Prvi slovenrid dnevnik v
Zjedinjenifa državah. Izhaja vsak dan izvzemši iissdelj in praznikov

U
f	M t M
ML—	M ^e'
w
JfeCJU^*? JL	A	Issued cwtr dar except j]
Sundays and Hottiay*
Zr	vl
----
—
List slovenskih delavcev v cAmeriki
Enti red as Second-Class matter, September 21, 5903, at the Post Office at Kew York, N. Y., tjwdeb the Act of Congeess of Maech 3, 1879.
STEV. 245.
NEW YORK, V TOREK, 18. OKTOBRA 1904.
LETNIK XL
Skrajna nevaraost.
VSTASKA PROPAGANDA V ITALIJANSKI KRALJEVI VOJSKI. OKROŽNICA VOJNEGA MINISTERSTVA.
Častniki morajo delovati proti revoluciji. Opozicija je baje razdejana.
PRED VOLITVAMI.
«ATKI ZMAGUJE!
Genova, 17. oktobra. Semkaj je dospelo naslednje brzojavno poročilo iz Rima, ktero so pa cenzor' brezdvoruno izdatno predrugačili.
"Vojno ministerstvo pri poslalo je vsem vojaškim oblastim okrožnico, iz kt ere je razvidno, da je stranka italijanskih nezadovoljnežev povodom zadnjih nemirov skušala vojake pridobiti za to, da bi se ne ozirali na disciplino in da bi se i oni uprli. Agitatorji so razdelili med vojake revolueijotiarne pesmi, kterih mnogo so potem vojaki oddali svojim častnikom. Med vojaštvom se živahno agitira za revolucijo, toda po zatrdilu vlade, baje ni vspešno. Vsekako pa tvori to dejstvo za Italijo veliki nevarnost, z ktero mora vlada resno računati. Razne navadno konfiskacija vseh revolucionarnih spisov svetuje vojno ministerstvo, naj prično častniki vojakom razlagati o "neum-nostih" socialističnih in anarhističnih idej in teorij, češ, da je spoštovanje zakonov jedina garancija svobode.
Rim, 17. okt. Danes so se zbral! v poslansko j zbornici člani skrajno levice, med kterimi tvorijo večino radikalni republikanci in socijalisti. Oni so oklepali, da splošno os ta vi io svoje sedeže, kot protest proti vladi. Zborovanja se je vdelfžilo le polovic? levice, aliHJG po-laneev. Mod debat« je postal tak nered, da je bilo nemo goče pri! i do zaključka. Med lev; čarji jo prišlo do razpora. kar je pred v som za vlado zelo ugodno. Volitve se bodo vršile dne G. novembra.
Rusi so zopet pričeli z ofcazivo in odvzeli Japoncem od 30-do 40 topov; Japonci morajo na vsej vrsti bežati, njihove izgube so velikanske.
JAPONCI "ZGUBLJAJO POSTOJANKO ZA FOSTOJANKO. — BOJUJEJO CE OBUPNO. — RUSOM IE ZMAGA ZAGOTOVLJENA. RUSI VJELI 150 JAPONCEV. — GENERALA KURO-KI IN NODZU V STISKAH. — RUSI NAPREDUJEJO.
Mukden, 13. okt. Ruska vojska je včeraj dopolndne ob 11. uri prodrla središče japonske vojske (pozicije generala Nodru), vplenila 13 topov in vjela 150 japonskih vojakov in častnikov. Zopet na drugem mestu so sibirski polki pod vodstvom generala Stakelberga, kteri operira proti generalu Kurokiju, prepodili Japonce in jim odvzeli 24 topov.
Rusi so včeraj na vsej vrsti napredovali in Japonci so morali po obupnem uporu na vsej vrsti bežati. Pri j tem so imeli ogromne izgube. Vsi ja-| ponski okopi, ktere so Rusi zavzeli, so do vrha polni z japonskimi mrtve-| ei. Samo v jednem kratkem okopu lašteii so Rusi 600 japonskih trupelj.
! be sni napadli Japonce in jil razkro-
! pili. I
Petrograd, 3 S. okt. General Grip-penberg, poveljnik druge mandžur&ko voj.-.ke, je dospel semkaj in odide te-, kom 10 dni j na bojišče, kjer prevzame njemu določeno peveljmštvo.
Petrograd. 17. okt. Vojno ministerstvo je dobilo uradna poročila z današnjim datumom, ktera javljajo, da se je bitka južno od Mukdena danes zjutraj zopet pričela. Japonci ne ne morejo prepoditi Rusov od de-snega brega reke Shake. Boji pri rumeni levem krilu so postali slabejši in na desnem krilu, kjer Japonci še zaman skušajo rusko središče prodreti ter tako priti v posest železnice. trajajo še vedno dalje vroči
Mukden, 17. okt. Vspeh je bil včeraj na ruskej strani. Japonci so bili poraženi ne le na njihovem desnem, temveč tudi na levem krilu. Ob levem krilu izvršile so ruske čete bri-Ijantna gibanja in napadle japonsko vojsko pri Sunhetungu, jugoiztočno od prelaza Hun. Trije ruski polki so naskočili tamošnje ruske vtrdbe in pregnali Japonce. Pri tem so jim odvzeli 10 topov, tako, da imajo Rusi sedaj že 21 japonskih topov. Japonske izgube so bile ogromne.
Berolin, 17. okt. Polkovnik Gaed-ke. vojni poročevalec berolinskega "Tagblatta", brzojavlja iz Mukdena, da se je včeraj zjo::t vnela splošna bitka, ktera se za Ruse ze^o ugodno razvija. Bitka se je pričela ob 7. uri 12 milj južno od Mukdena. Ob 2. uri popoldne bilo je slišati iz gorovja na iztoku gromenje topov, tamkaj je napadal general Stackelberg desno krilo Japoncev. Ranjenci prihajajo redno v Mukden.
Petrograd, 17. okt. V vojnem mi-nisterstvu se danes mnogo bolj počutijo, nego prejšnje dni. Sedaj je do-gnano, da Japonci niso ni jednej ruskej četi zastavili pot in ruske čete stoje kakor zid, ne da bi jim zamogli priti Japonci do živega. Nevarnost preti sedaj le še na ruskem levem krilu, od kjer še ni poročil.
Zopetno ofenzivo generala Kuro-patkina vsakdo odobruje, kajti le iz neprestanim napadanjem na Japonce bode Kuropatkin končno vendarle zmagal. Kuropatkin pripravlja sedaj le tla druge j ruskej vojski, ktero bo vodil general Grip]>enberg.
Natančnih številk o ruskih izgubah ni mogoče dobiti, dočim so tozadevna japonska poročila deloma pretirana, deloma papopolnoma zlagana.
Berolin, 17. okt. Polkovnik Gaedke, poročevalec "Tagblatta" poroča o bojih ob ruskem desnem kriJu. Po
Iz inozemstva.
—o-
RAZPUST OGRSKEGA DRŽAVNE GA ZBORA. — PRED VOLITVAMI V ITALIJANSKI DRŽAVNI ZBOR.
Kabinetna kriza na Portugalskem. — Maria de las Mercedes umrla.
RAZNOTEROSTI.
Budimpešta, IS. okt. Parlamentarni )M>ložaj na Oirrskem se je zelo poslabšal. Posvetovanja, ktera so so vršila med ministerskirn predsednikom Tisza in strankami opozicije, p+ede preinaČenja poslovnega reda. so se zavišila, ne da bi jedna ali dm ga stranka odnehala. Vlada bode v kratkem razpustila državni zbor.
Paris, IS. okt. Iz Rima se brzojavlja tukajšnjim " Temps", da so se italijanski skrajni nezadovoljneži zbrali v mznih skupinjah,in sklenili pri volitvah poslovati neodvisno je-den ml drnzega. Radi tega bodo imeli republikanci in socijalisti vsak svoje kandidate, ne da bi pri tem j eden druzejja podpiral. To dejstvo je za vlado zelo vgodno.
Pri včerajšnjej ministerski seji je mitiisterski predsednik Giolitti poročal svojim tovarišem o političnem položaju v Italiji in o odredbi glede novih volitev7.
Lisbona, Portugal, 1«. okt. Portugalski kabinet z ministrom Ribeiro na čelu je odstopil, ker kralj ni hotel parlamentarno zborovanje preložiti.
Madrid, IS. okt. Infanta Maria de las Mercedes, princezinja Astur-ska, sestra kralja Alfonso in soproga princa Carla Bourbon-Sicilskega. je pri porodu umrla.
Atene, IS. okt. Grškim finančnim ministrom je imenovan poslanec Ca-logeropulo.
7a tvoj dobri denar bodeš tudi postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti parobrodni tiket, ako se obrneš na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York.
RUSKI VOJAKI NA POTU V BITKO.
Kljub neizmernim izgubam Japoncem sedaj nepreostane drugo, nego bojevati se nadalje. Kamorkoli so prišli včeraj Rusi, bila so tla napolnjena z japonskimi trupli, kajti japonski častniki in vojaki se morajo vsled višjega povelja bojevati, dokler jih Rusi ne postreljajo.
Petrograd, okt. zjutraj. General Kuropatkin je porazil Japonce ob središču in ob desnem krilu. Bitko so Rusi obnovili v ponedeljek zjutraj. Sedaj je čuti gromenje topov ob vsej vrsti. Bitka se bije na japon-skej strani obupno, na ruskej zmago-zavest no in tacega prolivanja krvi že ni bilo najmanj sto let.
Današnji položaj je sledeči:
Kuropatkin je pričel z ofenzivo, njegovo središče napreduje in Rusi <0 zasedli trg Shake, južno od reke istega imena.
Kuropatkinovo umikanje niti malo ni bilo tako, kakor se je poročalo iz Tokio. Vsa poročila o porazih in o zastavljenju potov so navadna japonska laž.
Generala Kuropatkina sedaj vsa kdo občuduje, kajti le on je vodil rusko vojsko do zmage. On je osobno vodil svoje čete od napada do napada proti Japoncem, kteri so izgubili do sedaj že preko 30 topov, toraj še enkrat toliko, kakor Rusi.
Ko je bilo rusko središče v nevarnosti vsled tamošnje japonske premoči, je Kuropatkin osobno vodil petrovski polk direktno proti sovražniku, vsled tega je zavladalo med vojaki tako navdušenje, da so kakor
boji. Japonci skušajo zaman Rusom zastaviti pot proti Mukdenu.
Nadalje se uradoma poroča, da je general Kuropatkin pri reki Shake pri<v-el zopet z ofenzivo in dosegel že več vspehov.
General Saharo v poroča, da se je bitka danes zjutraj zopet pričela ha vsej vrsti.
Mukden, 17. sept. Rusi so pregnali Japonce iz Shake in general Kuropatkin je zopet pričel z ofenzivo. Ko so Rusi zadnjikrat ostavili trg Shake, skušali so ga Japonci zasesti, kar se jim pa ni posrečilo. Sedaj so zasedli t rg ruski pešei! Vse kaže na to, da je rusko desno krilo pričelo zopet z ofenzivo in da bodo Rusi zasedli vse one pozicije, ktere so ostavili po 10. oktobru. Japonski odpor postaja vedno šibkejši in Japonci se že pripravljajo na umikanje. Na iztoku in ob središču so Japonci še precej krepki in njihova obramba je nekoliko boljša. Nekatere pozicije so v seda-njej bitki že desetkrat menjale svoje lastnike. Nihče ne ve, koliko časa bo trajala še bitka predno zmagajo aii Rusi, ali Japonci.
Ko je tozadevna brzojavka odšla v Petrograd, postajalo je gromenje topov vedno jaeje in sicer ob ruskem središču, tako, da je baš tamkaj pričakovati nekaj izvanrednega.
Petrograd, 17. okt. General Saharo v brzojavlja, da so Rusi včeraj vse ozemlje južno od reke Shake zopet zasedli in prognali Japonce. Pri tem so Japoncem odvzeli 11 navadnih topov 4n jeden brzostrelni top.
štiridnevnem vročem bojevanju so Rusi pognali Japonce do prelaza Tu-min in so se jim približali do 300 metro v.
Naslednji dan so nameravali prelaz zavzeti, toda po noči so dobili povelje vrniti se k glavnim četam. Rusko bojevanje je občudovanja vredno vztrajno in spretno. Rusko topništvo je bilo po številu močnejše, nego japonsko in tudi ruski topovi so izdatno boljši od japonskih. Pešci in topničarji so imeli velike vspehe. Ruske izgube znašajo do sedaj 15,000 mož, ne pa 30,000, kakor poročajo Japonci.
Ob ruski fronti, 17. okt. V soboto o polnoči je Vjalikolutski polk osta-vil svoje pozicije severno od reke Shake, da zavzame vas Fashinpu. — Rusi so se približali vasi povsem i-ho in potem napadli Japonce z bajoneti. Japonci so bežali proti jugu. Na južnem koncu vasi je neko svetišči, kterega so Japonci spremenili v trdnjavo, ktero Rusi vsled žicastih ograj niso mogli naskočiti. V temi so Rusi dovedli seb>j topništvo H skušali iz razdalje S00 metrov svetišč-j razde-jati. Ker pa niso imeli seboj krogelj za razdira nje zidovja, so morali prepustiti svetišče Japoncem, kteri so ostali tudi gospodarji polovice vasi, dočim so bili v drugej polovici Rusi gospodarji. Sovražne si vojake je ločil mali bajer. Rusi in Japonci so se stranski zmerjali ter tu pa tam streljali.
Ob 3. uri po po ln dne so Rusi pregnali Japonee in rusko desno krilo je
pričelo napredovati proti vasi Wuchang, ktero so Rusi takoj zasedli. Japonci so imeli velike izgube. Ob 5. uri popoludne so Rusi pregnali Ja-pance iz Chenlianpu in z tem so se ie leljski boji končali
Ker so Rusi zasedli Chenlianpu, bodo Japonci prisiljeni ostaviti Lin-chinpu, kar je za Ruse največje važnosti, kajti z tem bodo japonsko levo krilo razgnali in pomagali ruskemu središču.
Ko je zavladala noč, se je bojevanje prenehalo in tema je zavila vse površje. Rusi so odšli po večerjo in jo prinesli na svoja stališča. Krog japonskih taborov vrane žalostno vpijejo.
Newyorske vesti,
VSTREULI KITAJCA. — ZAMOR KA VSTRELILA SVOJEGA LJUBIMCA. — MOŽ IN ŽENA STA SE ZADUŠILA.
Počitnice za siromašno šolsko deco ob morskem obrežju.
RAZNO. -o-
—	V kitajskem restavrantu št. 3, Doyers St., se je Jos. Bove, kteri stanuje nekje na Mulbery St. spri z ki-tajjisik^m i-estavraterjem On-Hajem, ker mu je slednji baje preveč zaraču-nil. Pri tem je prišlv do pretepa, v kterem je vzel Bove iz svojega žepa revolver, streljal na svojega nasprotnika in všel. Smrtno ranjenega Kitaj-ea so prepeljali v bolnico Bellevue. Tekom dopoludneva je- policija prijela napadalca, ko je skušal ostaviti svoje stanovanje.
Bove je znan pretepač in je bil že večkrat obsojen.
—	Zamorka Minnie Carter se jemi-nolo nedeljo sprla z svojim 21 let mlajšim 231etnim ljubimcem Miehe-lom in sicer v stano\ anju, v kterem stanujeta skupno, št. 92 Lorimer St.. Brooklyn Borough. V skrajnej ljubosumnosti je z revolverjem napadla Michella, kteri jo je zaman skuša! razorožiti. Pri tem ga je pogodila krogla v leve prsi. Umirajočega so prepeljali v bolnico. Morilka je všla. predno je prišla policija na lice mesta, ktera jo sedaj zaman išče.
—	V hiši št. 313, zap. 4. ulica, na šli so gospo Violo O'Xeilovo in njenega soproga mrtva. Oba sta se zadušila z plinom. Najbrže sta umrlr; vsled nesrečnega naključja, vsaj tako je prepričan coroner Jackson.
—	V merodajnih pedagogičnih krogih našega mesta so se končno vendarle prepričali, da je treba nekaj storiti za tisočere otroke naših šol, kateri prežive poletne počitnice običajno s tem, da se po svoje zabavajo na mestnih ulicah, ne da bi pri tem našli odmora, v kar so počitnice namenjene. Sicer imamo v New Yorku mnogo igrišč za otroke, toda vse to ne zadostuje. Radi tega bode sedaj mestna uprava število igrišč povečala in pri tem tudi podarila šolskim oblastim velik prostor na obrežju Roeka-way. Dne 11. novembra se bode vršila tozadevna občinska seja. Temu načrtu nasprotuje šolski superintendent Maxvell, toda končno se bode i on udal.
—	Na progi nadulične železniee 3. Ave., blizu 112. ulice, zavozil je prazen ekspresni vlak včeraj zvečer v vrsto praznih vozov, kteri so stali na tretjem ali ekspresnem tiru. Motor-man, Inving Lamphere je bil usmr-ten. Nesreča se je pripetila kmalo po končanem živahnem, oziroma podvojenem večernem prometu. Dva voza sta bila popolnoma razdejana. Razvaline so padle na tretjo progo, kjer so se vsled elektrike takoj vnele. Promet je bil več ur oviran in take ovire že več let ni bilo v New Yorku Po vseh tirovih so stali vlaki, ktere so potniki ostavili. Na postaji City Hall bil je tak drenj, da Ijndje niso mogli uiti naprej niti nazaj.
Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor tudi za razne druge stvari.
Fr. Sakser.
NAZNANILO.
Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le
$10.
Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko.
Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm H., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga d« New Yorka $16.80.
Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45.
Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80.
Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45.
Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAXSER, 189 Greenwich Street, New Yerk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, ft.
Zopet ušla!
NEČAKINJA SLOVAŠKEGA ŽUPNIKA HAITHENGERJA NEČE ITI PO SELI V SAMOSTAN.
Med tem, ko je všla prvič z organi-stom Demetskim, bežala je sedaj drugim galanom.
DEMETSKI POD $1000 VARŠČINE
Margareta Haithengerjeva, krasna IS] etna nečakinja slovaškega (ne poljskega, kakor smo včeraj poročali) katoliškega župnika cerkve sv. Marije v Passaicu, N. J., ktera je pred par dnevi ostavila župnika in všla z organistom Demetskim, je danes zjutraj našla druzega Don Juana, kteri ni oženjen. Radi tega je z njim tem srečnejše zopet pobegnila v varstvu večjega amorja, nego ga jej zamore nuditi navaden, itak na mrtvo življenje priučen organist.
Ko se je vrnila iz svojega prvega bega minolo soboto v varstvu policije, bila je vedno tiho.
Ko je pa zvedela, da more iti za kazen v samostan, se je takoj v njenem srcu oživila revolueijonarna ideja. Ker je Demetski zopet pri svojej ženi pod jamščino $1000, našla si je drnzega "caballera" brez žene in otrok in sicer v osobi Henry Bartol-da. Slednji jo je obiskal vsaki dan in končno sta danes zjutraj neznano kam zsrinola.
Organist je zelo žalosten, ker se ni niti od njega poslovila.
- Na šafotu.
Predno so necega morilca v Chica-gu obesili, je v očigled svojej smrti izjavil, da je bil uzrok njegove smrtne obsodbe — alkohol, kajti svojo žrtev je umoril v deliriju. To je mo-%oče resnično, toda kedo je uzrok, da je postal mož suženj alkohola? Glavni uzrok temu je, da obsojenec in kasnejši delinkvent rti imel dovolj moči vzdrževati se škodljive pijače, dočim je drugi uzrok dejstvo, da ponujajo ljudje po ceni žganje, ktero je izdelano iz slabega špirita. Večkrat se dogodi, da človek vsled kake neznatne bolezni, kakor prehlajenja zavžije kako opojno pijačo, toda v vseh tacih slučajih je potrebno, da človek vživa le čista zdravila. Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, napravljeno iz čistega trtnega vina in zelišč, ono je povsem čisto, brez kemičnih primeskov in ozdravlja vse želodčne bolezni. Splošno je znano, da je vino najboljše zdravilo, kar velja tudi o zeliščih. Ono doseže najboljše uspehe, obnovi tek, ozdravi kri in kožo, ner-voznost in druge slične bolezni z najboljšim uspehom. V lekarnah. Joseph Triner, izdelovalec, 799 South Ashland Avenue, Pilsen Station, Chicago, IU.
__



"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v AmcrikL
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik:	Publisher
FRANK SAKSEI?, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko • . . $J.OO
" pol leta............. 1.50
la Evropo, ra vse leto	4.50
** " " pol leta.......2.50
44 « " Četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo lisi skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3. OCX Advertisement on agreement.
Za cglase do deset vrstic se plača 30 ccntov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
frosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-Ce naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glfis Naroda" 109 Greenwich Street, New York City.
Tslefom 3791 Cortland.
Primera med avstrijskimi in našimi razmerami.
Da avstrijske razmere niso baš ugodne in sijajne, je vsemu svetu dovolj no znano. To nam dokazuje najbolj avstrijski državni zbor, v kte-rem je čuti toliko obupnih glasov, da jih drugod sploh ni toliko slišati. Avstrijei sami žele, da bi se avstrijska ustava preinačila, kajti sedanja je slična vse kaj drugemu, nego pa ustavi. "S'sled slabih razmer prišla je končno Avstrija do razpotja med Svit*o in — Turčijo.
Poleg druzih manj važnih okolno-sti je razpad Avstrije jamčen po dveli glavnih uzrokih. Avstrijska vladarska hiša ne želi nič druzega, nego da bi Avstrija bila po sili je-dna jedina državna oelota, dasiravno je to dandanašnji nemogoče. Drugi uzrok je pa tudi cerkev, ktera ima v Avstriji /e stoletja glavni vpliv. Baš te razmere omejujejo eneržijo ljudskega duha, oživljajo glasove-obupa in store vlado negotovo v njenih dejanjih. Pofrl»d v avstrijsko bodočnost je bas radi njene negotovosti nemogoč. Tamkaj se živi od jed-nega dne do d ruzega in vsakdo je vesel ako je razpad države za sedaj še preprečen, med tem ko vlada vedno bolj zatira nenemške in nema-djarske narodnosti.
Radi tega žele Avstrijei, da bi se njihova država preustrojila v demokratično zvezo, ktera bode posameznim narodnostim pravična. Duali-zein naj se odpravi in v bodočej Avstriji naj imajo vsi državljani jed na-ke pravice.
Na prvi pogled bi človek mislil, da avstrijske razmere našim niso niti malo slične. Mi sicer nimamo cesarja, niti kralja, kteri bi vse ono, kar mu nasprotuje, šiloma zatrl. Radi tega tudi nimamo dnalizma in smo veliko, bogato ter mogočno ljudstvo. Ako naša vlada razpiše vojne davke, potem prihaja denar neprestano v državni zaklad. Mi zamoremo izdati milijone in milijone za vojne, za nakup dežel, vojnih ladij in druzih morilskih strojev. Nadalje tudi ne moremo :rditi, da cerkev vpliva na našo vlado, ali da se demokratičen način vladanja zatira. Kljub temu imamo pri nas tudi v mnozih pogledih avstrijske razmere. Naši bili-jorarji nadomeščajo Fran Josipa in tamošnji c. kr. vpliv na sodišča na-domo-ča pri nas vpliv kapitalizma na naša sodišča.
Tudi starih, nerabnih naprav se pri nas ne manjka. Tako moramo v našo sramoto še vedno poročati, da so tu in tam bili zločinci privezani pri sramotilnem drogu, ali pa da so bili javno bičani; nadalje škratje spoštovanju Amerike tudi vedn-^ ponavljajoče se linčanje itd. Poleg tega je tudi zakonito varstvo delavstva pomanjkljivo, dočim tudi za starost delavcev ni skrbljeno. Razmere, ka-koršne vladajo v Coloradu, so v Avstriji sploh nemogoče.
Končno nadkriljujemo Avstrijo tudi z ozirom na podkupljivost najviših in najnižjih, kar imenujemo korop-eijo. Toda vse to je nemogoče pre-inaeiti — baš kakor v Avstriji.
2500 delavcev nameravajo odsloviti.
Schneetady, N. Y., 16. okt. Tukajšnja American Locomotive Company je včeraj potom lepakov naznanila svojim delavcem, naj si vsi oni, kteri so plačani od komada, iščejo drugod zaslužka, in sicer takoj potem, ko poteko njihove pogodbe, na podlagi kterih so sedaj nastavljeni. Vsled te ga bode 2500 delaveev izgubilo delo. Uradniki izjavljajo, da mera družba število delaveev znižati vsled pomanjkanja naroČil.
Izvirna ptročiia iz Ljnbljane.
V Ljubljani, dne 4. okt.
Na svetu je ljudi, kteri pravijo, ako nimajo sreče, da so rojeni pod
■nesrečno zvezdo. Pod veliko nesrečno
✓
zvezdo pa živimo vsi Slovenci, in zato ni čudo, da je nesrečen naš največji zastop, deželni zbor kranjski.
Tri deželne stranke so v njem zastopane, namreč dve slovenski stranki. liberalna in klerikalna, in tretja je nemška stranka. Nobena stranka nima večine. Večino moreta imeti le tisti dve stranki, kteri se v to združita. Kakor pa se ogenj in voda ne moreta združiti, tako se ne moreta zjediniti slovenska liberalna in klerikalna stranka. Razmere v deželnem zboru kranjskem so danes take, da se je slovenska liberalna stranka združila z nemško stranko, in sieer na ta način, da si obe stranki varujeta svoje narodno stališče. Slovenci to raj ne popuščajo nič od svojega na rodnega programa. Ta koalicija je nastala samo zato, ker so slovenski naprednjaki in Nemci sovražniki klerikalni stranki. V tem je pomen tako-zvane slovensko-nemške zveze.
Boj med slovensko napredno stran ko in klerikalno stranko je boj za polit icno gospodstvo v deželi Kranjski. Slovenski klerikalci bi radi strmoglavili slovensko napredno stranko in se v ta namen poslužujejo vseh možnih sredstev. V deželnem zboru kranjskem uvedli so klerikalci ob strukcijo, kteri je namen onemogočiti redno delovanje deželnega gospodarstva in tako uveriti svet, da dežela Kranjska propada samo radi tega, ker je na krmilu deželne uprave slovenska napredna stranka. Že več let preprečuje slovenska katoliška stranka z brezobzirno obstrukcijo, da deželni zbor ne more storiti ničesar. Osobito važna točka v delovanju deželnega zbora je to, da se dele podere za pogorelce, ceste, vodnjake in za jednake prepotrebne stvari. Že d<.l«o časa se v tem oziru za deželno kulturo ni moglo nič storiti. Slovenska katoliška stranka je delala in še dela obstrukcijo, tako da se ne more odobriti in rešiti nobeden zakonski načrt in da se ne more dovoliti nobena podpora. To je istina, in sicer žalostna istina.
Po vsem Kranjskem je zavladala radi tega položaja velika nezadovoljnost. A ne samo to, zavladala je tudi beda. Pogorele so tekom let cele vasi, a deželni odbor ne more in ne sme dati nobeni občini podpore, ker ne deluje deželni zbor, kteri je jedini pristojen, da dovoljuje take podpore. Poleti nastopa po deželi suša in mnogo trpi živina in ljudje, ker voda usiha, a deželni zbor ne po--luje, da bi mogel občinam dovoliti podpore, da bi se gradili prepotrebni vodovodi.
Tn tako gre v vsaki stvari. Učiteljem na Kranjskem bi se morale urediti, oziroma zboljšati plače, ali tega ni možno storiti; deželni zbor ne more tega skleniti, ker dela obstrukcijo slovenska katoliška stranka. A ta stranka dela to zato, ker je večina kranjskega učiteljstva naprednega mišljenja, in mu klerikalci zato ne privoščijo jwboljska. Ni to-raj čudo, da je v naši deželi nezado voljstvo, da ne moremo napredovati, «la ne moremo za deželo nič storiti, ker klerikalci ovirajo z obstrukcijo redno poslovanje deželnega zbora kranjskega.
Kolika nesreča je obstrukcija za deželo Kranjsko, videli bodemo iz naslednjega. Ne more izpolniti naša -tara želja in zahteva, da bi se osumilo ljubljansko barje. Površina ljubljanskega močvirja iznaša 15,700 hektarov! Koliko zemlje je tu nerodovitne, koliko občin je tu, ktere ne morejo izkoriščati in obdelovati zemlje! Koliko koristi bi imele občine in dežela, ako bi se osušilo ljubljansko polje, da bi na njem uspevala pšenica, žito in vsi razni poljski pridelki! Zdaj je tu močvirje in 19 katastralnih občin je na tej površini. Te oh.iui. .j. Ljubljana, Brezovica, Studenec, Borovn>a. Iska Vas, Iška Loka, Lanišče, Log, Šmartno, Vrhnika, Pijava Gorica, Preserje, Rudnik, •Jezero, Kamnik (vas), Strahomer, Tomišelj, Vrbljene, Vrd. Vse te obširne katastralne občine ne nosijo prebivalstvu koristi, ker stoje malone vse leto pod vodo. Kako slabo je ;e danes z ljubljanskim barjem, vidimo iz tega, da je od omenjene površine le 800 hektarov polja, a do 10,000 hektarov brez kulture!
Že davno je temu, da se je vlada sama brigala, kako bi se osušilo barje. Delali so načrti, predelavali in zopet popravljali. Naposled se je vendar dobil povoljen načrt. Sporazumeli so se merodajni činitelji; mesto Ljubljana, občine in država. Vse je to raj pripravljeno in lahko bi <e takaj pričelo z delom. Ali ne more S3 pričeti, ker deželni zbor kranjski .ie deluje, ker v njem delajo obstrukcijo slovenski klerikalci in tako one-naogočujejo, da bi sklenil zakon o osuševanju ljubljanskega barja. Kakor se kaže, ne bode se tudi letos nič >torilo. Slovenska katoliška stranka
ne kaže resne volje, neče zasvedo-čiti, da jej je za blagostanje dežele. Ima pred očmi le svoje politično-strankarske namene. Hoče sejati v ljudstvo nezadovoljstvo, hoče kazati na liberalno stranko, češ, glejte: liberalci so na krmilu in nič ne store za deželo, in dokler bodo liberalei na krmilu v deželnem zboru, ne bodo ničesar dosegli za napredek dežele Kranjske. Tako se katoliška stranka pripravlja na bodoči boj, na bodoče volitve, in zato z vso silo ob-strukcije ovira delovanje deželnega zbora kranjskega.
Deček, ki je prišel predsedniku čevlje snažit.
V	srcu 131etnega Fred Racika iz San Francisca, Cal., zbudila se je že Ija, kako bi zamogel povzdigniti svojo spretnost do tolike stopinje ali časti, da bi mu bilo možno osnažiti tudi čevlje osobi, ki zavzema v Ameriki najbolj častno mesto,- namreč predsedniku samemu.
V	ta namen oijiislil si je popolnoma novo leseno ročno škatljico, kte-ro je od zunaj okoval in obil s svit-limi žebljički, starim denarjem, ter jo poleg tega okrasil tudi z raznovrstnimi čeki, seveda "brez" vrednosti; kupil si je tudi najboljšega črnega voščila in krtačo; vse to za predsednikove čevlje.
Tako opieinljen podal se je peš na pot iz daljnega rojstnega mesta proti Washkigtonu.
Po večdnevnem in trudapolnem potovanju dospel je dne 13. oktobra resnično na svoj cilj. V "Belej hiši" \v ash i ngtonsk ej raznanil je predsednikovemu tajniku svoj naklep ter ga z objokanimi očmi zaprosil dovoljenja za avdijeneo pri Rooseveltu, kjer mu bode kar najbolj fino osnažil čevlje, ako ima morda umazane.
Tajnik TTilkie se je dečkovemu obisku zelo začudil ter mu zatrdil, da predsednik Roosevelt nima časa med uradnimi urami za ta posel, ter da sploh ne bode dovolil, da bi mu kedo v pisarni čevlje snažil. Vsejedno pa mu hoče naznaniti mladega gosta, kakor tudi njegov naklep.
Celo dopoldne mogel je naš Fred čakati s svojim orodjem v čakalniei "Bele hiše", kjer so ga razni uradniki, časniški poročevalci in drugi začudeno gledali ter popraševali o namenu njegovega "visokega" obiska pri predsedniku.
Med tem časom opravljal je marljivi dečko brezbrižno svoj častni posel kar v čakalnici "P.elr hiše" ter vestno snažil čevlje onim gospodom, ki so ga zahtevali. Na lahek način prislužil si je lepo svotico $3. To je morda prvi mojsterček, kojemu je bila dana ta prilika.
Povpraševali so ga tudi, koliko bode zahteval od Roosevelta, ako mu osnaži Čevlje ?
"Nič, čisto nič", odgovori deček, "še jaz mu plačam cel dolar, ako mi predsednik dovoli, da se le dotaknem s to krtačo njegovega čevlja."
Dečku je bila končno vendarle dovoljena avdijenca.
Predsednik ga prijazno in smehljaje sprejme ter mu stisne roko, želeč-mu mnogo sreče pri nadaljnem poslu, kakor tudi veselo pot proti svojemu domu.
Pogumen dečko je nato zmagonos-no odšel iz "Bele hiše", ker je saj deloma, dosegel to, kar je želel.
Ta deček je sin slovaškega lonce-vezca v San Franciscu.
Sumljive torpedovke.
Newport News, Va., 16. okt. Včeraj so naložili na jadranko "Kennebec" dva tukaj izgotovljena podvodna čolna, ktera je naročila ali Rusija ali pa Japonska. Ladija Kennebec odpluje po noči v Boston, Mass.
Panama je prodala svoje "vojno brodovje".
Panama, 16. okt. Zadnje ostanke "vojnega brodovja" republike Paname, topničarki "Terceiro de No-viembre" in "Madellino" je kupil neki Američan iz Caquimbo, kteri posluje po naročilu vstašev neke ju-goameriške republike. Major Maude od angležke vojske, kteri je dospel semkaj s svojo yachto, da bi iskal na otočju Galapagos zaklade, je svojo yachto prodal republiki Ecuador.
Nezgoda na železnici.
Roseburg, Ore., 16. okt. Ko je vozil takozvani Overland vlak od Southern Pacific železnice proti severu, se je neki spalni voz odpel in skočil ra tir med tem, ko je vlak vozil z vso hitrostjo. Pri West Forkn je voz padel po visokem nasipu navzdol v Cow Creek. K sreči ni bil niti jeden potnik usmrten, pač je pa bilo mnogo ranjenih. Nektere potnike so zamogli le s skrajnim naporom rešiti.
Ubegli kaznjenci.
New Brunswick, N. J., 16. okt. Pet jetnikov tukajšnjega zapora je ušlo skozi odprtino, ktero so napravili skozi streho. Iz svojih rjuh so spletli potem vrvi in prišli na cesto ter ušli. Ko je šerif zvedel o begu, so bili lopovi že daleč.
Jrava in detelja.
Benton, N. H., 17. okt. Frank E Taylor, teri je svoječasno v Brook-lynu, N. Y., dalj časa živel samo od trave in detelje, jej rojen v tukajšnjem n.estu, kamor se v kratkem vrne, kjer bode posejal ves svoj vrt z deteljo. S tem, da je užival travo, je popolnoma ozdravil, dasiravno je bil preje bolan na želodcu.
KTTBJL
Za 100 kron avstr. veljav« treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Slovensko katoliško
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 20. oktobra ob 10. uri do-doludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
VADERLAND odpluje dne 22. oktobra ob 10:30 do-poludne iz New Torka v Antwerpen.
Regularni parnik
MAIN
odpluje dne 25. oktobra ob 11. uri no-poldne iz New Yorka t Bremen.
Veliki poštni parnik NOOKDAM odpluje dne 26. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 27. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik
DEUTSCHLAND odpluje dne 27. oktobra ob 7. uri dopoldne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 29. oktobra ob 13:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen
Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne družbe same.
Vsacega Slovenca in Hrvata, kted mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thre: seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
KJE JE ANTON LIKAR, doma iz
Notranjskega, logaški okraj, vas Zavrata. V Ameriko je prišel lani in sicer v Halifax, Canada, od kjer mi je enkrat pisal. On tudi svojej ženi še ni pisal. Kdor ve zanj, naj o tem naznani: IVAN POŽENEL, Box 230, Rock Springs, Wyo.
(15-18 10)
Rejakem t Chicago, HL, i* okolici priperečame sašefa zastopnika Mr. Moker Mladič-a, 617 Centre Ave., Ckkaco, HL, kteri je pMUattea pobirati naročnino u "QIu Naroda 'Upravmiftvo
Skušnja ači!
Podpisani naznanjam rojakom, de izdelujem ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodila u
najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter is finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, maj ga pije redno.
Pošilja se v ta bojih po jeden t nest (1J steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Anterike. T obilne aaročila m priporoma
JOSIP RUSS,
432 S. Santa F 6 Av. Pueblo, Col.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu"
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr. „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralni miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve* vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakoi* da me blagovolijo večkrat počastil. 8 svojim obiskom!
Mohor Mladič.
617 So. Center Iv., blizo 19. nI CHICAGO, LLIIN0I&
podp. društvo
o	=
svete Barbare
za Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi PcnnsylvanljU
-O-O-
ODBORNIKE:
Predsednik: JOSIP ZA LAK,, mL, Bor 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IT AN T F,T .BAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZU ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MAETIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa.
NADZORNIKI:
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ^NTON PIRNAT, Box 81,-Duryea, Pa. FRANK SUNK P- O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Fa. .ANTON BORŠTNIK P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 697, Ferest City, Pa.
Društven* glasilo je "GLAS NARODA".
Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDBIDGE, MONT., ▼ CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni
saloon,
v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE.
S spoštovanjem
MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana.
"GLAS NARODA"
prodaja p« 1 «est ttoriitoi A b t o a Bcbek, pooltvodj* podružnice Frank Sakitr, 1771 St. Clair St., Cleveland, Okio. John Snstariii, ISO* IT. Ow
tre St.. Joliet. HI. Fraak Gabrenja. 91»	I
8t.. JehnitowK. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee, Wu.
v 1 zaslužene denarje je naj-
I Q7SCfl bol'e siSuril° domu
I Uf-IIII poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York
GOTOVE
denarje najceneje kn piš pri F. SAKSER JU 109 Greenwich St,
New York.
... '

j ss H	3	l'e <lti je največja nesreča v A-
j K POSLIH if* i'X'n^i za <"*l«>veki — bo!r-| ^	a k	-011. Ako je človek boh.nj
\ neinnre delati, in če ne uela nemore zaslužiti niti tc-fikoj ■ kolikor m i je potrebno za življenje, s čem pa more svo-jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ?
Kadar je človek bolan — moro | 1 x<J ra vil i, Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo i !><>!<'zen neiskuseuein zdravniku toži, namesto da se takoj j I obrne na najbolsega zdravnika, kateri j amči z svojo ure-; j nostj'*, da ga če gotova iii popolnoma ozdraviti.
^JFito 1'ofsilii Slovenci kadar ste bolni ali i potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi i Vam o Vase dobro priporočamo, da se obrnete na aajbol j šega zdravnika v Ameriki, in to je :
i 1 roia dr. E« Oh IjO lLIh^^
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on je<Iini 2dravnik kateri jamči za popolno ozd^av j ljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, kei njemo zadostuje,
•	ak > r:.o Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajtei T^ekoLko najnovejših zahval skaterim1 se naši rojaki valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor «
V začetki moje bolezni hut mras meje stre? 1, večkrat potem pa huda vročina iu bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebi; h a ia nejveni mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nese mcgii po I-evtnati/.em iti magat. Potim se obrnem na Vas dr. a , »«!«,„! Lekarn želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zora- ft V r , o/dravleiia. vila in zdaj sem popolnom* zdrav
I^jjg^fe	Toraj se Vam srčno zahvalim	OZarMA .Jttna
i-	velko dobroto. Usem Slovenci mo-
^ jim rojaki bom govoru da ste Vi	^
t " nar bolši zdravnik u celi Ameriki in	^
v-^ X da ste zdravnik uperve vrste in Vam	'^fj
's i- ostanem hvaležen dokler bom na	t^-.j
svetu ZiveL Maik Strah, Ž^^Ml^SL j . ^ WmJ^M	69 Arimont St Massillon, O-
Walnut Lake, Ar k! " Maik Guštin, Zdej jest AntonStamfel Vam dara MariaSkušek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po Box 67, Soudan, Minn, poinoma čutim zdrav. Ko sem za Homestead. Fa, i č<-I Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh roja k v in prijateljt-v Vas Čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	inton Stamfel.
Prof. Collins jamei za popolno ozdravljenje vseli, bolesti:
T£"siIi:oi- l>olest i na plučah, preih, želodcn, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivali je krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (liemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus., lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluh ost, slepost, ns-ka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notran je bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof, Oolliris* je jedrni kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
SpolsKs bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto r ' maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
1 -IO W. 34tU St., NEW YORK'.
•	Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto« popolnoma i >z<Irnvtte in se bolezen gotovo nigdar reč ne povrne.
Ill	- I 111__T." • - ~--Pil ■! ■ MM.m «]■'" ■■	Wf+mmpaw—■

• ■ HiilliP-J ' 1 W
Jnpsiiraska
(^p Kaiol. Jeiota. ,
In^-orporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedei v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Miim. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, lCek. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Bex 10«, Ely, Mina.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, ETeleth. Mimm.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUOAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105«, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brezioh, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne poeiljatve naj M pošiljaj* blagajniku: Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društvene »laailo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 2. oktobra se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljub-ljaniv Ameriko 20 Slovencev in 8 Hrvatov.
Izpred sodišča. — Kazenske razprave pri ljubljanskem dežel, eodišču.
— Alojzij Prestor, France Mrak, Lo-renc in Jernej Mrak, Janez Dolžan, Ježef Pernuš, Lovro Arnež in Anton Oman, vsi fantje iz Kokrice, so se pogovorili, da pretepo fante iz Brezja, ki so imeli že v Laknerjevi gostilni ž njimi prepir. Posebno je spodbujal tovariše k napadu Jernej Mrak z besedami: " Fantje, kdor gre danes spat, bo moral iti -zmerom spat!" Bratje Šporn od nasprotne stranke so jo krenili v Tenetišče, dočim sta se France Teran in Matevž Kree obrnila proti Brezju. Za tema dvema so jo udri i s kolmi oboroženi obdolženci in ju pretepli; oba sta bila težko ranjena. Početkom napada se je skril Kreč v grmovje. Franc Mrak stopi k njemu in ga vpraša, od kod da je. Sedaj je priskočil k njima Al. Prestor, v roki drog z železno kljuko na koncu, in udari Mraka Franceta, misleč, da je to jeden od nasprotnih fantov, ker ga zaradi temote ni mogel razločiti, s tako silo po glavi, da je obležal. Mraku je bila lobanja strta in le srečni operaciji se ima zahvaliti, da ni umrl. Vsi obtoženi razen Lorenca Mraka so bili krivim spoznani hudodelstva težke telesne poškodbe ter obsojeni: Prestor na Franc Mratk na IS, Jernej Mrak na 5, Dolžan na 13, Pernuš na 5, Arnež na 6, in Oman na 12 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. — France Blaj, mesar v Sp. Idriji, je zvečer 1. vel. travna t. 1- rudarja Petra Strela pred Makičevo hišo Idriji nalašč na tla zagnal ter ga vrh tega še po nosu udaril. Ko se je radi tega vršila kazenska razprava pri okr. sodišču, so na prejšnje Blajevo prigovarjanje poškodovani Pet. Strel, Janez K^gej, mesarski pomočnik, in Janez Skvarča, vedoma krivo izpovedali, in sicer je trdil Strel, da ne ve, kako je poškodbe zadobil, Kogej in Skvarča sta pa izpovedala, da dogodka nista videla. Kasneje na odgovor klicani, so pa zadnji trije priznali da niso govorili resnice. Blaj je bil obsojen na 6 mesecev, Strel na 2 meseca, Skvarča na 6 in Kogej na 10 tednov ječe. — Alojzij Bačnar in Jakob Kavčič, delavca na Blejski Dobravi, sta pred Urbančičevo gostilno brez povoda napadla italijanska delavca. Bačnar se je zakadil v Evge-nija Pilota, ga s pestjo v obraz sunil, potem trn pa Še udaril z volovsko žilo po desni nadleht-nici; Kavčič je pa 241etnega Antona Bortoluzzija na tla podrl, ter sta nato udrihala po njem. Bačnar je bil obsojen na 6, Kavčič na 3 mesece ječe. — Pavel Pečnik, delavec v Škof ji Loki, je nekoliko vinjen razsajal v Šušnikovi gostilni. Ko ga je aretoval občinski stražnik se mu ni hotel pokoriti; zmerjal ga je s "hudičevim policajem", se vlegel na tla, mahal z rokami in nogami okoli sebe, ter zaerabil za nožnico re-dr.rjeve sablje. Obsojen je bil na 3 mesece težke ježe.
Svinjarski oče. Dne 1. oktobra je kočar Jožef Pipan iz Šmartnega pri Litiji oskrunil svojo 91etno hčerko. Orožništvo ga je takoj aretovalo in izročilo v preiskovalni zapor.
Aretovan je bil dne 2. okt. zvečer ob prihodu gorenjskega vlaka v Ljubljani Izak Miloušnič, delavec, doma iz Dobrave pri Otočacu, ker je pn zgradbi karavanske železnice v Grahovem svojega tovariša težko telesno poškodoval. Po brzojavnem obvestilu ge je policijskemu nadstražniku Ni-
kolaju Večerinu posrečilo, da je v množici 50 Hrvatov, pravega "poti-pal". Izdala ga je rdeča cvetka, ki
jo je nosil s seboj.
Zaradi konjskega repa sta se dne
1. oktobra pred južnim kolodvorom v Ljubljani fijakarja Jožef Nadrah in Lovrencij Škofie. Prvi se je Skofica šalil, da nima njegov konj repa, kar ga je tako razkaČilo, da se je spustil v njega in "a. tako močno treščil ob tla, da se je vsled tega znatno telesno poškodoval.
Oskrnmba. Dne 1. oktobra popo-ludne sta s slaščicami izvabila dva berača na iVču neko 61etno deklico v gozd in jo oskrunila. Nad dekletom sta svoji pobotnosti oba zadostila. Ede<n beračev je bil po obra2u črno namazan, drugi je bil brez ene roke in nosi s seboj lajno.
bil na naboru, sr ga prijeli v Červi-njanu ter posl- a v Gorico v zapore Prisodili so mu 7 dnij zapora in 10 K globe mora plačati, ali pa Se 24 ur sedeti. — Mi ii Pušnarju iz Anhove-ra, 20 let star, so prisodili 2 meseca trde ječe radi pregreškov proti nravi. — Dne 10. avg. letos je padel tram pri Sv. Luciji na Jos. Mocciardi, ki je pod strmino kuhala, ter jo zadel tako, da je umrla. P<'klican je bil pred sodnike Iv. Jermol, kateremu je bilo poverjeno nadzorovanje dela. Pri obravnavi so bili tega mnenja, da se je nezadost-no nadzorovalo, vsled česar so prisodili Jermolu dva meseca ostrega zapora.
Treščilo je dne 19. sept. zvečer ob nevihti v Saciletu pri Červinjanu v hišo, kjer prebiva 66 letna Marija Nasi. Nahajala se je pri ognjišču. Treščilo je skozi dimnik ter ubilo ubogo starko. Otrokom ni strela nič storila. — V Tercu je treščilo v hišo D. Fogarja, ko je sedel s sinom v kuhinji. Omamilo je oba, da sta bila nekaj časa nezavestna. — V Flumi čelu pa je padala strašna toča; k sreči so potrgali grozdje že poprej.
Vroča kri mlade žene. — Pri Ri-
hembergu dela pri železnici ueki mladi Lah, Pietro Vinci iz kraljestva, ki je poročen S mesecev. Njegova žena je vroča mlada Lahinja. Dne 2. oktobra sta pila v neki gostilni. Pri tem je šla predaleč, ker je vsklikala na naslov Italije in menda Avstrije take reči, da so jo prijeli orožniki ter odvedli v Gorico v zapore.
RAZNOTEROSTI.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Laške Toplice pri Celju je kupila na javni dražbi gospa Roza pl. Ther
za 210,000 K.
Vojaški novinci so ubili v Leiters-bergu pri Mariboru čevljarja in godca J. Felserja, s katerim so se sprli
v gostilni.
časopisje na Štajerskem. Ama-nuenzis knjižnice dr. Ahn je izdal ravnokar knjižico, v kateri podaje pregled o statističnemu razvoju slovenskega in nemškega časopisja na Štajerskem. Od leta 1S4S do 1903 je izdalo 289 časopisov in sicer 26 slovenskih, 260 nemških, 1 francoski in 1 rumunski.
Nov spomenik v Mariboru. V Ma
riboru nameravajo postaviti nemške mu pesniku Otokarju Kerastocku rodom Mariborčanu.
KOROŠKE NOVICE.
Otrok ponesrečil. Na Koroški Beli je 2V2	stari sinček posestnika Ja
neza Smolej v neopaženem trenotkv vtaknil levo roko med vrteča se kole sa .slamoreznega stroja, ki mu je od trgal kazavec in srednji prst.
PRIMORSKE NOVICE.
Vlom v pošto. V občini Kaezel (Ogrsko) je bilo vlomljeno v poštno poslopje. Tatje so odnesli 15,000 K.
15,000 K poneveril je v Debreeinu hnzarskT stražmester G. Roessler i7 polkovne blagajne.
Senzacij ska sodna preiskava teče pri praškem deželnem sodišču. Sod-svetnik Hrdlieka 111 zdravnik dr. Buttn sta namreč obdolžena, da sta nekega bogatega mladeniča za visoko nagrado oprostila vojaščine.
Novi tržaški cesarski namestnik
Za tržaškega cesarjevega namestnika je imenovan dosedanji deželni pred sednik v Bukovim, princ Hohenlohe Sehillingsfuenst. Za bukovinskega deželnega predsednika je pa imeno van dosedanji ministerijalni svetnik in načelnik pisarne ministerstva za notranje stvari, dr. Oktavijan vitez Regner pl. Bleyleben. Dosedanji tr žaški cesarjev namestnik grof Gk>ess je dobil red železne krone I. razieda — Konrad princ Hohenlohe je bil rojen i. 1862. Ko je dovršil pravoslovne študije, je služil v ministerstvu za notranje stvari. Pred tremi leti je bil imenovan za deželnega predsednika v Bukovini.
Grozna nesreča. Nedavno je od vojakov došel 241etni Al. Bratulič iz Št. Petra v Šumi v pazinskem sodnem okraju. Dne 28, okt. pogovarjal se je z nekitp prijateljem o vojaški službi in med njimi sta bila tudi njegov brat Matej in neki France Bratulič. Tam blizu je bila puška in ž njo je začel Alojzij manevrirati, ne da bi vedel, da je puška nabasana. Pokazati je hotel, kako se pri vojakih strelja. In vstrelil je proti bratu in proti znancu ter pri ti priliki tako nesrečno zadel brata, da je ostal skoro precej mrtev; znanca pa je tako močno ranil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Izpred sodnije v Gorici. — Cigana Jos. Stoika, rojenega leta 1S85 pri Budimpešti, so obsodili radi razzalje nja Njeg. Veličanstva na ti mesecev ječe, potem ga izženejo. — Juraj Ma tjaševič iz Pučišča v Dalmaciji je hotel oditi v Ameriko, ker pa še ni
.Srbski kralj na Bolgarskem. Kljub
oficijoznemu zanikanju je gotova stvar, da obišče kralj Peter še tekom meseca oktobra kneza Ferdinanda Evksinogradu, in sieer ne oficijelno, temuč potuje na Bolgarsko incognito. OficijeLni obisk napravi pri "knezu Ferdinandu še le potem, ko obišče Dunaj in Petrograd, kar pa letos zaradi vojne v Aziji še ni mogoče.
Afera Koburg-Matašič. V dunajskih dvornih krogih so prepričani, da je znano ponarejanje menic zakrivila edinole princezinja Lujiža, dočim je Matašič bil nedolžno obsojen.
Iz skrpucane Nemčije. — Velika nemška država je vsled svoje sestave iz malih državic v marsičem slabotna in smešna. To kaže luybolj sedanji spor zaradi prestolonasledstva v kneževini Lippe, kjer je umrl nedavno "vladar" grof Ernst, ki je vladal let. Cesar ni bil pokojnemu vladarju nikoli naklonjen, ker ga je jezilo da kljub oporoki kneza Woldemarja razsodišče ni imenovalo za vladarja njegovega svaka princa Adolfa Sehaumburg Lipe, temuč grofa Erne sta Lippe-Bie terfeld. Znano je, kako je cesar Viljem surovo zarenčal nad pokojnim grofom, ko se mu je ta pritožil, da mu pruski častniki v njegovi knježevini /izkazujejo premalo časti. Cesar je namreč brzojavil Lippe: "Vladarju, kolikor mu gre nič več! Vaše pritožbe si prepovem!' Umevno je tedaj, da cesar pisano gleda sina pokojnega vladarja, grofa Leopolda, ki je samolastno zasedel prestol po pokojnem očetu. Cesar je mnenja, da mora sedaj priti njegov svak do vlade.
Električne vojne bodočnosti. Rim
ski "Tribuni" javljajo, da je neki mladenič po imenu Ditrani iz Canose v južni Italiji stopil v pogovore z Ita lijansko vlado, radi neke svoje nov iznajdbe, ki bi utegnola — ako se posreči — temeljito spremeniti način se danjega vojeoanja. Ditrani je baje iz nmil električni aparat, ki zamore brez žic užgati podzemske in podvodne mine na mnogo kilometrov daleč. Ob jednem bode mogoče s tem aparatom na velike daljave zadeti vojsko z ele ktrienimi udarci. Ti udarci bodo lahko postavili eele sovražne polke iz ven boja s tem, da jih bodo omamili zmotili, vrgli ob tla, ne da bi ubili vo jakov. Ako se ta vest uresniči ako se izum posreči, tedaj stojimo pred moderno, bolj človeško vojno, ki bode vzlic vsej silnosti — štedila člo veško življenje.
Nenavaden nagrobni napis. V St
Zenu pri Reiehenhallu je umrl nedav no župnik, ki so ga pokopali tik cerkvenega zidu, na zidu pa se blešči na plošči nagrobni napis, kjer je med drugim čitati: "Posvetili dragemu rajniku njegovi hvaležni otroci." — Odkritosrčna novost.
Kretanje parnikov.
V New York 00 dospeli:
Vaderland 17. oktobra iz Antwer-pena.
Furnesia 17. oktobra iz Glasgowa. Dospeti imajo:
Main iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Prinz Oskar iz Genove. Pennsylvania iz Hamburga. Teutonic iz Liverpoola. Deutschland iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southampton*. Slavonia iz Reke. La Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama.
Cenik: knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
MOLITVENE KNJIGE:
^dajalca domovine, 20e.
Eno leto med Indijanci, 20c. I n
Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. Skrbi za dušo, šagrin vezane $1.50. Sv. Rešnje Telo, 80 ct. Sv. Rožni venec, 80 ct. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, Najdenček, 20e SO centov.	[Vstajenje, 20c
Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Hirlanda. 20c.
Cas je zlato, 30c. Stezosledec, 20c. Božični darovi, 20e. Venček pravljic, 20e.
Odpluli bo:
Kronprinz Wilhelm 18. okt. v Bremen
Aurania 18. okt. v Liverpool. Ultonia 18. okt. v Reko.
Odpluli bode:
Ryndam 19. okt. v Rotterdam. Oceanic 19. okt. v Liverpool. La Lorraine 20. okt. v Havre. Bluecher 20. okt. v Hamburg. Numidian 20. okt. v Glasgow. Arabic 21. okt. v Liverpool. Belgravia 22. okt. v Hamburg. Lucania 22. okt. v Liverpool. Vaderland 22. okt. v Antwerpen. New York 22. okt. v Southampton Prinz Albert 22. okt. v Genovo. Furnesia 22. okt. v Glasgow. Prinz Oscar 25. okt. v Genovo. Noordam 26. okt. v Rotterdam. Teutonic 26. okt. v Liverpool. Deutschland 27. okt. v Hamburg. La Bretagne 27. okt. v Havre. Celtic 28. okt. v Liverpool. St. Paul 29. okt. v Southampton. Koenigin Luise 29. okt. v Genovo. Kroonland 29. okt. v Antwerpen. Umbria 29. okt. v Liverpool. Pennsylvania 29. okt. v Hamburg.
INDIAN TURNIP LINIMENT
je najboljše sredstvo in najkoristnejše zdravilo sedanjega časa. Prekosi vsako drugo zdravilo te vrste. Ozdravi revma-tizem, prolin, bodljaje, otekline, zohobol, nev-ralgijo, bolečine v križu, kakor tudi izpahne-nje udov. To zdravilo se uporablja samo za zunanje bolezni. S tem zdravilom se mora mazati obolele ude. Cena steklenici s poštnino vred samo $1.50, ako se naroči 6 steklenic, velja	Pošilja
se na vse kraje Zjcd. držav in Canade. Poslati se mora denar naprej. Za uspeh se jamči. Način uporabe ie na vsaki steklenici v slovenskem jeziku.
Novo! Nič več sivih las!
Najnovejša iznajdba leka proti izpadanju las in za okrepčan je lasnih živcev; rabljenje tega zdravila da lasem prvotno barvo; to ni barva, kajti že po prvi po-skušnji se pokaže uspeh. To je Tonic, kteri preide v lasne korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Excelsior Hair Tonic. Stane steklenica poštnine prosto $1.50, ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane $6. Pošilja se le proti proti plačilu.
Ta zdravila se dobe le pri:
Internationa! Manufacturing Co.,
305 East 85th St., New York, N. Y.
Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše v slovenskem jeziku na zgoraj omenjeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v znamkah za odgovor.
Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $1.20. Sv. Ura, fino vezane, $1.S0. Mali Zaklad, fino vezane, $1.R0. Rajski glasovi, fino vezane, $1.50. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza., 25 ct. V nebesa hočem priti, platno vezane,
rudeča obreza, 30 ct. Rajski glasovi, platno vezane, zlata
obreza, 40 ct. Sveta Nebesa, zlata obreza. $1.20. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sv. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Spretna kuharica, 80e. Vošilna knjiga, 20c.^ Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20c.
Slovenski šaljivec, I. in II. knjiga.
vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30 c. Hedvika, 15c. Sveta noč, I5c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50e. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, 15c. Skozi širno Indije, 40c. Na indijskih otokih, 30c. Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50c. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50e. Velika sanjska knjiga, 30e. Mala sanjska knjiga. 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Ciganova osveta, 20e. I Slovensko-nemški slovar, 50e. I isoč in ena noč, $0.50. Cvetke, 20e.
Gozdovnik, I. in IT. del, vsak 70c. Andrej Hofer, 20e. Cvetina borograjska, 30e. Božja pot na Bledu, 15e. Ave Marija, 10c.
Razglednice Ljubljane, 3c. jedna. Razglednice božične, 3c. jedna. Razglednice "Narodna noša", 3e jedna.
Lurške podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40e. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, GOc. Hitri računar, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Pavliha. 20c.
Krištof Šmidt, sto pripovedk, 30c Šaljivi Jaka, I. in II. del, jedna knji
ga, 20e. Vseznalec, 20c. Izanami, 20c. Marija, hči polkova, 20c. Strelec, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Jaromil. 20c.
Dve čudapolni pravljici, 20c.
i
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31-33 Broadway, 4. floor, gg
•——• f g
Daje nasvete na infor- (f * macije, posreduje brez-
«
plačno službe, ter deli v J* potrebnih slučajih pod- ^ ^ pore.
Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov.

Ako hočei dobro postreibo
zmesem in grocerijo
tako se obrni na Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av., Pmeblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obil-ni obisk.
»
WWW


Knez Črni Jurij, 20c. 60 malih povesti, 20c. Vojska na Tnrekem, 40c. Repoštev, 2uc. Radeck1', 20e. Sponrnski listi, 25e. Tiun Ling, 20c. Doma in na tujem, 20c. Hildegarda, 20e. Darinka, 20c.
Narodne pripovedke, I. in II. del,
vsak 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Vrtomirov prstan, 20e. Hubad, pripovedke, I. in II. del, vsak po 20e.
Naselnikova hče, 20c.
V	delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril. 20e. Lažnjivi kljukec, 20c. Na preriji, 20e. Poslednji Mohikanec, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Mirko Pošten j ako vič 20e. Pod turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20c.
Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan-
ski, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Ženinova skrivnost, 25e.
V	zarji mladosti, 25e.
Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley vAfriki, 20c. Roparsko življenje, 20c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vsa
skupaj $2.50. Krvna osveta, 15e. Senilja, 15c. Spisje 15c.
Srbske narodne pesmi, 20c. Izlet v Carigrad, 20c. Veliki katekizem, 30c. Mali katekizem, 15c. Evangelij, 50c.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Abecednik za slovenske šole, 20c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 80c.
Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50e. Prešernove poezije, vezane, 75c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90c.
Prva nemška vadnica, 35c. Pregovori, 30c.
Slovensko-nemški slovarček. 40c.
Slovensko-angležki slovarček, 40c.
Erazem Predjamski, 15e.
May, Ery, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Pravila dostojnosti, 20c.
Naseljenci, 20c.
Kako je zginil gozd, 20c.
Šaljivi Slovenec, 90c.
Stoletna pratika, 60e.
Izidor, pobožni kmet, 25c.
Hitri računar, 40e.
Hirlanda, 20e.
Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Spisi v ljudskih šolah, 30c. Zemljevid Zj edin j enih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam avoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno tožim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbini stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
f obilen obisk se priporoča: (31de»	tofev Pubek
Math. Grahek,
«501—1203 Oor. Mosa in Santa Fee At*.
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog«
pceri]
in železnine; v zalogi ima tudi Tri serjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH 3RAHFK faatnlU
Naravna kalifaraijska vina aa pratfaj.
Dobro č r m • i m bele viae e£
36 de 45 centev ralosxa; stare bele ali črno vino 60 oentev kiImul Sm lis* 66 ct. galea*. Eder kupi »lj kakor 64) g&loa vin*, mora dati |S.M sa peoede.
»rožnik od $2.26 do $1.7« salona , vlivovioa po $3.00 faJea*. Pri večjem mare&lu da» pepust. S ooštovaajeeB
ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77. Orocfaott. Ckttfenla.
mTT7Tim za brzoparaik dobiš za I l\ Pi I ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na ajega ebrae.
Lepo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
▼ Ely. Minn..
v kteri redno to&m Izvrstno pire, fino rlna in whiskey, prodajam tudi domače in Import!rane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da po&ljam denarje t staro domovino in sem v zvezi 1 f. Fr. Bakser-jem v New Torku; rojake tudi rad postrežem v družin sadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo leli koga sem vzeti, ali potuje ▼ ttaro domovino. Z veleStovanjem " ITA* OOTŽR.
. ■ v.■
, . -.. . .i -	.;.■•..-J,.	• • . •	:
Milko Vogrin.
Nevela. Spisal dr. Stoja*.
(B^je.)
A ne samo pehota, tudi konjiki poklicali so na vojsko. Med temi pa je bil izbran za okupacijo 7. huzarski polk, kakor je vsem onim znano, ki so se tedaj zanimali za vojaške razmere.
Našega nesrečnega rojaka Vogrina pa ni dohitel vojaške trombe glas, kakor da bi bili vedeli, da itak ne more zdcj slediti takemu pozivu. Sedaj niso bili namreč 8. pešpolka, po imenu "baron Abele", pri kterem je služil Vogrin za rezervnega častnika, poklicali pod orožje. Pač pa je bilo barona Bendo, nadporočnika pri 7. huzarskem polku, hudo zadelo to neljubo povelje!
Kakor strela iz jasnega neba, tako nenadoma došel mu je danes ukaz. da mora biti v 43 urah pri svojem polku. Ta novica ga je celo omamila. S prva je omahnovši na stol preklinjal Bošnjake in Hercegovce ter sploh vse Slovane, zakaj nikdar ne mirujejo. A spoznavši potem, da mu kletev nič ne pomaga, jame se tolažiti z mislijo, da ni tu nobene pomoči in izpremembe. Povelje je pač zdaj tukaj, in on mora iti brez ugovora na odkazano mu mesto!
"In ravno sedaj mora priti kaj tacega", huduje se proti stotniku Randiču. "Baš sem mislil, da se začne zdaj za-me tu novo življenje. Nadejal sem se, da še bodem sedaj v Olginem obližji preživel marsiktero veselo uro, ali glej, nenadoma me zadene ta nesrečna osoda!"
"Moje največje pomilovanje, dragi prijatelj!" tolaži potem Randie svojega tovariša. "Glej, Robert, to je že taka nemila osoda, ki meče nas vojake iz enega kraja v drugi kot. Tudi jaz sem mnogokrat skusil takih grenkob. A naposled so me vendar razne nezgode prisilile, in jaz sem dal za vselej vojaščini slovo. Ali obupal nisem nikdar, če sem tudi često-krat krvavečega srca zapuščal drage in ljnbs mi znanke. Zatoraj se tudi ti potolaži! Okupacija bode menda le nekaj mesecev trajala. Ti pa si lahko tedaj slavnih vencev in odlikovanj pridobiš. A dospevši venČan v Avstrijo nazaj, združiš se s svojo nevesto Olgo v srečnem zakonskem življenji!' *
"To je vse prav in res, gospod stotnik", odvrne baron Benda premišljujoč. "Ali naše posestvo, graj-ščina in vse je izgubljeno, ako svojih upnikov o pravem času ne utešimo. Saj sem ti že pravil, z njimi se je naredila pogodba, da nas čakajo do jeseni, ko se jaz oženim. Tedaj sem jim mislil poplačati dolgove in propada rešiti naše imetje! A kaj je zdaj 1 Do jeseni ni misliti, da bi se vrnoli iz Bosne. Toraj se tudi ne morem ob istem času oženiti. Dolo čeni obrok pa doteče med tem, in ker ni več kredita, smo izgubljeni. Da bi nam pa gospod Skenovski, bodoči moj tast, hotel že zdaj seči pod roko. pa dvomim, ker je zveza z menoj in Olgo — že negotova."
"Zakaj negotova, prijatelj?" ga vpraša hitro stotnik Randič.
"Zato, ker bi se mi utegnolo v Bosni pri vstaših kaj pripetiti!"
"Bodi pameten, Benda! To je nor-ska misel", trdi samosvestno prijn telj Randič in udari Roberta rahlo po rami, rekoč: "Glej, to še lahko za-te vse dobro izteče. Svojega nevarnega tekmeca si sinoči slavno premagal. Ta ti ne bode več ovir in škode delal. Drugo pa je treba dobro premisliti, in hitro izvesti!"
"Kaj naj tedaj počnem, prijatelj t" vpraša radovedno Robert in pogleda svojemu tovarišu globoko v oči.
"Kaj bi naj zdaj počel, vprašaš? Vse to hočeva dobro preudariti, pre-dno se ločiš od tod.. Moj bodi svet, a tvoja je izvršitev!"
Zdajci vstane Randič in potegne k sebi žalostnega tovariša, šepetaje mu na uho: "Kaj bodeš žaloval in premišljal! To ne pristoja niti Častniku, niti madjarskemu magnatu' Zdaj pojdiva na sprehod, da si med ljudmi razvedriš glavo in srce!"
Vstal je baron Benda in šel, če tndi ne rad, s svojim tovarišem na šetališče. Zakaj on je potreboval v tem hndem položaji njegove tolažbe in dobrih nasvetov. Dolgo sta šetala potem naša ogrska znanca po hladnih drevoredih ob Vrbskem jezeru. In tu sta snovala sedaj naklepe ter določila ona dejanja, ki naj baronu Robertu zagotovijo — srečno in varno bodočnost!
Stotnik Randič je dosegel svoj namen. Zakaj Benda je postal zopet miren in vesel. Izginola je z njegovega lica vsa zamiSljenost in osupne-nost, ki ga je bila obšla vslecf nepri čakovanega povelja vojaScega. Da, Robert se je kazal hrabrega in za boj navdušenega, ko se je poslavljal drogi dan od svoje bodoče nevest? Olge in njene matere. Ali njegove duše ni navdajala boja^ljnost, tem-
več strah m up, ali ^e mu res uresniči njegova nakana!----
A ko so druge deklice roke vile in točile solze, poslavljajoč se od prijateljev in ženinov na boj odhajajoči, bila je Olga kamenitega srca. Njej se ni utrnola solza iz oeij, ko jej je mahal Robert z belim robcem in kupe ja v slovo, temveč njej se je v tem trenotku odvalil težek kamen od srca!
Ali tega občutka in olajšanja ni kazala deklica niti materi, niti Ri-hardu. Tiha in malobesedna bila je prej ko slej. Hodila je zopet sama na vrt. A sedaj pa je dolgo ostajala v utici in se šetala po gozdiči brez skrbi, da bi jo na skrivnem zasačil baron Robert. Ali onega veselja, ki smo ga nekdaj občudovali na njej, ni bilo več videti na Olginem obličji. Kakor tlači mora spečesa človeka, tako je stiskala dekličino srce huda slutnja, da jej je na veke utrasnola zvezda njene sreče. Le včasih se je njenemu duhu dozdevalo, kakor da so le hudourni oblaki zakrili zvezdnato nebo, a po hudej nevihti se zopet prikaže bleda luna v osredji žarečih lučic, in med njimi bode lesketala zvezda njene sreče!
K takemu premišljevanju nagibalo je nehote Olgino revno srce, če j? bilo tudi skoro že celo obupalo. Ali človek ne upraša v nesreči po tem, ali sme upati ali ne. Kakor se vtop-Ijenec v smrtnej borbi z razljučeni-mi valovi oklene najslabšega bruna, da se ob njem reši na suho iz morske sredine, tako se oklepa i človek še zadnjega upa, naj ga že tudi vse zapušča. Up mu je edina tolažba in edino olajšanje njegove osode. On mu je zvezdica, ki ga vodi kakor mornarja po širokem svetskem morji, dokler se mu čoln njegovega življenja ne razbije!
Gospa Skenovska je seveda brzo opazila, da se je Olga, odkar je od šel Vogrin, zelo izpremenila. Zdela se Jej je klaverna in pobita. Govorila je malo, odtegovala se družbi in posedala včasih celo popoludne sama v gozdiči. Zakaj pa je bilo Olgi težko pri srci, vedela je mati tako dobro kakor hči.
Ali sama seboj bila pa je seda;' gospa Skenovska zadovoljna kakor že dolgo ne. Saj je bil Rihard že do dobra, ozdravel, in videti je bilo, da v kratkem celo okrepča. Vogrino-va in Robertova svaja pa se je tudi celo mirno — tako si je vsaj ona mislila — brez hrupa in vsake govorice zadušila. Vogrin se je ločil v starem prijateljstvu od njene hiše in ne dojde več v Poreče nazaj. A barona Roberta so nepričakovano kakor navlašč poklicali na vojsko. Po njenih mislih je vse tako lepo izteklo, da si ni mogla boljše želeti. Ali vendar, videti hčer žalostno in v se zamišljeno, ni mogla biti i sama ve sela. Vedno jej je nekaj srce težilo. Zatoraj sklene z Olgo natanko in zaupljivo govoriti o njenih razmerah (Dalje prihodnjih.)
Dobrodušna. On: "Tvoji stariš so me neusmiljeno odklonili, ko sem jih za tvojo roko prosil." — Ona "Potolaži se, Fric, kadar se srečava ti podam roko."
Po komersu. Dijak (zbudivši se zjutraj na travi): " Joj. joj, ali je danes moj god, vse okolo mene zeleno in v cvetju?"
Utrjen. Žena (gonjaču): "Ali nisi bil danes obstreljen?" — Mož: 4' Pa res ne vem!" — Žena: '1 Pojdi, da stehtam!"
Si zna pomagati. Gost (gostilni carju): "Zrezek je pa tako majhen da ga skoraj ni najti na krožniku. — Gostilničar (klicaje): "Ivan, prine site manjši krožnik!"
CUNARD LINE
f»arinik:i pljujejo med
TRSTOM, REKOJN_NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
DLTONIA MOKA PAIOIA
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
odpluje iz New Yorka dne 18. okt. 1901.
odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 15. i nov. 1904.
Nad 30 let se je obnašal Dr- RICHTERJEV
svetovni, prenovljeni
t*
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
KEUMATIZEU, POEOSTUICO, FODAGRO ltd.
In razne renmatične neprilike..
SA.no; 25ct* In SOct. t vseh lekarnah 1	ali pri
F. At Ricliter & Co.
- Cenjenim rojatom
HARMONIKE,
fctere jaz izdelujem, v Washingto na patentirane ta Ameriko. Dele je ixvrstno in solidno. Gene bo rele aiake in md prepričan, da bodt td.jemalci zadovoljni. Kajtopteje m i>riparo6a
John Golob, 103 JlrtfflP St* JoU*. m.
ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred, JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,
HONE AUSTRIACA LIE
vozi direktno
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
s parniki
'Frieda", "Gerty" ia "Giulia",
<t
kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike.
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali
O. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York,
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE,
poštni parniki so:
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 konjskih moči.
"La Savoie" " " " ..................12,000	"	25,0U0	"	"
"La Touraine" " " " ..................10,000	"	12,000	"	"
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000	"	16,000	"	"
"La Bretagne"............................... 8,000	"	9,000	"	"
"La Champagne"............................. 8,000	"	9,000	"	«
"LaGascogne"............................... 8,000	"	9,000	"	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaf naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York:
*LA LORRAINE	20. okt. 1904. La Gascogne	24. nov. 1904.
La Gascogne	27. okt. 1904. *LA SAVOIE	1. dee. 1904
*LA SAVOIE	3. nor. 1904. "LA TOURAINE	8. dec. 1904
*LA TOURAINE	10. nov. 1904. *LA LORRAINE	15. dec. 1904.
*LA LORRAINE	17. nov. 1904. La Gascogne	22. dec. 1904.
Paraika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
EBB STAR LINE
(Prekomorskn parobrodna družba „l*udeča zvezda"4)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom ia Aatwerpenonh 4- * * ♦ « * ****** Philadelphia in Atttwervcnom^
Nižje pon pisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. • IVEVV YORK . .
t katerem točim vedno pivo, doma presana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dot>6..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.

*
Prevaja potnike s sledečimi poštnimi parniki;
VADE R LAN D dva v:jakadJ7M ton. 2EELANB............ 11905 ton.
KROONLAND.......... 12760 ton,
F1NNLAND............ 1276utoa
Pri cenah za iriedkrovje ko vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, 1'rimorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA o<lpljujejo parniki vsako soboto ob 10. url dopoludne od pomola štev. J 4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PEIILA I>ELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov »s je obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Y&tk City.
90—08 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUI3. 21 Post Street, SAN FRANCE* OO. — ali ml ajeae wwtopaik«.
* 'p^-' V: . "'
Math. Grill,
1548 St. Clair St.,
Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA Vm.
Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači drožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pcnnsy Ivani jo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino jc najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 tjalon.
Rojaki 1 Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko foi-irtjti; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BR1NJEVEC,
kakorSnega ni v celi Am riki. Cena niu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam t obilno naročbo.
E5?J Naročilom je priložiti denar.
Eg; £om v CleTelandu, Ohio,
in okoiiei priporočani svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka,
kjer točim Izvrstno Leysy-Jevo pivo, domača in importirana vina, whiskey, likera in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam roja* kom za
TOLMAČA,
ak« kedo ponesreči in se polko*
iaje t tovarni, da mu iztirjani odškodnino, ker imam v tem če
večletne skužnje in postopam z rojaki polteno ter jih varujem brez-vestnežev.
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio.



Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se luliko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
Rojaki, podpirajte rojaka 1
Podpisani priporočam svojo dobro vejem
GOSTILNO,
t kterej toil m vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE jMODKE in LIKERJE Pr meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA., Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako ked* potrebuje kak svet, naj se name obrne. Ihto feslo toraj bodit
«Tofi k svojim! feu-tin Mubifi.
Podpisani maznaajam rojakem Slovencem ia bratom Hrvat«m, da sem odprl
! NOV SALOON,
14*1 S«. 18th. St, eUAIA, KBK,
v kterem točim veda« sveže svetevpe-znamenito AOTAEU8ER t BU8CM, fina Tina in likerje. Na razpelage imam lepe dvsrano za veselice. T ekilea ebisk se pripere^a
J«SZP B. PEZDDLTZ.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in aicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tii dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se nrir. '
C.M.C0X	11 C. POST,
aat Ticket Af*»L	City Tkket a teat,
313 rv. Main St., Pucbio, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vaa pričaka potem pri prihodu v Ne'** York na kolodvoru.