Na pragu v življenje.
-Padale so, padale snežinke, kakor veše v zraku rajale . . . Vstajale so, vstajale mi misli, kot meglice v duši vstajale ....
Spet ob mizo sem naslonil glavo. Ti sočutno si me zrla, mati, in z ljubečim govorila srcem: „Sin moj, sin moj! Nehaj tugovati! Jaz ne kažem ti nobene poti, prav nobene. Sam izbiraj, sam! Sam po poti hodil boš izbrani — jaz bom morda sanjala že — tam" . ,
In pogledal sem za tvojim prstom, in pogledal lica tvoja vela: komaj, komaj sem zadušil solzo. — „ Vendar nekaj bi prositi smela:" — mirne h koncu rekla si besede — „Sin moj! Stopi gori v sveti dom,, prosi, prosi, naj ti Tolažnica pot pokaže pravo, reši dvom!"
Padale so, padale snežinke, kakor veše v zraku rajale . . , Vstajale so, vstajale mi misli, kot meglice v duši vstajale . . .
Ali v srcu, v hrepenečem srcu materin je lahni glas odmeval; ali v srcu, v nepokojnem srcu razorani njen obraz odseval. Oj, te gube! Izmed njih sem mnogo jaz nanizal ji na lica, vem. Danes morda spet bi vzrastla nova . Pa ne sme ti, mati! Ne!
Jaz grem!. ,
Padale so, padale snežinke, kot metuljčki v zraku rajale . . Vstajale so, vstajale mi želje, kakor iskre v duši vstajale . . .
Blažen mir je dihal po svetišču. O, da dihnil bi za hipec vame! Tukaj . . . tamkaj slike so prelestne kot na tujca resno zrle name . . .
Jaz „cestninar" sem postal za vrati. Z novo silo materin je glas zazvenel mi v prsih: Stopi . . . prosi! Slike!... Ah, jaz moram mimo vas ...
In kipele pred oltar so prošnje, in zaupen jih je sklenil Amen. Na obličju svetem Tolažnice Vstrepetal je večne luči plamen . . .
Kot bi plula milost mi nasproti vonj dehtel je z lilij, georgin . . . Tiho . . . tiho . . . plaval skozi dušo in priplaval do srca globin . . .
Da si takrat videla me, mati, pomladila bi se tvoja lica; ti zapela svojo bi predrago pesem: „0 Devica, Pomočnica . . ."
Padale so, padale snežinke, kakor nade z boljšega sveta Vstajale so, vstajale meglice in bežale z mojega srca . . .
Silv in Sardenko.
			(^¦¦¦pssi^bh		
					^hpI
	g&c;	"^m^z			.
ISfli					-mm''
Zimski prizor.
F. Dobnikar,