih držav. Trde besede je imel zlasti do Kitajske, ki je najbolj vztrajna pri gonji proti jugoslovanskemu režimu. To si je razlagal z morebitnim strahom Pekinga pred Moskvo ; zato, namesto da bi napadali Sovjete, napadajo Tita. Vzrok spora med Beogradom in Moskvo je po Titovih besedah načelo o medsebojni neodvisnosti in enakosti, o aktivni koeksistenci ter o pravici vsake države do lastne poti v socializem.
Obtožil je države vzhodnega bloka, da skušajo odtrgati jugoslovansko ljudstvo od njegovih voditeljev. Čeprav je Tito po miselnosti bliže Vzhodu, mu ta vedno meče polena pod noge. Zato je dejal, da je Zahod dosti bolj stvaren do Jugoslavije kot Vzhod. Kljub temu — je zaključil — se jugoslovanski voditelji ne bodo vdali, ampak bodo po dosedanji poti hodili še naprej, ker se jim zdi pravilna.
Ali bo s tem svojim govorom kaj dosegel, bomo pa videli.
Dogodki v Italiji
Tudi v Italiji je bil pretekli teden zelo razgiban. Osrednji svet KD je zaključil razpravo o strankinem programu ter o notranjem položaju v vrstah KD. Po živahnih razpravah in kritikah so enoglasno potrdili zaključno resolucijo, s katero so izrazili zaupnico dosedanjemu tajniku Fanfaniju. Med drugim so potrdili obsodbo Milazza ter sklenili, da bo prihodnji kongres stranke v Firencah od 11. do 13. aprila. — Edino Scelba se je glasovanja vzdržal.
Kljub temu je vlada v četrtek 20. t. m., ko je bilo glasovanje o vladnem predlogu za obdavčenje motornih vozil na pogon s tekočim plinom, ostala v manjšini za dvajset glasov. Proti so glasovali tudi nekateri nedisciplinirani poslanci KD, tako imenovani »prosti strelci«. Za vladni predlog je glasovalo le 247, proti 266 poslancev. — Zadostuje le odsotnost ali bolezen nekaj poslancev in vlada
ponovno izvolitev. Premagal ga je malo znani desničar Montagne.
Francozi so večinoma dali svoj glas trem največjim tradicionalnim strankam: socialistom, krščanskim demokratom ter Pi-nayevim neodvisnežem, čeprav niso povsod nastopali pod temi i-meni. Levji delež so odnesli kandidati, ki so nastopali na desničarski listi tako imenovane »Zveze za novo ustavo«, ki jo vodi znani Jacques Soustelle. Zanimivo, da so prav ti desničarji in neodvisne-ži pobrali dediščino poraženih komunistov, pužadistov ter Mendes-Francevih radikalov.
Iz tega se vidi, da so se volivci odločno usmerili na desno. Kakšno bo razmerje sil v novi zbornici, ni še povsem mogoče vedeti. Ker velja večinski volilni ustroj, je bilo na teh prvih volitvah izvoljenih le malo kandidatov. Vsak kandidat je moral prejeti absolutno večino glasov, in teh je bilo le 41 od skupnih 465. Zato se za ostala mesta volitve ponovijo v nedeljo. Ker so medtem možne razne povezave med strankami, niso za nedeljo izključena presenečenja. Zato bo končna razdelitev kandidatnih mest odvisna od zadržanja volivcev in političnih strank pri drugih volitvah v nedeljo.
Udeležba je bila sorazmerno precej visoka (77 %), čeprav je bilo zanimanje med volilno propagando zelo pičlo. Tudi pri tem glasovanju Francozi niso dosti razmišljali. Odločili so se kratkomalo za znana imena De Gaullovih pristašev. Odtod tak uspeh Soustel-love stranke,
DE GAULLE POJDE V NEMČIJO
Čeprav so v Franciji v polni volilni pari, bo gen. De Gaulle zapustil domovino in šel na kratek obisk v Nemčijo h kanclerju A-denauerju, s katerim bi se rad pomenil o marsičem. Zlasti mu je pri srcu, da bi si zagotovil nemško podporo pri svoji zamisli o atlantskem direktoriju. Poleg tega bosta z Adenauerjem prav gotovo obravnavala tudi vprašanje Svobodnega trgovinskega področja ter končno položaj Berlina. Ni izključeno, da De Gaulle ne bo zaprosil Zah. Nemčije za denarno posojilo, ker je Francija v težkih finančnih razmerah.
Francoska vlada se je odločila, da bo z novim letom začela izvajati rimske pogodbe o Skupnem evropskem tržišču. Kot prvi ukrep je v načrtu 10 % znižanje carin pri uvozu iz držav članic omenjene pogodbe. S tem je padel vsak dvom o francoski dobri volji. Treba bo samo še najti nek sporazum z državami EOGS, katere vodi Vel. Britanija. Pogajanja so trenutno res obtičala, toda vrata za nadaljnje razgovore so še vedno odprta.
lahko pride v krizo, ker nima trdne večine.
KONGRES REPUBLIKANCEV
Ital. republikanska stranka (P. R. I.) je v nedeljo ponoči zaključila svoj kongres, na katerem so obravnavali položaj republikanske stranke, zlasti njen odnos do vlade. Na kongresu sta se pojavili dve struji: ena za sodelovanje z vlado od slučaja do slučaja, druga odločno proti. Na koncu je prevladalo mnenje onih, ki zavračajo sodelovanje s sedanjo vlado. Pac-ciardijeva kompromisna resolucija je dobila le 43 % glasov.
Izseljenska nedelja
V domovini smo v adventu obhajali izseljensko nedeljo. Družba sv. Rafaela jo je organizirala. Namen je bil, da eno nedeljo v letu molitve in dobra dela darujemo za svoje rojake, ki so morali oditi za kruhom v tujino in so tam izpostavljeni mnogim nevarnostim v verskem in nravnem oziru.
Zdaj smo mi sami tudi izseljenci; nahajamo se v tujini in sami spoznamo nevarnosti, ki pretijo našemu verskemu in nravnemu življenju. Ker družba sv. Rafaela v domovini ne more tako delovati kot nekdaj, pa mi sami obhajajmo na prvo adventno nedeljo (30. novembra) »svojo« izseljensko nedeljo. Naj bo nedelja povezave v naravnem in nadnaravnem smislu vseh naših izseljencev izven domovine.
To nedeljo molimo drug za drugega: vsi izseljenci za vse izseljence! Molitev je močna vez med dušami, globoko seže in mnogo pomaga. Molitvena vez gre skozi božje Srce in prinaša milosti molivcu in vsem, za katere molimo. Kristjani te vezi ne smemo in nočemo zanemarjati ali podcenjevati. V raznih delih sveta, v zelo različnih razmerah živimo, smo malo v stiku med seboj, osebno se večinoma ne poznamo, pa je končno razumljivo, da pozabimo na tisoče svojih rojakov, ki so po svetu in so prav tako kakor mi: slovenski izseljenci. Molitev, vsaj na eno nedeljo, opravljena izrecno za vse izseljence, nas zopet opozori, da smo del so-rojakov in sotrpinov razpršenih po vsej zemeljski obli.
Molitev drug za drugega je izraz ljubezni do bližnjega, ljubezni med rojaki, člani istega naroda, ki so vsi enako »izseljenci«, iz katerega koli razloga so domovino zapustili in so se morda že ustalili v »novi« domovini. Ljubezen, ki more premagati sovraštvo in rešiti ljudstva grozečega pogina, je danes vprav zaradi močnega sovraštva v svetu tem bolj potrebna, tem bolj nujna. Naj bi se z izseljensko nedeljo ta ljubezen v nas ojačila in razgrela, tako da nikdar ne bo omrznila.
Na izseljensko nedeljo bodimo slovenski izseljenci združeni v molitvi in daritvi vsi za vse.
Skof GREGORIJ ROŽMAN
BESEDA GORIŠKEGA NADŠKOFA
Za izseljensko nedeljo je tudi goriški nadškof opozoril na važnost tega dneva posebno v naših krogih, kjer so ljudje v toliki meri prisiljeni si iskati kruha po svetu. Za skrb do beguncev je ustanovljen poseben odbor pri konzistorialni kongregaciji; tak odbor obstoja tudi v škofiji. Njegov namen je z nasveti in priporočili, pa tudi drugače pomagati izseljencem, da dobijo delo in jim stati ob strani zlasti v prvem času, ko pridejo na tuje. Nobeden naj ne odreče svoje pomoči v molitvi in tudi z darovi, zaključuje msgr. Ambrosi.
Ženevski sestanek
Pogajanja se na obeh konferencah nadaljujejo. Nasprotna si stališča so se nekoliko zbližala. Zahodnjaki so predlagali, naj se o vprašanju o prekinitvi in nadzorstvu razpravlja istočasno.
V okviru OZN v New Yorku pa so razpravljali o vsemirskem prostoru. Zaradi trme Sovjetov se tudi glede tega niso mogli sporazumeti.
Podpisali so sporazum o jadranskem ribolovu
V Beogradu so dne 20. nov. podpisali nov sporazum med Italijo in Jugoslavijo o jadranskem ribolovu. Sporazum bo veljal do aprila 1960 in odloča tri področja na Jadranskem morju, kjer bodo lahko lovili tudi italijanski ribiči. Ker sporazum točno določa meje teh področij, je upanje, da v prihodnje ne bo prišlo več do neljubih nesporazumljenj in prekrškov, kakršnih je bilo v preteklosti vse preveč. Za koncesijo ribolova bo plačala Italija Jugoslaviji do aprila 1960 900 milijonov lir
NAS TEDEN V CERKVI
30.11. nedelja, zadnja pob.: sv. Andrej, ap.
1.12. ponedeljek: sv. Božena, vd.
2.12. torek: sv. Kromacij, škof oglejski; sv. Bibijana, dev.
3.12. sreda. sv. Frančišek Ksaverij, spozn.
4.12. četrtek: sv. Barbara, dev., muč.
5.12. petek (prvi): sv. Julijan, muč.
6.12. sobota (prva): sv. Miklavž, škof
*
SK. BARBARA (f 300) je zelo poznana in češčena svetnica tako na Vzhodu, kot na Zahodu.
Njen oče je bil poganski veljak, nasproten krščanski veri. Svojo hčerko, ki je bila zelo lepa, je zaprl v neki stolp, da bi
jo obvaroval pred pohotnimi hudobneži; sam je šel na tuje.
Medtem je hči, ki je bila kristjanka, dala v počeščenje presv. Trojice, napraviti v stolpu tretje okno. Tudi je zaznamovala sobo z znamenjem križa.
Ko se je oče vrnil, ga je to tako razjezilo, da jo je izročil poganskemu sodniku.
Po mnogem mučenju, ker ni hotela zatajiti Kristusa, ji je oče sam odsekel z mečem glavo.
Sv. Barbari se priporočaj za srečno zadnjo uro. Njej se priporočajo posebno še rudarji, ki so v podzemeljskih rovih v neprestani nevarnosti.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je rekel Jezus svo-C	jim	učencem: »Zname-
nja bodo na soncu in luni in zvezdah in na Zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo majale. In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje.« — In povedal jim je priliko:	»Poglejte smokvino drevo
in vsa drevesa. Kadar začno že sad iz sebe poganjati, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi, vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično, resnično povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.«
*
1. adventna nedelja
Začenja se advent, to je priprava na Božič. Adventni čas nas spominja na stari vek, ko je človeštvo še ječalo v sužnosti greha in hudega duha ter željno in nestrpno pričakovalo Zveličarja sveta. Ljudje brez Odrešenika bi bili kakor zemlja brez sonca in kakor življenje brez sreče. Ne imeli bi svete milosti in ne bi uživali blagodejnega božjega blagoslova. Naše zemeljsko življenje bi bilo polno muke, žalosti, joka in trpljenja. Vladal bi nam hudi duh in nebeška vrata bi nam ostala za vedno zaprta. Zveličarjev prihod je bil torej za uboge zemljane dan največjega veselja in nadnaravne sreče. Tisti dan, — bila je noč — ko se je rodil Odrešenik človeške-
ga rodu, pomenja največji praznik v vsej človeški zgodovini. Na tisti sveti in veličastni dogodek, ko je božji Sin stopil na zemljo in se rodil na svet, nas vsako leto znova spominja bižični praznik, ki ga Cerkev pripravlja z duhovno obnovo, z molitvijo, duhovno zbranostjo, z mislijo na Jezusa, z veliko željo in veselim pričakovanjem Njegovega prihoda in rojstva.
Ljudje morajo biti pripravljeni na Jezusov prihod. Obrniti se morajo k Bogu in zagoreti v hrepeneči želji po Njem. Biti morajo blage volje in Bogu všeč, ker sicer ne bodo okusili božjega zveličanja. Prenehati morajo z grehi in vsakršno hudobijo in zaživeti novo življenje po božji volji. O-čistiti je treba duše, zasovražiti greh, z novim ognjem vzljubiti Jezusa, sv. obhajilo in svetost.
Sv. Pavel (glej berilo) kliče in vzpodbuja, da se zdramimo in vstanemo od spanja greha, da odložimo dela teme, da se ne vdajamo požrešnosti in pijanosti, ne nečistosti in nesramnosti, ne prepiru in nevoščljivosti, ampak da živimo pošteno in popolno krščansko življenje po duhu in zgledu Gospoda Jezusa Kristusa.
Evangelij vsebuje Jezusovo napoved o koncu sveta. Misel in resnica o koncu sveta je tako zelo važna, da jo Cerkev zopet in rada ponavlja. Sodni dan nam mora biti venomer v spominu, da v življenju ne zaidemo, da se ne vdamo grehu in grešnim nasladam ter skušnjavam, da se ne vdamo pozabi Boga in verski brezbrižnosti, da ne pozabimo sv. nebes in naše večnosti, da ne pozabimo naših verskih in človeških dolžnosti. Sodni dan je odločilni dan za celo našo brezkrajno večnost. Od njega in od naše smrti zavisi naša večna sreča ali nesreča. Zatorej živimo trezno, sveto in pošteno!
43
življenja Cer
Zanimiva odkritja v Nazaretu
V Nazaretu so našli dva kipa iz 13. stoletja. En kip predstavlja Marijo, ko kleči. Sklepajo, da je ta dva kipa poslal v Nazaret francoski kralj sv. Ludvik, ko so v Nazaretu nameravali zgraditi Marijino baziliko. Toda preden so pričeli z delom, so se Saraceni polastili mesta.
Laični misijonarji ria Novi Gvineji in v Kongu
Na Novo Gvinejo je prišlo štirideset laičnih misijonarjev. Po poklicu so učitelji, mehaniki, gradbeniki in poljedelci. Prihajajo iz Amerike, Nemčije, Holandske in Avstralije. Pomoč teh misijonarjev bo zelo dragocena.
Skupina laičnih misijonarjev je začela 7. delom tudi v Belgijskem Kongu v mestu Kimuenza. Novi misijonarji bodo pomagali pri apostolstvu duhovnikov in vodili dispanzer. Vidimo, da je misijonski poziv pokojnega papeža Pija XII. začel roditi sadove.
Cerkev v Hongkongu
Na ozemlju Hongkonga je bilo v prvih osmih mesecih lega leta krščenih 10.000 ljudi. Skupno je tako število katoličanov naraslo na 130.000. V mestu je 21 župnij in po vaseh v okolici nad 50 kapel. Misijonarji vodijo 144 šol, 5 bolnic, 24 bolniških dispanzerjev, 7 otroških zavetišč in mnogo drugih socialnih ustanov.
Načrti izselitvenega odbora
Glavni svet medvladnega izselitvenega komiteja (CIME) je zboroval v Ženevi.
odkar zavod deluje. Zavod je bil ustanovljen 21. nov. leta 1858. za časa Pija IX. Zavod služi potrebam škofij Latinske Amerike. V sto letih je dal zavod Cerkvi 1489 duhovnikov, 173 škofov in 7 kardinalov.
Sveti oče v Lateranu in v Castelgandolfu
V petek 21. nov. je sveti oče obiskal Castel Gandolfo. Ustavil se je le za kratek hip. Pomudil se je tudi v sobi, kjer je umrl papež Pij XII., in molil za pokoj njegove duše. Napovedal je, da bo prihodnje leto zgodaj prišel bivat v Castel Gandolfo.
V nedeljo dopoldne pe je sveti oče obiskal lateransko baziliko in jo vzel v posest. Omenjena bazilika je katedrala rimske škofije. Svetega očeta je spotoma in pri baziliki pozdravljala ogromna množica ljudstva. Vsa slovesnost je bila pre-našana po televiziji. Papežev namestnik za lateransko baziliko je kardinal Aloisi Masella; kardinalov namestnik pa je nadškof Fogar, nekdanji tržaški škof.
Moški zbor S. Klavora iz Maribora na tekmovanju v Arezzu
MED NAŠIMI IZSELJENCI V ARGENTINI
Odobril je načrte za delo v prihodnjem letu. Odbor je poskrbel za izselitev 128.000 oseb, od teh 30.000 iz Italije. Stroški za preselitev bodo znašali 36 milijonov dolarjev.
Nedelja radia
V Avstriji so praznovali nedeljo radia in televizije. Tako praznovanje so odločili avstrijski škofje in hočejo s tem v ljudeh vzbuditi zanimanje in čut odgovornosti pri uporabi radia in televizije.
Kanonik Cardijn v Hongkongu
Iz Tokia je dospel v Hongkong kanonik Cardijn, ustanovitelj organizacije katoliških delavcev. Doslej je že obiskal Avstralijo, Indijo, Filipine, Formozo in Japonsko. Kanonik pripravlja kongres mladih katoliških delavcev za Azijo, ki se bo vršil septembra prihodnje leto. Iz Hongkonga bo kanonik Cardij odpotoval v Vietnam.
200 filmov za misijone
Narodni svet katoliških mož v Ameriki je ustanovil posebno središče za razdeljevanje filmov verske vsebine, ki naj služijo za pomoč pri učenju, ^središče razpolaga z veliko zalogo filmov. Preteklo leto so razdelili tudi katoliškim misijonom 200 filmov.
100-letnica Latinsko-ameriškega zavoda
Od 19. do 22. novembra so bile v Rimu v papeškem Latinsko-ameriškem zavodu velike slovesnosti v proslavo stoletnice,
Preteklo poletje se je na poti v domovino ustavil tudi pri nas č. g. Janez Hladnik, izseljenski duhovnik iz Argentine. Ob tisti priložnosti je imel na tržaškem radiu razgovor o razmerah med Slovenci v Argentini. Iz njegovega razgovora povzemamo nekaj odlomkov za naše bralce ob prvi adventni izseljenski nedelji.
Vpr.: Gospod Hladnik, zakaj ste pa pred leti odpotovali v Argentino?
Odg.: Po končani prvi svetovni vojni je šlo s trebuhom za kruhom v Argentino mnogo tisoč Slovencev, zlasti s Primorja. Ker ni bilo nič storjenega za njihove duhovne potrebe, sem se odzval želji rojakov.
Vpr.: Kakšno delo vas je čakalo v Argentini?
Odg.: Bilo je tedaj že v Argentini približno 25 tisoč Slovencev. Pred menoj je pričel delovati med njimi častiti gospod Jože Kastelic, ki pa sam ni mogel vsemu kaj. Ustanovil je družinsko revijo »Duhovno življenje«, ki še danes izhaja in ki je postalo glavno sredstvo misijonskega dela med rojaki. Do njegove smrti, ki ga je zadela v visokih argentinskih gorah leta 1940, sva pri reviji sodelovala oba. Potem je ostalo vse delo na mojih ramah. Poleg tega sem organiziral službo božjo za Slovence na dveh krajih, in sicer na Paternalu, ki je v središču Buenos Airesa. Tam so se zbirali največ Primorci. Drugo središče je bilo na Aveglianedi, kjer so se zbirali Prekmurci in Kranjci, ki so tedaj večinoma živeli v tistem predmestju.
Vpr.: Gospod Hladnik, zdi se mi, da je za izseljenskega duhovnika najtežje vprašanje, kako priti v stik z izseljenci.
Odg.: Imate prav! če jih čakaš, jih boš malo videl. Moral sem hoditi od hiše do hiše. Ko sem odkril enega rojaka, sem z njegovo pomočjo iskal nadaljnje. Tako sem prišel v stik z večino naših ljudi. Po reviji »Duhovno življenje« sem te stike vzdrževal. Za velike praznike in ob priliki raznih romanj se je zbralo celo po več tisoč rojakov k našim versko-narodnim manifestacijam.
Gospodarsko stanje Slovencev v Argentini
Vpr.: Kakšno, pa je gospodarsko stanje naših izseljencev v Argentini?
Odg.: V ogromni večini so zaposleni v industriji. Naši Primorci so bili že doma znani kot dobri zidarji in so mnogi zaposleni pri gradnjah. Nekateri so se pa tudi postavili na lastne noge in imajo bogate sadne vrtove v pokrajini Rio Negro. Vpr.: Kakšen je njihov socialni položaj? Odg.: V prvem desetletju bivanja v Argentini so mnogi trpeli pomanjkanje zaradi splošne krize. Že pred drugo svetovno vojno v Evropi se je položaj izboljšal. Danes imajo vsi ti ljudje lastne domove, mnogi lastne avtomobile in cvetoča podjetja.
Vpr.: Kaj pa priseljenci po zadnji svetovni vojni?
Odg.: V letih 1947-1948 je prispelo v Argentino okrog 10 lisoč novih priseljencev. Prav tedaj je bil gospodarski položaj Argentine na najboljši točki in tako so li novi priseljenci tekom štirih let prišli tudi že do lastnih domov. Ustanovila se je celo Slovenska vas — Visa Eslovena — kot jo tam splošno imenujejo. To naselje je v Lanusu, predmestju Buenos Airesa, in šteje 150 družin. Sedaj v kratkem bo tudi dograjena lastna cerkev, katero gradijo očetje lazaristi, ki imajo dušnopastirsko skrb za Slovence v tej okolici.
Slovenska šola
Vpr.: Kaj pa slovenska šola? Ali je za to kaj poskrbljeno?
Odg.: Sprva so vodile slovensko privatno šolo naše šolske sestre. Med drugo svetovno vojno so bile vse privatne narodne šole zaprte. Sedaj se vrše v vseh važnejših slovenskih središčih šolski tečaji, ki jih brezplačno vodijo nekdanji poklicni učitelji in učiteljice.
Vpr.: Gospod Hladnik, zelo me zanima, kako je danes s slovensko besedo med našimi izseljenci?
Odg.: Otroci staršev, ki živijo pomešani med drugim prebivalstvom, navadno le v domači hiši govorijo slovensko. Tisti, ki redno obiskujejo slovenske tečaje, se tam nauče tudi slovenskega petja in tako vzljubijo materin jezik in so nanj celo ponosni. V Slovenski vasi se pa govori samo slovensko. Gotovo pa je, da v tretji generaciji ne bo ostalo od domovine nič drugega kot lep spomin. To velja za vse narodnosti in Slovenci v tem oziru ne moremo delati izjeme.
Kulturno življenje
Vpr.: Iz Argentine dobivamo mnogo revij, časopisov in knjig. Zdi se, da je kulturno udejstvovanje v Argentini zelo živahno.
Odg.: Tako je. Imamo dva tednika: informacijsko glasilo »Svobodna Slovenija« ter versko glasilo »Oznanilo«. Dvakrat mesečno izhajata list »Lipa«, ki je levičarsko usmerjen, ter »Glas Kulturne akcije«. Mesečno izhajajo »Duhovno življenje«, »Katoliški misijoni« in »Šmartinski vestnik«. Dvomesečno izhaja glasilo, slovenskih duhovnikov »Omnes unum« (Vsi eno), »Slovenska beseda« in »Slovenska pot«. Dvakrat na leto izideta kulturni reviji »Med-dobje« in »Vrednote«. Poleg teh dveh pu-
blikacij izda Kulturna akcija vsako leto štiri leposlovne knjige, določene potom nagradnega žrebanja.
Vpr.: Vaše kulturno delovanje je res o-gromno in vas včasih kar zavidamo. Vprašujemo se, kako vse to zmorete. Bog daj, da bi še naprej uspešno delovali med našimi ljudmi. — Zanima me še, kako je s slovensko pesmijo. Tu pa tam slišimo o nastopih pevskega zbora Gallus.
Pevski zbori
Odg.: Ta pevski zbor je naš ponos. In nas zanj zavidajo domačini in druge narodne skupine. Večkrat je že nastopil na pomembnih koncertih, ki jih je poslušala po radiu vsa Argentina. Vodi ga g. Julij Saveli. Poleg tega zbora imamo pa še pet krajevnih zborov v Velikem Buenos Airesu ter enega v Mendosi, ki ga vodi znani skladatelj Marko Bajuk. Razume se, da pevske vaje zahtevajo od pevcev o-gromnih žrtev zaradi razdalje in zaradi časa. Kljub mnogim prometnim težavam prihajajo zvesto. Obstoja tudi pevski zbor Gospodarskega društva Villia Devoto, ki ga tvorijo povečini staronaseljenci.
Vpr.: Kaj pa slovenska služba božja?
Odg.: Z novodošlimi Slovenci je prišlo tudi nekaj duhovnikov in je sedaj redna služba božja na raznih mestih Velikega Buenos Airesa.
Vpr.: Ali imate kaj kulturnih prireditev?
Odg.: Toliko, da imamo premalo nedelj za vse. Vrše se centralne, dramske, pevske in kulturne slovesnosti in umetniške razstave ter družabne prireditve najrazličnejših oblik. Centralni odbor skrbi za to, da se spored tega bogatega udejstvovanja pravilno določi, da pride vsaka prireditev do svoje vrednosti. Med lokalnimi zbori in odseki se vršijo tudi tekme in natečaji, da se na ta način vzdrži vnema za skupnost na višini.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Žalostne iz Črnega Vrha nad Vipavo
Zadnje čase se je razširila vest, da je črnovrški g. župnik Ivan Kobal obsojen na deset mesecev strogega zapora s prisilnim delom, ker je svaril otroke, da naj ne posečajo slabih filmov. Po prvi razsodbi in obsodbi je g. Kobal vložil priziv, ki pa je bil odbit, češ da se je že drugič hudo pregrešil, ker je že pred leti bil kaznovan za slično stvar in presedel tri mesece zapora. Sedaj g. župnik Ivan Kobal čaka samo na poziv, da se predstavi oblasti, ko bo razpolagala s primernim prostorom, ki ga bo kakšen drugi kaznjenec zapustil praznega po prestani kazni.
Druga žalostna novica iz istega kraja pa je onečaščenje nagrobnih spomenikov ob zadnjih praznikih vseh vernih duš.
Dogodilo se je namreč, da so »neznanci« podrli in obrnili k tlom vse nagrobne spomenike na pokopališču, ki so vsebovali kakršen koli napis verske vsebine.
Nekoč smo se zgražali, da so fašisti zahtevali nagrobne napise v italijanščini, da bi tako pokazali svetu, da se je naše ljudstvo že potujčilo, novi fašisti v rdeči srajci sedaj počenjajo podobno, da bi pokazali, da se je naše ljudstvo že pokomunistilo.
Toda kakor tedaj se ni zgodilo, da bi naši ljudje izdali svoj jezik, tako se sedaj ne bo zgodilo, da hi izdali svojo vero!
Tedanji fašisti, preganjavci duhovnikov in skrunilci grobov, so žalostno končali,
isto se bo prej ali slej zgodilo tudi sedanjim zapiralcem črnovrškega gospoda župnika in skrunjevalcem tamkajšnjega pokopališča. To naj si dobro zapomnijo! Bog in narod sta pravična sodnika, ki dobro plačujeta in hudo kaznujeta, kakor si kdo zasluži na tej luži, ko odsluži!
Uspeh slovenskih pevcev v Belgiji
Štirje pevci ljubljanske Opere, sopranistka Vilma Bukovčeva, mezzosopranistka Božena Glavikova, tenorist Miro Brajnik in baritonist Samo Smerkolj, so za časa svetovne razstave gostovali v Bruslju in po drugih večjih mestih Belgije. Ob otvoritvi nove gledališke sezone so se te dni vrnili v Ljubljano.
Slovenski pevci so z velikim uspehom nastopili po belgijskih odrih. Kritika se je o njih izrazila zelo pohvalno. Vsi štirje pevci so nastopili v operi »Madame But-terfly« in v »Faustu«. Ob odhodu so razne belgijske opere ponovno povabile slovenske pevce na gostovanje.
Avtocesta Ljubljana-Zagreb
je dograjena. Avtomobilska cesta, ki povezuje Ljubljano z Zagrebom, je bila slo vesno odprla 23. nov. Cesta je dolga 130 km. Na cesti so zgradili tudi razne objekte. Največji je most čez Savo pri Jankomiru, ki je dolg 330 m, nadvoz pri Trebnjem pa 110 m. Poleg tega je tudi 220 raznih pro-pustov. 40 odstotkov dela so opravili ročno, 60 odst. pa s stroji.
Praznik pesmi in pojoče mladine
Gorica - 23. XI. 1958
Oblačno, skoro neprijetno nedeljsko popoldne nas je zbralo v dvorani Brezmadežne na Placuti. Ta kraj ohranja vedno prvenstvo javnih nastopov goriških katoličanov. Tu smo pozabili na pusti in o-tožni novembrski dan in zaživeli pravo mladostno pomlad: pomlad naše pesmi, živo pomlad pojoče mladine.
SKPD iz Gorice je priredilo na ta dan tekmovanje pevskih zborov z Goriškega in okolice. Dan je bil posrečeno izbran — praznik sv. Cecilije (za koledar 22. november sicer), zavetnice cerkvenih zborov.
Podobnih nastopov se človek vnaprej boji, ker lahko zaidejo v navadno, dolgočasno in enolično revijo petja — enak v začetku kot na koncu —, a organizatorji, kakor tudi nastopajoči so premagali to nevarnost najbolj po zaslugi Maksa Komaca, ki je vso stvar vodil.
Mladi, ponosni, polni upanja, skoro zaverovani v zmago, taki so se nam pevci predstavili na odru. Prišli so iz svojih krajev ne samo z upanjem na zmago, temveč tudi z željo, da bi poklonili poslušalcem vedno dobrodošel dar pesmi.
Fantje, zakaj bi ne bili bolj nasmejani, kadar pojete? Tak mora biti nastop s pesmijo kot z besedo: z vedrim, veselim o-brazom. V tem vas dekleta v resnici prekašajo.
Peli so ti pevci pred številnim občinstvom in pred žirijo, ki je bila sestavljena iz sedmih članov: prof. Emil Komel, prof. Marica Zupančičeva, prof. Iva Hrovatinova, pesnica Ljubka Bratuž-Šorli, gospod Dušan Jakomin, prof. Mirko Filej, prof. Gabrijel Devetak. Nastopajoči zbori pa so bili: moški zbor iz števerjana pod vodstvom Hermana Srebrniča, mešani zbor iz Pevme pod vodstvom Franca Valentinčiča, moški zbor iz Jazbin pod vodstvom Zdravka Klanjščka, mešani zbor iz Rupe pod vodstvom Nika Pavletiča, moški oktet Planika pod vodstvom Franca Valentinčiča.
Obvezni pesmi sta bili Mihelčičeva »Jesen« za moški zbor ter Gobčeva »Vidi baba muho« za mešane zbore. Mimogrede rečeno je bila »Jesen« preveč zahtevna za te zbore in skoro nerazumljiva za ob-,-činstvo.
Prepričan sem, da ni zavednega Slovenca, ki ni še slišal govoriti o Slovenski filharmoniji. Saj je to ena izmed naših največjih in pa tudi najstarejših ustanov kulturne glasbene umetnosti.
Njej je temelje položila že pred 257 leli V Ljubljani tako imenovana »Akademija filharmonikov« (filharmonistov). Bilo je to ravno leta 1701. Ta glasbena ustanova je Že v onih časih s svojim pevskim zborom in orkestrom nastopala na odrih. Pozneje, leta 1794., je bilo ustanovljeno Društvo filharmonije«, katero je potem, po skoraj enem stoletju, prevzelo ime »Operno stalno gledališče«. Hitro po prvi svetovni Vojni se je v Ljubljani ustanovila sedanja »Slovenska filharmonija«, ki nam je fes v ponos.
Že pred desetimi leti, 1. 1948, se je Slovenska filharmonija z vsem dinamizmom odločila napeti vse sile in sposobnost, da se spet dvigne naša stara tradicionalna (Slasbena umetnost, s katero se Slovenci Ponašajo že celih 257 let. Naši vrli glasbeniki so pri tem delno tudi uspeli. Slava Slovenske filharmonije je že prekoračila nteje svoje ožje domovine in se razlega
Prvo nagrado za moški zbor so dobili fantje iz Jazbin. Čudno — bodo rekli Goričani — mladi, tudi ne številni (komaj 12 pevcev), prvič nastopajo, pa so že dobili nagrado. Okolica je premagala mesto.
Fantje iz Jazbin, čestitamo vam. V tem duhu delajte naprej!
Kot mešani zbor je bil nagrajen zbor iz Pevme pod vodstvom Franceta Valentinčiča, ki je vodil tokrat kar tri pevske skupine.
Nagrada za moški zbor je bil pokal, za mešani pa krasen portret v bronu največjega slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa, delo g. Fabrisa. Nagrade je podelil predsednik SKPD Andrej Bratuž ob napovedovanju simpatičnega Maksa Komaca.
Ali bi ne kazalo v bodoče oceniti in morda nagraditi tudi pevovodje? Če ima svoj pomen zbor, prav enako ga ima pevovodja; tesno sta povezana, ker ni enega brez drugega in nasprotno. Vsekakor bi bila nova in zanimiva točka za tekmovanje.
Pri drugem delu so nastopili, izven tek-
Ko sem bral v »Novem listu« z dne 6. nov. članek z naslovom »Z novimi idejami in ljubeznijo«, v katerem obravnava kulturno delo na Goriškem in Tržaškem, me je prijela sveta jeza.
Splošno znano je, da NL vse ve in da ima vedno prav, zato se mi čudno zdi, kako da piše neresnico, oziroma da se morda resnice boji.
Pisec pravi, da je kulturno delo na Goriškem in Tržaškem preveč politično pobarvano, da je nekak privesek politike. (Ker pisec ne pove jasno, kam meri, moramo predpostavljati, da so njegove besede namenjene tudi nam.) Nadalje zatrjuje, da smo se podredili strankarskim smernicam, nakar je vse zadobilo pust strankarski značaj. Zato da je postalo slovensko kulturno življenje v naših krajih siromašenje. Nimam namena tukaj navajati še drugih misli iz članka v NL,
danes širom številnih mest evropskih držav.
Ravno v preteklih dneh je gostovala Slov. filharmonija v Italiji in je dospela celo v južne kraje. Imponentni koncert je povsod vzbujal največje zanimanje in občudovanje.
O nastopu v Turinu je naš sotrudnik M. B. poslal naslednje poročilo:
SLOV. FILHARMONIJA V TURINU
Slovenski filharmonični orkester in zbor sta prispela s solisti ljubljanske opere pod vodstvom dirigentov Sama Hubada in Boga Leskovica na enomesečno potovanje po Italiji, kjer bodo nastopili v več kot petnajstih mestih z dvojnim koncertnim sporedom. Samo Hubad je pripravil dve moderni simfonični skladbi, Bogo Leskovic pa Haydnov oratorij »Stvarjenje«, za katerega so organizatorji izrecno naprosili vodstvo Slovenske Filharmonije, v spomin 150-letnice smrti skladatelja.
Čeprav »Stvarjenje« zaostaja za »Letnimi časi«, delom, ki spada med umetniške vrhove Haydnovega opusa, v poetiki, v vibraciji najintimnejših dramatskih in e-
movanja, mladinski zbor iz Pevme, pod vodstvom Franca Valentinčiča. Doberdob je bil zastopan z dekliškim kvintetom pod vodstvom gdč. Adele Ferletičeve. Krona prireditve pa je bil nastop goriškega zbora »Lojze Bratuž«, pod vodstvom prof. Mirka Fileja. Ponovim krona, ker je ta zbor dal lep pečat dovršenega in inter-gralnega izvajanja.
Iz estetskega pogleda je treba poudariti pri tej prireditvi slikovitost prizorov, narodnih noš, slovenskih pušeljcev ter mladine, lepe predvsem v ljubezni in navdušenju do slovenske pesmi in do čistih in lepih idealov.
Fantje in dekleta, ki berete te vrstice, v tem duhu pojte naše prelepe pesmi, ki so jih nam izročili naši očetje, mi pa jih moramo izročiti zanamcem — to je sedaj vaša naloga, — pa bo vaša pesem užitek, pravi praznik. V tem bo vsak vaš nastop nagrada za vse: za vas in za poslušalce.
Ob koncu še ena misel: pri žiriji smo obnovili vez katoliških primorskih Slovencev Gorice in Trsta; v odkritem in veselim razpoloženjem ter v vzajemni zavesti medsebojne pomoči.
Organizatorje tega večera, predvsem prof. Fileja, pa naj krepi zavest, da so spet bili poplačani z lepim uspehom.
Dušan Jakomin
pač pa želim v pravi luči prikazati temelje našega kulturnega dela tudi tistim, ki bi morali biti bolje poučeni o kulturnem delu na Goriškem.
Ko smo nekje na Goriškem ustanovili novo Slovensko katoliško prosvetno društvo, mi je nekdo rekel, da je to politična organizacija, ker da smo društvo zato tako imenovali. Ko sem mu razlagal na dolgo in široko, kakšna so pravila, namen našega društva, kako delamo in delajo drugod ter kako se žrtvujemo in se žrtvujejo naši kulturni delavci, sem ga prepričal, da je prišel do pravega spoznanja. Sedaj, ko vidi, kako napredujemo, zelo rad prihaja zraven. Drugi pa od daleč gledajo in zato tudi mislijo kot člankar v NL.
Sedaj imamo na Goriškem tri taka društva in lahko rečem, da jih prav dobro poznam. Ker sem od blizu soudeležen pri delu le-teh, lahko trdim, da je strankarska politika zelo daleč od njih.
Ugotavljam dalje, da stanje v naših društvih ni siromašenje. Nasprotno! Prav zadnje čase namreč raste veselje do naše kulture in zavest dolžnosti do prosvetnega dela prav pri naši mladini, kar je vsekakor zelo razveseljivo. Imam vtis, da je pisec članka v NL zelo daleč od vsega našega dela in ima o tem zelo malo pojmov. Drugače o vsem tem ne bi tako pisal. Ker vidim, da ti ljudje nimajo prave slike o vsem tem, bi bilo morda koristno, se v našem tisku večkrat zaustaviti ob razčlenjevanju našega kulturnega dela.
Pristaviti moram, da je v tistem članku tudi nekaj resničnega. Člankar namreč piše: »Drugi pa čakamo z rokami v žepih in gledamo, kdaj bo ta čudoviti stroj stekel.« Na delo torej!
Treba je vsekakor reči, da članek kaže zanimanje za kulturno problematiko v zamejstvu. Vendar pa ni dovolj z viška opazovati, treba je nekaj tudi dejansko narediti in pokazati. Potem bo zanimanje za stvar res iskreno.	F.	V.
motivnih čustev, v skladju melodije s preveč pripovednim librettom, je vkljub temu oratorij bogat na raznolikosti izrazja, ki se točno in živo dviga na besednih podobah v prisrčne in pretresljive akordne kombinacije. Od romantičnega opevanja kristalne vizije zunanjega sveta, kjer se pogosto oglaša čisti lirični glas v najbolj klasičnem stilu Schubertovih in Beethovnovih Liederjev, se oratorij poglablja v težke meditacije o človeštvu, o večnosti, o veri.
Delo je bilo pod odličnim vodstvom dirigenta Boga Leskovica izvajano v veliki dvorani turinskega konservatorija v okviru društva Prijateljev glasbe. Oratorij je bil zaradi redke izvedbe in odličnega ljubljanskega glasbenega ansambla sprejet z velikim zanimanjem in navdušenjem. Največji italijanski glasbeni kritik Andrea de la Corte hvali dobro izvedbo Slovenske filharmonije, prijetne in dovršene glasove zbora, točne in nepogrešljive soliste Merlaka, bas, še posebno uspešnega v recitativnih, Vidmarjevo, sopran, in Lipuščka, tenor. Bogo Leskovic se je torinskemu kritiku predstavil kot »izkušen, živahen, uravnovešen umetniški vodja, ki je podal v nadvse točnem zvočnem in časovnem razmerju svojstveni Uvod«.
Kako je bilo v Tarantu, pa poroča g. Franc Valas:
Med trnjem in osatom
Besede in praksa KP
Pretekli teden so številni slovenski ljudje v Gorici dobili pismo goriške federacije KPI. V tem pismu sporoča partija o koraku, ki so ga njeni poslanci pod-vzeli v rimskem parlamentu za uzakonitev slovenskih šol v Italiji in za pravno ureditev položaja učnih moči, ki na njih službujejo.
KP si s tem svojim korakom gotovo hoče kovati kapital med slovensko manjšino; od tod tudi tolika skrb za razširjenje tega pisma. Toda goriško federacijo KPI vprašamo, ali je med svojimi slovenskimi pristaši ob začetku šolskega leta naredila kaj propagande za vpis otrok v slovenske šole? Znano je namreč, da slovenski partijci v zelo velikem številu vpisujejo otroke v italijanske šole. Zaman boste v rimskem parlamentu zahtevali slovenske šole za slovensko manjšino, če boste vi, partijci, največji njeni grobarji. Besede so besede, praksa je pa praksa!
Škandal na bazovskem pokopališču
Neki bazovski »vaščan« je sporočil Primorskemu v posebnem pismu o velikem škandalu, ki ga je povzročil bazovski župnik g. Živec na domačem pokopališču ob pogrebu pok. Ane Žagar. Gospod župnik je namreč spregovoril nekaj skromnih besed ob krsti pokojne in se pri tem spomnil tudi onih, ki se le civilno poročajo in zato tudi ne morejo imeti cerkvenega pogreba. Dejal je menda, da so taki ljudje pogani. S tem se je hudo zameril »vaščanu« in še komu drugemu.
Toda še eno je nakuhal g. župnik. Če smemo dopisniku Primorskega verjeti, je g. župnik odšel s pokopališča, preden so pevci izpeli žalostinke »Usliši nas, Gospod« in še druge. V tem je strašni škandal in zamera bazovskih frontašev.
Ali vprašajmo se: Kaj je zagrešil g. župnik?
Jezus Kristus je v evangeliju rekel: »Če pa Cerkev ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.« (Mt 18,17) Cerkev pa pravi, da je med krščenimi veljaven samo zakon, sklenjen pred duhovnikom in pred dvema pričama. Kdor se poroči le civilno, Cerkve ne posluša, zato »naj ti bo kakor pogan in cestninar,« (kakšno pohujšanje, g. »vaščan« in Primorski!)
V pesmi »Usliši nas, Gospod!« se mi kristjani obračamo na našega Boga in ne na g. Ficka ali na g. Bingeljbogeljna. Zato pišemo besedo z veliko začetnico v znamenje spoštovanja. Primorskemu ta »Gospod« ni Bog, zato piše z malo začetnico. Če tudi bazovskemu pevskemu zboru »Gospod« ni Bog, potem je g. župnik več kot upravičen, da ne prisostvuje petju takega zbora, če pa bazovski pevski zbor veruje v Boga in mu je Gospod tudi Bog, potem je dolžan protestirati pri Primorskem, ker smeši in ponižuje njihovega in našega Boga.
GLAS IZ LJUDSTVA
Trst, 20. nov. 1958.
Spoštovano uredništvo!
V vašem tedniku čitam marsikaj koristnega, dovolite zato, prosim, da povem tudi eno svojih misli.
Ko človek stopi na obširno tržaško pokopališče, z veseljem opazi, kako so gro-
KONCERT V TARANTU
»šel sem dne 11. novembra v mesto Taranto na koncert Slovenske filharmonije. Vesel sem bil srečanja z rojaki v tem daljnem kraju Italije ob Jonskem morju. Z besedami ni mogoče povedati, s kakšno radostjo mi je utripalo srce in kako srečnega sem se počutil, da sem mogel na tujih tleh prisostvovati taki izredno lepi, sijajni manifestaciji slovenske instrumentalne in vokalne simfonije.
Kot že prejšnje dni v Milanu, za tem v Turinu in v Bariju, je tudi tukaj koncert Slovenske filharmonije pod spretnim vodstvom prof. Sama Hubada žel sijajen uspeh in s tem pokazal ne samo veliko umetniško zmožnost in sposobnost, ampak tudi zrelost ter popolnost vseh članov tega mogočnega ansambla, na katerega mora biti mali narod, kot je naš, nadvse ponosen.
Pester in ne lahek spored mojstrsko podanih del komponistov svetovnega slovesa, kot so »Simfonija psalmov« Stravinskega in »Carmina Burana« Orffa, je v številni in zbrani publiki vzbudil veliko pozornost in navdušenje.
V gledališču »Orfeo« je med izvajanjem vladala sveta tišina. Vsi so strmeč in z vso pozornostjo gledali na oder in nagradili konec koncerta z navdušenimi in
bovi rajnih v veliki večini lepo urejeni in okrašeni. Vse kaj drugega je, ko stopi v oddelek duhovnikov. Žalosten je pogled na zapuščene, s travo prerastle grobove. Zdi se, kot bi bil ta del zemlje odtrgan od ostalega pokopališča. Le preveč se vidi, da nimajo svojih potomcev. Toda ali niso žrtvovali svoje moči in življenja nam, meščanom?
Kaj se ne bi moglo na kak način poskrbeti, da bi bili tudi ti grobovi oskrbljeni, dostojno njim, ki v njih počivajo? Morda bi se našla vplivna oseba, ki bi posredovala pri tržaški mestni upravi. Ko že toliko izda za olepšavo mesta, bi po mojem mnenju ne utrpela veliko škode, ko bi poskrbela tudi za ta košček blagoslovljene zemlje.
Tržačanka
Ugotovitvam naše tržaške bralke moramo samo potrditi, da je v resnici tako. In ne samo v Trstu, tudi drugod. V našem listu smo n. pr. že opozorili, kako zapuščen je grob duhovnika msgr. Trinka v Trčmunu. Ko bi verniki manj pozabljali na duhovne dobrote, ki jih prejemajo od duhovnikov, bi jim vsaj po smrti bili bolj hvaležni.
Porast tujskega prometa v Jugoslaviji
Tujski promet je v Jugoslaviji v pretekli sezoni precej narastel. Imeli so nad dva milijona prenočevanj ali 27 odst. več kot prejšnje leto. Največ gostov je obiskalo Opatijo, Lovran, Crkvenico in Dubrovnik. Za temi obmorskimi kraji pride na vrsto Gorenjska, ki so jo obiskovali posebno domači gostje iz južnih krajev Jugoslavije. Gostje iz tujih dežel so prišli v največjem številu iz Zapadne Nemčije, sledijo Avstrijci, Angleži, Skandinavci. Manj je bilo Francozov in Italijanov, če izvzamemo obmejni pas. Malo je bilo tudi gostov iz Združenih držav. Glede pri-nosa tuje valute je pa bil porast manjši. Narastel je komaj za 10 odstotkov v primeri z lanskim letom. Kako to? Komisija za turizem trdi, da je temu krivo predvsem tihotapstvo dinarjev iz tujine. Zato je predlagala, naj se za prihodnje leto poostri kontrola na mejah.
Če pa se vprašamo mi inozemci, zakaj tako težko porabimo denar v Jugoslaviji, moramo reči, da zato, ker je zamenjava v dinarje tako krivična. Kako naj ima tujec veselje zamenjati n. pr. lire v dinarje, če mu na banki v Jugoslaviji dajo za sto lir komaj 61 din, dočim v Gorici ali Trstu dobi za sto lir 120 ali celo 130 din? To očitno odiranje tujcev na uradni jugoslovanski borzi se človeku upira in zato vsakdo porabi čim manj, ali si kako drugače pomaga. Državljane režim lahko grabi za grlo in davi s krivičnimi davščinami, tujcem je težje priti do žepa. Če pa bodo začeli delati ovire na mejah, se bodo pač,tuji gostje obrnili drugam.
Marijino svetišče na japonski sveti gori
Na pobočju za Japonce svete gore Fužinama so nedavno blagoslovili Marijino cerkev. Cerkev je priključena katoliškemu otroškemu zavetišču. Cerkev obiskujejo številni Japonci, ki romajo na sveto goro zlasti julija in avgusta, ko je brez snega.
ŠIRITE NAŠ L/ST !
dolgotrajnimi aplavzi in vzkliki po ponavljanju.
Zanimanje za koncert je bilo v mestu tem večje, ker se je glasbenim krogom in prijateljem glasbe nudila prvič prilika poslušati tako vzvišena dela velikanov svetovne glasbene simfonije, ki pomenijo višek nežnosti izrazitega čustva in teženj človeške duše.
Slovenska filharmonija je pri izvajanju pokazala največjo umetniško popolnost. Mogočni, čudovito lepo ubrani pevski zbor, solisti in orkester so v perfektni harmoniji glasov kot dišeč balzam blažili nežni čut poslušalcev in pustili v vseh globok vtis prijetnega, nepozabno lepega večera.
Zelo objektivne ocene italijanskih glasbenih kritikov, objavljene dne 11. novembra v dnevniku »La Gazzetta del Mezzogiorno« in 13. nov. v »Corriere del Giorno«, so pravi slavospev dirigentu prof. Samu Hubadu in vsem članom Slovenske filharmonije, ki doma in na tujem, z vzvišeno glasbeno umetnostjo dvigajo tako visoko prestiž naroda.«
Zadnji nastop je Slov. filharmonija imela v Veroni. Del tega koncerta so prenašali tudi po ital. televiziji.
Najboljše priznanje slovenskim umetnikom je novo vabilo agenciji Acon za gostovanje v prihodnjem letu.
Slovenska filharmonija
na uspelem glasbenem potovanju po Italiji
KULTURA ALI POLITIKA?
Zbor Kulturno-uinetničkega društva iz Sarajeva, ki je odnesel III. nagrado v Arezzu
Otvoritev akademskega leta
V soboto dopoldne so na tržaški univerzi svečano otvorili novo akademsko leto 1958-59. Prisotni so bili najvišji predstavniki tržaških oblasti. Rektor univerze prof. Origone je v začetku slovesnosti izročil zlate kolajne zaslužnim univerzitetnim profesorjem in preminulim sodelavcem. V svojem govoru je rektor povedal, da je letos vpisanih na tržaški univerzi 2875 študentov. Največ slušateljev ima ekonomska fakulteta, in sicer 782, sledi ji pravna s 611 slušatelji, še vedno pa čakajo na državno odobritev dveh novih fakultet in na otvoritev novih oddelkov.
Svečana otvoritev Doma upokojencev
V nedeljo 23. novembra so na Lovcu slovesno otvorili Dom za upokojence, ki ga je sezidala vsedržavna ustanova italijanskih upokojencev ONPI. Trinadstropna modema stavba zavzema 2525 kv. m prostornine, zemljišče okrog stavbe pa 13.766 kv. m. Dom za upokojence, ki je trinajsti v državi, bodo oskrbovale redovnice. Pravico do tega doma imajo le upokojenci socialnega zavarovanja INPS, katerih pokojnina ne presega 30.000 lir. Mesečna vzdrževalnina, ki jo mora vsak upokojenec z najnižno pokojnino plačati domu, znaša od 4000 do 4500 lir, kdor pa prejema višje pokojnine, mora domu odstopiti polovico pokojnine. V poštev pridejo predvsem starostni in invalidski upokojenci, lahko tudi oba zakonca, če nimata potrebne postrežbe in stanovanja. V ta dom sprejemajo upokojence tržaške, goriške in videmske pokrajine. V domu je prostora za 238 upokojencev, in sicer je 66 sob z eno in 86 sob z dvema posteljama.
V prvih dneh decembra bodo sprejeli prvih 40 upokojencev, ki jih bodo premestili v Trst iz raznih prenapolnjenih hiralnic. Upokojenci se bodo v tem domu počutili kot v hotelu. Imeli bodo skupno jedilnico, čitalnice, sobo za televizijo in igralnico; poleg tega pa bodo popolnoma prosti, da gredo čez dan kamor hočejo. Držati se bodo morali le umika zajtrka, kosila in večerje in seveda zvečer tudi ure za povratek, ki bo pozimi ob 22., poleti pa ob 23. uri. S tem novim domom in modernim sistemom življenja se je u-pokojencem odprlo novo upanje in veselje do življenja. Potrebno in nadvse hvalevredno bi bilo, da bi se podobni domovi odprli po vseh večjih mestih, saj dosedanje hiralnice so skoro povsod največja sramota 20. stoletja, zato ni čuda, da se jih vsak ostarel človek brani do zadnjega.
Promocija
Z lepim uspehom je končal svoje študije na univerzi v Padovi g. Tulij Mozenič iz Trsta. Obiskoval je agronomsko fakulteto. Novemu doktorju iskreno čestitamo!	✓
Rojan
Na praznik Brezmadežne bo naša ženska Marijina družba slavila 50-letnico svojega obstoja. Leta 1908 je družbo ustanovil takratni slovenski kaplan v Rojanu g. Jože Križman. Žensko družbo je pridružil dekliški, ki je bila ustanovljena štiri leta prej.
V pripravo na družbeni praznik bo prihodnji teden (4., 5. in 6. decembra) tri-dnevnica, ki jo bo vodil g. Jože Vidmar.
Skedenj
V soboto 22. novembra, na praznik sv. Cecilije, je imel Mešani pevski zbor iz Skednja IV. redni letni občni zbor.
V otvoritvenih besedah je predsednica Jožica Sancin poudarila med drugim velik pomen združevanja škedenjske mladine v našem pevskem zboru za ohranitev narodne zavednosti in verskih vrednot. Pozvala je članstvo, naj se še bolj potrudi kot doslej v zgoraj navedenem smislu, da bomo v naslednjem letu dosegli še večje uspehe.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo delovanje v preteklem letu še kar uspešno, posebno pa je treba poudariti snemanja na radiu Trst A, uspeli izlet na Koroško, predvsem pa največji uspeh, vrhunec delovanja v pretekli sezoni, pevsko-dramski nastop v domači kinodvorani, ki je vzbudil v Skednju val odobravanja.
Zatem je podala svoje poročilo blagajničarka, nakar so še drugi člani podali nekaj svojih misli in predlogov. Sledila je razrešnica starega odbora in vršile so se volitve novega. Z eno samo izjemo je bil potrjen stari šestčlanski odbor z duhovnim vodjo č. g, D. Jakominom na čelu.
Letošnji občni zbor se je odlikoval pred-
vsem s skoraj popolno udeležbo članov in pa s tehtnostjo izraženih misli.
Marjan
Prosek
Dan sv. Martina privabi na Prosek vse mogoče ljudi, saj je cerkven praznik in... gostilniški. Med drugimi pa so prišle le-
Od tu in tam
Tudi v Trst prihaja tiskan in naslikan papir po imenu »Espresso«. Ta časopis pa je znan po svojem strupu proti cerkveni oblasti in duhovnikom sploh. »Vse to delamo — pravijo sami — v korist države, da moraliziramo javnost«... Zakaj pa je zaplenila policija zadnjo številko tega časopisa? Ubogi mučenec prostaštva!
Trst — Po možnosti se svetuje javnosti, naj se ne omenja našim komunistom Bulganinovo ime, zato namreč, ker enim je nerodno in drugi zardijo. Bodimo taktni!
0 nekaterih Plečnikovih krstilnicah
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO IZ GORICE
priredi v nedeljo 30. novembra 1958 ob 16h v župni dvorani v BAZOVICI in
ob 20h v Marijanišču na OPČINAH spevoigro v dveh dejanjih
Znesle slekle
Nastopa tudi pevski zbor. — Vmes nekaj veselih!
PRIDITE !
tos tudi neke fine dame iz mesta, ki so prinesle v vas »visoko« kulturo. Ena izmed njih namreč je odložila svojo gornjo obleko in plesala po mizi v gostilni; o-krog nje pa druge našemljene dame.
Ta neokusen prizor je imel ves značaj pokvarjenega pusta in ne Martinovanja. Taka je pač kultura finih — naprednih dam!
Naši bloki
Še vedno strašijo na blokih zaradi bencina. »Imate več kot ste naznanili, izpraznite, plačajte takoj ali pa zapisnik! Navadno se konča z zapisnikom, ker, pravijo, da jih je cel kup. Vedno pa ne strašijo. Torej?...
Posredovanje župana za tovarno SAFOG
Predstavniki oblasti so se odločili, da bodo podprli borbo kovinarjev v tovarni SAFOG. Na sestanku, ki so ga imeli z županom, so soglasno sprejeli sklep, naj gre župan v Rim, kjer bo posredoval na razpravi o SAFOG, ki se je začela v sredo 26. novembra. Skupno z županom se bo teh razprav udeležil tudi predsednik pokrajinske uprave odv. Culot.
V ladjedelnicah CRDA v Tržiču so zaradi pomanjkanja naročil začasno suspendirali 800 delavcev. To povzroča velike skrbi delodajalcem, še bolj pa delavcem in njihovim družinam. Štiriletni načrt IRI ne daje nobenega pravega upanja, da bi se položaj izboljšal.
Občni zbor SKAD-a
V soboto 22. t. m. se je vršil IV. redni občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega društva. Naša akademska organizacija deluje sicer bolj odmaknjena od širše javnosti, asndar moramo priznati, da deluje pozitivno in, po danih možnostih, aktivno. To dokazuje že delovanje društva v preteklem akademskem letu. Naj navedemo tu predavanja, ki se jih je poleg članov udeleževalo tudi večje število drugih akademikov in višješolcev.
Teme predavanj so bile raznolike in zanimive; Želja po namišljenem svetu (M. Javornik); Žiga Zois in italijanska kultura (dr. M. Kacin); Pesnik in filozof Vladimir Solovjev (dr. S. Brajša); Vloga Goriške v slovenski kulturi (dr. A. Kacin); Združena Evropa in Slovenci (dr. M. Šah); Marksizem (dr. S. Brajša).
Med večje prireditve SKAD-a štejemo dobro uspeli koncert mlade pianistke Marjane Bolko iz Trsta, ki je predvajala lep spored klasičnih in sodobnih avtorjev.
Na občnem zboru so člani, visokošolci in starešine, v živahni in konstruktivni debati pregledali položaj društva ter razvijali načrte in smernice za novo akademsko leto. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom Karlom Brešanom na čelu. — Novemu odboru želimo obilo uspehov!
Zahvala
Odbor Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Gorici se iz srca zahvaljuje vsem dobrotnikom — ljubiteljem slovenske pesmi, ki so tako velikodušno prispevali in omogočili nagradno tekmovanje pevskih zborov.
Praznik drevesc
Po vsej Italiji praznujejo že dolgo vrsto let dne 21. novembra praznik drevesc. S tem hočejo vzbuditi zanimanje vsega prebivalstva do teh zvestih prijateljev človeka, ki so čestokrat nezaščiteni in izpostavljeni raznovrstnim nevarnostim. Tudi v našem mestu so častno praznovali ta lepi praznik. Šolska mladina je odšla s svojimi vzgojitelji na bližnje griče, kjer je posadila okrog 5 tisoč mladih drevesc, ki jih je prejela od inšpektorata za gozdove. Vzgojitelji so imeli ob tej priliki priložnostne govore. Sajenju drevesc so prisostvovali tudi predstavniki oblasti.
Doberdob
Farni praznik sv. Martina šk. je potekel prav lepo, čeprav še ni bilo toliko obljubljenih in pričakovanih orgel. S celodnevnim češčenjem, govori, tridnevnico in s prejemom sv. zakramentov smo naredili svojo versko dolžnost. Vsa čast tudi fantom in dekletom za lepo okrasitev cerkve.
Zvečer pa smo pri »martinovanju« preživeli prav lepi urci v poslušanju naših lepih pesmi s spremljavo orkestra, solo-spevov, duetov in smešnic. Najlepše je seveda uspela spevoigra Maksa Debenjaka. Tako smo s 7. kulturnim večerom v župnišču pošteno in veselo zaključili največji domači praznik. Zahvaliti se moramo predvsem Kat. prosv. društvu iz Gorice za njihovo požrtvovalno in veselo družabnost.
Avtomobilska cesta Gorica-L j ubl j ana ?
Goriški avtomobilski klub je te dni izdal brošuro, v kateri goriški inženir Fr. Caccese razvija misel, naj bi se zgradila avtomobilska cesta Palmanova - Gorica -Ljubljana skozi Vipavsko dolino in preko Razdrtega ali preko Cola in Hrušice. Ing. Caccese zagovarja svojo misel z dejstvom, da bi taka cesta bila 40 km krajša nego ona Palmanova - Tržič - Sežana - Ljubljana. Avtomobilski promet se z Jugoslavijo preko bloka pri Rdeči hiši stalno veča in se bo v prihodnje še bolj. Zato bi se taka avtocesta izplačala, trdi ing. Caccese.
Kaj bodo k temu načrtu rekli odgovorni činitelji, ne vemo, vsekakor je zanimivo dejstvo, da se goriški ital. krogi zavzemajo za čimhitrejšo in čimkrajšo povezavo Gorice z Ljubljano, ki postaja vedno važnejše prometno križišče.
Nekatere najvažnejše določbe novega »cestnega« zakona
Zaskrbljenost zaradi vedno številnejših cestnih nesreč je prinesla nov zakon. Najvažnejše določbe novega zakona so naslednje;
Po naseljenih krajih je brzina omejena na 50 km na uro. Prefekti pa morejo na svojem področju po nasvetu pristojne komisije omejiti brzino tudi izven naselij.
Izredno važno je, da je prepovedano tekmovanje med vozili. Kazen od pet do dvajset tisoč lir. To bo prizadelo zlasti mlade motoriste, ki radi divjajo po cestah in spravljajo v nevarnost druge potnike.
Za tovorne avtomobile je brzina omejena izven naselij na 60 km na uro, za avtobuse pa na 70 km. Za kolesa opremljena z motorji je brzina omejena na 40 km na uro. Kazni so določene od 10 do 40 tisoč lir.
Vsakdo se mora ozirati na cestne in prometne znake.
Novost je tudi, da je tudi za lahke motorje potrebno vozno dovoljenje (patent). Pod petnajstim letom ni dovoljeno voziti motornih vozil z močjo nad 125 kub. cm. Za taka vozila se zahteva starost 18 let. Za vozače avtomobilov je najnižja starost 21 let (prej 18). Kdor izroči motorno vo-
S smrtjo kneza slovenskih umetnikov je osirotel ves slovenski narod. Žalovala pa je za njim vsa katoliška Jugoslavija, Češka, Dunaj. Venec na grob mu je poslala celo družina pokojnega češkoslovaškega predsednika Masarvka.
Umrl je 7.1.1957. Na žalni komemoraciji teološke fakultete 2. II. 1957 je sedanji kaplan v Domžalah Janez Tomazin izlil občutek vsega slovenskega naroda v besede: »Kamenite hvalnice mojstra Plečnika so dokončane. Mojster je odšel domov. Ro-ke, ki so vse dolgo življenje neutrudno služile ustvarjanju lepote, so omahnile, napor iskanja je končan — veliki mojster je dozorel za najvišjega Mojstra.
Vsa naša zemlja je hvaležna posoda velike dediščine. Nihče kakor on ni tako do dna poznal globin njenega prstenega srca, skrivnosti kamenja in skrivnosti dreves — skrivnosti oblik in skrivnosti prostora. Med njegovimi stebri odmeva utrip zidarjev katedral, v zlate kelihe je vkoval molitve svetnikov, v čaše svetilk je ujel sijaj večne luči.
Dragi mojster, hvala ti za ves trdi trud, za ves težki napor, za sleherni dan tvojega dolgega delavnika. Bog naj ti ga povrne z večno, nikdar končano nedeljo. — Hvala ti za vso lepoto, ki si nam jo razodel. Naj ti v zahvalo Stvarnik vseh stvari razgrne svoj obraz, da se vse neutrudno iskanje lepote umiri v Lepoti sami.
Dragi mojster, najbolj pa ti hvala za svetel, čisti vzor tvojega življenja. V vsem si bil mojster — bil si tudi mojster življenja. Tiho si med nami živel. Tiho si od nas odšel — naj te tiho objame Ljubezen naj večjega — večnega Mojstra.«
Pregled Plečnikovih cerkvenih del je podal škof A. Vovk v govoru na grobu. Govor je bil objavljen v »Družini« 1957, št. 2. Tu pa sledi nekaj podatkov o njegovih krstilnicah v kamniški in ljubljanski dekaniji.
Vse so preproste in veličastne, izdelane iz kamna, hrasta in nekaj tombaka. Z iznajdljivo izvirnostjo jih poživljajo električne luči. Prva po nastanku je v Stranjah nad Kamnikom. Ta cerkev je po prizadevanju neumornega p. Martina Perca v celoti in v vseh potankostih urejena po Plečnikovih zamislih. Tu je celo vsaka kljuka umetnina.
Božji grob pri frančiškanih v Kamniku je ves iz podpeškega poliranega kamna. Mogočen vtis naredita že kamenita stebra pri vratih v božji grob. Ker je to tudi vhod v cerkev, je umetnik tukaj namestil kropilnik in mu sam zložil napis: »Sveta voda, sveta kri, v pomoč nam bodi Ti«. Vse bolj izrazit občutek kot pri običajnih božjih grobovih imamo tu, ko na veliko soboto gledamo sveto Rešnje Telo zastrto s tančico, izpostavljeno na popolnoma ka-menitem tabernaklju — tudi vrata tabernaklja so kamenita — tudi oltar je velik poliran kos kamna. Preko noči je Jezus v sv. R. Telesu res v skalo vsekanem grobu — tabernaklju.
Kapelo božjega groba pa poživljajo pod strop nameščeni motivi zadnje večerje, Jezusovega krvavega potu in trpljenja.
Vsaka krstilnica je popolnoma izvirna, tako na Breznici na Gorenjskem, na Črnučah pri Ljubljani, po frančiškanskih cerkvah v Ljubljani, v stolnici v Ljubljani (njene detajle pa so izdelati že Plečnikovi učenci). Veličastna je krstilnica v starodavnem Mengšu. Postavljena je v kapeli na evangeljski strani pri vhodu v cerkev. Njena posebnost je crux gemmata, križ z vloženimi kamenitimi kroglami, ki izgle-dajo kot biseri. Vzporedno s krstilnico pa na listni strani urejena spovedna kapela, kakor vsa Plečnikova dela vzor praktičnosti in lepote.
Krstilnico v Mengšu je škof A. Vovk blagoslovil v novembru 1955. Dve leti zatem pa je blagoslovil poslednjo Plečnikovo krstilnico v sosednjem Dobu. Hočemo podrobneje omeniti to blagoslovitev kot primer, kako potekajo vse.
Krstilnica v Dobu predstavlja v kamen in hrast vrezano Jezusovo naročilo: »Pojdite... učite, krščujte.« (Mt 28,19) V enotno umetnino sta namreč združeni krstilnica in prižnica.
Delo s krstilnico samo, posebno pa še blagoslovitev je razgibala vso to povečini delavsko župnijo. Dekleta so kljub pozni jeseni spletle precej vencev, ljudje pa nanosili veliko cvetja. Za slavnostni praznik blagoslovitve je bil veliki oltar ves v velikih živordečih nageljnih. Nad prižnico, ob kipu sv. Mihaela sta bili dve veliki kraljevski begoniji in še asparagusa s kar
kipečim nežnim zelenjem. V krstni kapeli
0
zilo osebi, ki nima potrebne starosti, je lahko kaznovan z zaporom do treh mesecev.
Upajmo, da bo novi cestni zakon napravil naše ceste za promet bolj varne!
na tleh — zelenje in štiri velike vaze z ogromnimi cveti krizantem. Na sredi, pod kipom Mojzesa, mizica za krščevanje in ob njej na nizkem stojalu v kristalni vazi rdeči nageljni. Na oltarjih je bilo razvrščeno ostalo lepše cvetje, kar pa ga je bilo več, je v košarah in škafih romalo na zid. Tako je postala v lahkotnih baročnih lokih zgrajena cerkev, kot da se je preselila vanjo pomlad.
(Nadaljevanje)
RAZNO
Kardinal Wyszynski v Sieni
Poljski kardinal Wyszynski je obiskal Sieno in Orvieto. V Sieni je obiskal rojstno hišo sv. Katarine Sienske in njeno svetišče.
Otvoritev avtomobilske razstave v Turinu
Z veliko svečanostjo so dne 5. novembra otvorili v Turinu 40. avtomobilsko mednarodno razstavo. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik republike Gronchi in drugi visoki predstavniki oblasti. V Novem gledališču so nato sledili govori raznih visokih osebnosti. Minister Bo je predvsem poudaril velik napredek italijanske avtomobilske industrije. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je italijanska avtomobilska industrija izdelala 306.382 avtomobilov, kar predstavlja za 16 od sto več kot v lanskem letu. Povprečno se vsak mesec izdela v Italiji 34 tisoč avtomobilov. Od izdelanih avtomobilov so izvozili v inozemstvo 41 od sto.
Načelnik angleškega glavnega stana katoličan
Prvič se je zgodilo, da je postal načelnik glavnega stana katoličan. To je general Francis Festing, star 56 let. Sledi maršalu Templerju. Glavna naloga novega načelnika bo pripraviti posebne oddelke za primer atomske vojne.
Vrečo riža vsakemu indijskemu novorojenčku
Nemška katoliška podporna organizacija si je postavila geslo: Vsakemu vrečo riža! Tako odločitev so sprejeli na zadnji seji v korist najbolj revnih Indijcev.
Prvi domači izraelski duhovnik
Pater Jožef Shmoueloff je prvi izraelski katoliški duhovnik, rojen prav v Palestini. Doma je iz Jeruzalema. Med drugo svetovno vojno je bil zdravnik neke židovske edinice v Libiji .
OBVESTILA
NOVA KNJIGA. Slovenska Katoliška akcija v Argentini je za peto obletnico smrti g. prelata dr. Alojzija Odarja izdala knjigo »Večnost in čas«, v kateri je zbrano nekaj njegovih spisov. Knjigo je skrbno uredil univ. profesor dr. Ignacij Lenček. Dobite jo na upravi Katoliškega glasa. Toplo jo priporočamo. — (Cena L 1200)
MARIJANIŠČE NA OPČINAH se lepo zahvaljuje za živila, ki jih je poslala župnija Bazovica. Gropada, Padriče, Gročana so darovale okrog 400 kg krompirja, 200 kg repe, 500 kg fižola in nekaj orehov. — Bog povrni! Drugim župnijam pa v posnemanje.
V GORIŠKI STOLNICI bo prihodnji teden, v nedeljo 30. nov., ponedeljek in torek, celodnevno češčenje Najsvetejšega. —-Slovenski verniki bodo imeli v ponedeljek in torek od 31' do 4h popoldne skupno uro molitve.
KDOR JE pretekli četrtek 20. novembra pri večerni predstavi v Avditoriju pozabil otroška očala, jih lahko dobi v Rojanu, Vicolo delle Rose 7 - Zorko.
Za Slovensko sirotišče: STE VERJA N: 545 kg krompirja; 450 kg jabolk; 305 kg koruze v štoržih; 40 kg kostanja. V denarju: 3.800 lir. — PEVMA-OSLAVJE: 520 kg krompirja; 208 kg jabolk. V de narju: 7,150 lir. — N. N. v spomin na blagopokojno mamo 20.000; gospa Marija Milost 1.000; na prvo obletnico smrti g-. Ludvika Brešana daruje njegov prijatelj 2.000 lir.
Iskreno se vsem blagim dobrotnikom1 zahvaljujemo in zanje molimo.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe*1 trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7J* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moid& Tiska tiskarna Budin v Gorici