fcstnina plačana v gotovina Sped. in abban. post. - III Grup po im Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 28 Gorica - četrtek 11. julija 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 PREISKOVALNA KOMISIJA ZN o madžarski oktobrski vstaji Pred meseci so Združeni narodi *uročili posebni komisiji, naj pre-lsce madžarsko vstajo. Sedaj je ko-"ttsija predložila glavni skupščini l»°je poročilo, ki obsega 209 strani. Aomisija je zaslišala 111 prič. Glav-1 zaključki so tile: 1■ Madžarska revolucija je nasta-~aradi dolgotrajnega nezadovoljiva. Nihče je ni podpiral od zunaj. 2. Množični sovjetski poseg v do-fodke je imel namen zadušiti Ijud-vstajo in odstraniti zakonito 111odžarsko vlado. 3- Sedanje Kadarjeve vlade Ijud-slvo ne podpira; v začetku, ko so Sovjeti postavili Kadarjevo vlado, Kehaj časa sploh ni bilo nobene Madžarske« vlade. Delo preiskovalne komisije je trajalo šest mesecev. Prišla je do za-*}*fnivih zaključkov, ki Sovjetom ne (>ta in kmalu nato tudi sv. maziljenja. Spreobmjenka je bila velika prijateljica angleške kraljice Marije, stare matere sedanje kraljice. PET BRATOV DUHOVNIKOV Družina Farina v Pittsburgu v Ameriki je dala škofiji pet duhovnikov. To so bratje: Edvard, Albert, Jožef, Ludvik in Wilbert. RAJE DUHOVNIK KOT ŽUPAN Pred osmimi leti je bil izvoljen za župana mesta Park City v zvezni državi Utah Herrjr De Johnhge, star komaj 28 let. Takrat je vzbujal pozornost, ker je bil najmlajši med župani. Pred kratkim pa je bil posvečen za duhovnika. ODDAJA »VERA IN NAŠ ČAS« OPOLDNE Ker je bila otroška ura na radiu preložena na soboto ob 18.30, je dobila pro-stotr oddaja »Vera in naš čas« ob 12. uri. Odslej dalje bodo boljunški zvonovi vsako nedeljo naznanjali poldne in začetek verske ure. VERIGA SV. MAŠ V treh dneh in treh nočeh pred 40-let-nico Marijinega prikazanja v Fatimi so opravili nepretrgano vrsto 150 sv. maš. Vrsta se je zaključila s pontifikalno sveto mašo lisbonskega kardinala Cerejerra. Podobno vrsto sv. maš je predvideno, da bodo opravili oktobra ob zadnjem Marijinem prikazanju. Mednarodni teden za versko kulturo bodo imeli v Tarragoni v Španiji od 1. do 9. avgusta. »Teden« pripravlja mednarodna organizacija za krščanski preporod. Na njem bodo obravnavali temo: Poklicno oblikovanje s teološkega vidika. SESTANEK V BERCIITESGADENU Od 7. do 9. junija so imeli ameriški katoličani, ki službujejo v Evropi, svoj sestanek v Berchtesgadenu v Nemčiji. Sestanka se je udeležilo okrog 900 Amefikancev, ki so zastopali različne ameriške katoliške organizacije. SOCIALISTIČNA STVARNOST Število razporok na Češkoslovaškem silno narašča in povzroča resno skrb tudi krivcem tega zla — komunističnim oblastem. Praški statistični urad navaja, da je bilo leta 1954 11.500 razporok, preteklo leto pa že 14.579. Na Češkem in Moravskem so razporoke mnogo številnejše kot na Slovaškem. KATOLIŠKE BOLNIČARKE V INDIJI V Novih Delhih v Indiji so ustanovili društvo katoliških bolničark z namenom, »la postavijo temelj za narodno zvezo indijskih katoliških bolničark. NA MADŽARSKEM RAZSAJA OTROŠKA PARALIZA »Pomagajte našim otrokom« je zadonel -preko radia drugi obupni klic nesrečne Madžarske. Po strahovitih preizkušnjah, ki od minulega oktobra dalje obiskujejo to nesrečno deželo, se je sedaj pridružila še nova, nič manj strahotna — otroška paraliza. Okrog 1000 madžarskih otrok je že obolelo za to strašno boleznijo. Nemški Rdeči križ je dal na razpolago več železnih pljuč, ameriško letalsko ministrstvo pa letala, ki prinašajo iz Amerike Salkovo cepivo, edino upanje v tej težki bolezni. Medtem, ko epidemija pobira življenje otro, morda se bodo črtali nekateri elementi socializma, tako da lahko rečemo, da bo ostalo v bistvu vse neizipremenjeno. Pač pa je gotovo, da so sedanji jugoslovanski voditelji zelo pozorno spremljali dogajanja v Moskvi (Hruščeva obisk v Jugoslaviji, kongres, naknadni sklepi pisem proti Titu, itd.), da so z velikim zanimanjem spremljali vse peripetije v Rusiji, še z večjim zanimanjem so spremljali dogodke na Madžarskem. Z enako pozornostjo apazu-jejo nezadovoljnost, ki raste med delavci zaradi težkega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in so takoj po svoji stari preizkušeni navadi pokazali pot, po kateri naj bi se razni nedostatki ali napake odpravile ali vsaj omilile tako, da vse. kar je v Jugoslaviji trenutno neugodnega v gospodarskem položaju, ne more privesti v Jugoslaviji do take eksplozije kakor na Madžarskem, ker so znali komunistični voditelji zopet pravočasno odpreti varnostni Ventil, skozi katerega nezadovoljstvo ljudstva splahni, in zopet se je pokazalo, da so znali ljudstvu prikazati, da je usoda in bodočnost v njihovih rokah. Edina o-pazna posledica zunanje-političnih dogodkov je ta, da so oblastniki Jugoslavije zadnje mesece vedno močneje poudarjali, da o Vsem odloča ljudstvo. Torej je ljudstvo odgovorno za vse, kar se godi, in odgovorno tudi za tako stanje, kakršno je, in da je od njega odvisno, ali se bodo te razmere v Jugoslaviji zboljšale. Na ta način so oblastniki ljudstvu zopet naložili odgovornost za sedanje' stanje in odgovornost za bodoče razmere v Jugoslaviji in so s tem odbili že vnaprej ost -kakim velikim izbruhom nezadovoljstva (štrajki. sabotaže, oboroženi upori in slično). POSEBNOSTI JUGOSLOVANSKEGA KOMUNIZMA Bistvena razlika med jugoslovanskimi in madžarskimi razmerami je v tem, da je bilo ljudstvo na Madžarskem prepričano in je čutilo, da ima tam vso oblast ruski komunizem, ki to oblast izrablja v svojo korist in v zatiranje madžarskega ljudstva. V Jugoslaviji pa so znali voditelji že pred leti s tako zvanimi samoupravnimi delavskimi sveti, družbenim upravljanjem itd. ljudi tolikokrat premotiti, da so nekateri res prepričani, da v Jugoslaviji ne odločajo o vsem komunisti (partija kot partija), ampak da o vsem odloča ljudstvo. A proti temu drži dejstvo, da o vsem odloča v zadnji instanci tudi v Jugoslaviji »Centralni Komite Zveze komunistov Jugoslavije«. Sekretar tega centralnega komiteja je Tito sam. V Politbiroju je njegov namestnik Kardelj. Za Kardeljem pridejo Rankovič itd. Ta politbiro Zveznega Centralnega Komiteja je politični diktator v Jugoslaviji in v tem politbiroju ni prišlo tako daleč kakor v politbiroju centralnega komiteja ruske partije, da bi ena osebnost sama gospodarila in prerasla druge, zato v Jugoslaiviji ni prišlo do takih napak kakor v Rusiji. V Jugoslaviji tudi vidijo, da v njih politbiroju ni bilo politične diktature ene osebe (Tita), ampak da je ostala politična diktatura politbiroja (politibiro so možgani partije). V politbiroju ni diktature Tita, četudi je on v politbiroju po svojih izkušnjah in preteklosti in nastopu najmočnejša osebnost. Ideološko najbolj ortodoksen je Kardelj, diplomiran učitelj. Izvršuje pa vse s slepo pokorščino Rankovič, Črnogorec in bivši krojač. Gotovo je, da pride med njimi do zelo ostrih debai, ki so pa v toliko koristne in pozitivne, ker dovedejo do sklepov, ki jih ministrstva izvajajo in s tem izboljšujejo težke razmere. To je po mnenju skoro vseh jugoslovanskih ljudi tudi eden razlogov, da v Jugoslaviji ni prišlo do takih dogodkov kakor na Madžarskem in da sploh ne more priti do takih dogodkov, ker je politbiro jugoslovanske partije mnogo bolj prožen, intelektualno zelo visoko stoječ in discipliniran. VLOGA CENTRALNEGA KOMITEJA Vsak predsednik republike je sekretar centralnega komiteja svoje republike. Poleg tega sekretarja je še organizacijski sekretar pri vsakem republiškem centralnem komiteju, ki opravlja vse administrativne posle. Partija, oziroma centralni komiteji posameznih republik zbirajo podatke o razpoloženju med ljudstvom, o učinkovitosti posameznih zakonov, o vzrokih eventualnega nezadovoljstva itd. Pri sejah republiškega centralnega komiteja te stvari zelo trezno preštudirajo, napravijo določene zaključke in te zaključke sekretar republiškega centralnega komiteja, ki je predsednik republike, po upravni poti da naprej v razgovor skupščinam in zboru proizvajalcev in tam sklenejo primerne zakone. Zakoni v Jugoslaviji niso produkt sklepov republiške skupščine in zbora proizvajalcev, ampak vsi zakoni so samo uzakonjeni sklepi republiškega centralnega komiteja. V Jugoslaviji je ta način nekam človeški. V drugih komunističnih državah so komiteji svoje sklepe ostro in nasilno izvajali, da je vzbudilo odpor. V Jugoslaviji je način drugačen: centralni komite veliko bolj upošteva razpoloženje ljudstva ter bolj kritično presoja lastne sklepe in jih spreminja. V Jugoslaviji ni diktature proletariata, ampak diktatura centralnih komitejev. Kar posamezni republiški centralni komiteji spoznajo, da je za njihovo republiko primerno, pošljejo zveznemu centralnemu komiteju v Beograd in Beograd izda splošne smernice za centralne komiteje vseh republik, ki so obvezne za partijo in za vlade. Tudi način dela centralnih komitejev se je v Jugoslaviji spremenil. Komande ni več toliko od zgoraj, ampak se zelo močno upošteva dejansko mnenje, želje in reagiranje ljudstva. Centralni komiteji hočejo dejansko spoznati, kaj je narobe. Žele, da bi spoznali splošno razpoloženje ljudstva. Vsaka republika i-ma v svojih okrajih okrajne komiteje n. pr. OKZKS. V tem okrajnem komiteju je tudi dosedaj bila navada, da je sekretar o-krajnega komiteja bil istočasno predsednik okraja. Ker pa te ljudstvo vidi in so se godile nepravilnosti, za katere je odgovoren okrajni komite, se predsednik okraja voli, sekretar okrajnega komiteja pa je druga oseiba. Princip pa je isti, da v okraju odloča okrajni komite, ne pa skupščina. Odločilen je sekretar okrajnega komiteja. Okrajni komite ima pod seboj v vsaki občini občinske komiteje. Ti občinski komiteji zbirajo vse vesti, ki jih trenutno rabi okrajni komite. Te vesti gredo vse po partijski liniji od občine preko o-kraja na republiški in zvezni centralni komite. Te vesti so podlaga za zakonodajo. Upravne oblasti so torej samo izvršni organ političnega komiteja. VLOGA KOMUNISTOV SE JE SPREMENILA Poleg komunističnih centralnih komitejev je še Socialistična zveza delavnega ljudstva (SZDL). To je politična organizacija, ki je namesto vseh političnih strank. (Partija ni politična stranka, ampak združitev ideološko enako mislečih. Partija tudi ne ,postavlja kandidatur. V SDZL bi se naj izživljalo * vse politično življenje). Sedaj partija od svojih članov zahteva samo, da z vzornim življenjem dajo lep vzgled vsem drugim; s svojim vzgledom, delom in besedo naj pokažejo vzvišenost in privlačnost komunistične ideje. Prej ni bilo tako: v vsaki ustanovi, v vsakem podjetju so bili partijci za sebe organizirani in so imeli svoje celice in te celice so tam nadzirale delo, življenje in govorjenje vsakega v dotični ustanovi n. pr.: Profesorji na univerzi, delavec v in- dustrijskem podjetju in nameščenci v podjetju. Potem so komunisti to spremenili in sedaj zahtevajo od komunista, ki dela v ustanovi, da se vključi v vse forume, da on kot komunist v ustanovi nima svoje organizacije, marveč se mora vključiti v svojo matično terensko organizacijo; on mora kot komunist budno paziti na vsako svojo besedo v podjetju, z vzgledom kazati, kako se dela, ne gre, da bi on ovajal. ni več nekdanje diktatorske kontrole nad posamezniki, kot enakopraven član kolektiva naj ima v tisti organizaciji, v kateri je, pogum to povedati pred vsemi. Komisarje so izločili. Komunistična legitimacija ne da v nobenem podjetju, v nobeni ustanovi nikakih predpravic, ni delegiranih. Čim nižje gremo, tem manj nastopajo komunisti kot organizirani člani (deli) neke celice, ampak samo kot. moralno visoko stoječ človek, ki predstavlja določeno ideologijo. Komunist se mora uveljaviti kot delavec, orofesor in tako dalje. Sedaj hočejo ljudem še prikazati: Vsa oblast je v vaših rokah, vi nosite odgovornost! Praktično kažejo to s tem, da sedaj delavske svete in upravljanje ustanov zopet močno forsirajo. Najbolj pritiskajo sedaj, da se delavski sveti uredijo. Prikazujejo ljudem, da oni nosijo odgovornost. *v;r^ Vodstvo SDZ pri prefektu Pretekli četrtek 27. t. m. so se predstavili novemu goriškemu prefektu predstavniki vodstva Slovenske demokratske zveze. Ob tej priliki so predstavniki vodstva SDZ najprej prosili g. prefekta, naj bi pomagal doberdobskim kmetom v zadevi odvzema zemljišča od strani vojaške oblasti, ki pa je nujno potrebno našim kmetom za pašo živine. G. prefekt je obljubil, da se bo za zadevo sicer zanimal. (Th pa ne more zagotoviti uspeha. Nato so člani vodstva SDZ prikazali g. prefektu vzroke nastanka SDZ, nje program in cilje. V zvezi s tem so prosili g. prefekta, naj sporoči vladi v Rimu. da goriški Slovenci čakamo na šolski zakon in na zaščitni zakon po 6. členu ustave. S seje občinskega sveta NAJPREJ VODO. POTEM DRUGE STROŠKE V petek 28. t. m. se je vršila seja go-riškega občinskega sveta. Na dnevnem redu sta med drugim bili tudi točki za nakup neke violine, ki da jo je napravil Goričan Antonio Pellizon (1759-1850) in predstavlja zgodovinsko posebnost in bi jo kupili za 280.000 lir. Druga točka je obsegala objavo osemletnega poslovanja občinske uprave, kar pa bi stalo 1.500.000 lir. Z ozirom na nujno potrebo vode, ki jo imajo družine ulice degli Seogli. je dr. Sfiligoj, s pristankom svoje skupine, predlagal, naj bi se ti dve točki zaenkrat odložili, 1,780.000 lir pa bi raje porabili za napeljavo vode v ulico degli Seogli ter takoj pričeli s tem delom. Obe točki, violina in publikacija, pa sta bili odobreni. Tako so gospodje, ki trdijo, da ni denarja za vodo prebivalcem, ki je še nimajo, vendar našli 1.780.000 lir za nakup violine in za objavo osemletnega upravljanja občine, kot da bi tega upravljanja Goričani še ne poznali. Župan je sicer obljubil, da predloži dr. Sfiligojev predlog odboru. Upamo, da bo odbor pri tem ravnal z uvidevnostjo. Na isti seji so odobrili sklep za asfaltiranje dela ul. Paolo Dia-cono. V komisijo za podelitev stanovanj potrebnim je bil izvoljen tudi dr. Sfiligoj. V občinski davčni svet sta imenovana tudi dr. Makuc in prof. Bratina. PROSTA CONA V ponedeljek zvečer so se sestali na županstvu predstavniki vseh v občinskem svetu zastopanih skupin in skušali doseči sporazum v zadevi dnevnega reda, ki naj ga občinski svet izglasuje in pošlje v Rim. Po dolgem triurnem razpravljanju so sporazum dosegli. Na zadnji seji obe. sveta 4. julija so soglasno odobrili resolucijo o prosti coni. Zedinili so se, da se podaljša zakonski osnutek, ki ga je lani predložil sen. Rizzati. Predlagali so tudi, naj se prosta cona razširi na vso goriško občino. Izid matur v Gorici K zrelostnemu izpitu na liceju se je javilo 9 kandidatov (8 rednih dijakov in 1 privatist). Izdelala sta Colja Jožef in Černič Ivan, štirje imajo popravne izpite, dva sta bila zavrnjena in eden odsoten. Za usposobijenostni izpit na učiteljišču pa se je priglasilo 23 kandidatov (19 rednih in 4 privatisti). Od teh sta izdelali: Grudina Ivanka in Lavrenčič Marija. 17 jih ima po.pravne izpite, 4 so bili zavrnjeni. Vsem. ki so srečno opravili maturo, čestitamo in jim želimo veliko uspehov pri nadaljevanju študijev oz. pri poklicnem delu, vsem onim pa, ki se bodo morali še v jeseni predstaviti k popravnim izpitom, želimo že sedaj veliko sreče. Izid natečaja za zaročence Natečaj za zaročence »Kronajmo ljubezenski se(j«, ki sta ga razpisali za Trst in Gorico uprava tržaškega »Piecola« in velesejma, se je srečno zaključil. V sredo 3. julija je v dvorani goriške telovadnice televizijski napovedovalec Mike Bongiorno predstavil goriškemu občinstvu dvojico, ki jo je razsodišče spoznalo za vredno izbrane nagrade. Občinstvo je z velikim odobrenjein pozdravilo mlada zaročenca, Elzo Žbogar iz Gorice in Rolanda Janke iz Tržiča. Slabe gospodarske razmere, katerim se je še pridružila Rolandova nesreča, ko so mu morali odrezati nogo, jima nista dovolila, da bi lahko uresničila svoje ljubezenske sanje. Sedaj jima je priskočila na pomoč dobrota ljudi in tako nagradila njuno zvestobo in vztrajnost. Prav tako je na tržaškem gradu Mike Bongiorno predstavil obilnemu občinstvu izbrana zaročenca Silvano Signoretto iz Skednja in Claudia Cantona iz Trsta, ki sta z velikim junaštvom in vztrajnostjo prestala nešteto hudih življenjskih preizkušenj. Na tem lepem večeru sta bila navzoča tudi zaročenca, sedaj že srečna poročenca iz natečajev v letu 1955 in 1956, kakor tudi letošnja nagrajena zaročenca iz Gorice. Občinstvo je navdušeno pozdravilo vse štiri pare mladih ljudi, ki so kljub trdim udarcem življenja vztrajali v ljubezenski zvestobi. Vanonijevi davkoplačevalci V goriški občini je 2.566 davkoplačevalcev prijavilo eno milijardo in pol dohodkov. Na finančni intendenci je na vpogled prvi seznam teh davkoplačevalcev po \ a-nonijevem zakonu in sicer vsi tisti, ki so prijavili več ikot 800 tisoč lir letnih dohodkov. Prvi v tej vrsti je dr. Giusto Montena, sledijo inž. Deperis Zardini. Enrieo Mat-tioni, Angelo Ciotti. dr. Luigi Sussi, Or* zan, Brunnsehweller in diiigi. Zdravniška pomoč obrtnikom Tudi obrtniki goriški pokrajine se skrbno pripravljajo na volitve upravnega odbora pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike. V Italiji šteje kategorija obrtnikov 550.000 članov, zato je prav, da bo odslej tudi ta kategorija včlanjena v obvezno bolniško blagajno. Zdravniško pomoč bodo sprejemali vsi obrtniki vpisani v seznam svojega kraja. Na Goriškem je zaprosilo za vpis v bolniško blagajno 1.850 obrtnikov. Vsak pokrajinski odbor ima devet članov, predstavnikov obrtnikov. t Marija Črnigoj Prejšnjo soboto je v Tržiču za vedno zatisnila svoje blage oči gospa Marija Črnigojeva, soproga našega znanega narodno zavednega Vipavca, ki pa že dve desetletji živi v Tržiču, gospoda Karla Črnigoja, urarja in knjigoveza po poklicu. Pokojnica je v svoji mladosti vrsto let službovala kot poštna uradnica v Lokvi. Dosegla je častitljivo starost 81 let. Vse svoje dolgo in srečno življenje je posvetila skrbi za družino, krepitvi narodne zavesti tudi v najtežjih dneh, ko je njen soprog sedel v konfinaciji. Odprtih rok do revežev in potrebnih je lajšala trpljenje marsikateremu rojaku, ki se je zatekel v zatočišče njene dobrotljivosti. Vse do zadnjega je bila zvesta čitateljiea »Demokracije« in »Katoliškega glasa«. Zapušča soproga, dva sinova in hčerko. Gospodu Karlu in ostalim sorodnikom prav iskreno sožalje. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Wilhelm Hiinermann: 13 božjtfy okoptfy Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder Tedaj je Karpazij zakričal k Bogu, naj mu pomaga, da l)o kljub vsej nevarnosti junaško oznanjal sveti evangelij. Nato je vstal, zapustil svoje skrivališče in se vrnil v mesto, kjer je pogumno pridigal o našem Gospodu Jezusu Kristusu. Ujeli so ga, tirali pred sodišče in ga obsodili na smrt. Njegova glava je padla pod rabljevim mečem. Globok vzdihljaj se je izvil iz duhovnikovih prsi. S tresočimi se rokami je zaprl sveto knjigo. Nato je skočil pokonci. Bilo mu je, kot da mora bežati, bežati pred neko skrivnostno silo, ki ga je grabila za srce. Potem pa so roke spet tipaje segle po knjigi in listale po njej mrzlično naglo, dokler niso našle istega mesta; in Coudrin je večkrat prebral isti stavek: »Nato je vstal, zapustil svoje skrivališče in se vrnil v mesto, kjer je pogumno pridigal o našem Gospodu Jezusu Kristusu.« Njegove oči so pile vsako besedo. Vsaka beseda se je pogreznila v njegovo dušo kot žareč svinec. Srce mu je tolklo, da bi kmalu počilo. Ura odločitve je napočila. Kot še nikdar poprej je zagorelo v njem hrepenenje, da bi šel med ljudi, ki so ga klieali v svojih stiskah; in vendar je v njegovi duši divjal strah, da se je potil po vsem telesu. »Nemogoče! V smrt siliš!« In spel je začutil skrivnostno pest, ki je iz večne daljave segala po njegovem srcu, ki ga je stiskala, da mu je nenadoma zmanjkalo sape. »Beži! Beži!« je kričal vsak živec, so kričali vsi čuti. In vendar je moral brati, vedno znova brati, dokler se niso črke razblinile pred njegovimi očmi v plamenečo meglo. Zopet je skočil pokonci. Njegove roke so zgrabile neokrašen križ, ki je visel v kotu izbe. Svetilka je krvavordeče obsijala podobo Križanega. Pred sveto podobo se je zgrudil na kolena in zaklical k Bogu: »Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene!« Ali ne donijo iz daljave spet bobni revolucije? Ali ne odmeva spet jakobinsko petje sovraštva? Ali ga ne napadajo spet rdeči volkovi, divje tuleč, hlepeči po njegovi krvi? Ali ne škrta spet nož giljotine? »Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene!« je zaklical duhovnik v brezdanji bolečini. Vse okoli njega se je pogreznilo. Videl je samo še Odrešenikov obraz. Tedaj se je iz pogleda Križanega spustil mir v izmučeno srce. Žila, ki je prej razbijala, je bila mirneje in mirnejše so postale sopihajoče prsi. Tudi duhovnikova obupujoča molitev se je umirila. Čutil je, kako je malodušje odpadalo z njega, kako' je dobrotna roka zbrisala ves strah z njegove duše. Ostal je samo svet, resen sklep. Ponižno je podredil svojo voljo vsemogočni roki. »Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!« Nastala je velika tišina. V tej tišini pa je bil neskončni mir. V vaški cerkvi je ura udarila polnoč. Duhovnik je vstal, šel v zakupnikovo hišo in daroval sveto mašo. Se tisto noč je Peter Coudrin, oblečen kot preprost kmet, zapustil hišo, ki mu je šest mesecev dajala varno zavetje. Zakupnik in njegovi so ga zaman skušali pregovoriti, naj ostane. Peter Coudrin je odšel v črni, tihi gozd, morebiti na goro Golgoto. V prvem jutranjem mraku je klečal pred kamenitim križem v gorskem gozdu, ki mu je nekdaj v muke polni noči dal toliko tolažbe. Ponudil je Bogu svoje življenje kot žrtev. V MONTBERNAGE STRAS1 »Torej, debeluh, še enkrat!« je Robert Bernard odločno ukazal svojemu bratu Filipu. Ta pa se ni dal spraviti iz ravnotežja. Najprej je prav pogumno zazdehal; pri tem je čeljusti tako na široko razklenil, da je bilo strah. »Čudno bo, če bo usta lahko spet zaprl,« se je zarežal Martin Cordier, krepak fant; sedel je na oknu Bernardove sobe in bingljal z bosimi nogami. Nato je obrnil svojo pozornost spet na vrbovo vejo, iz katere si je rezljal piščalko. »Začni že vendar!« je velel Robert zopet. Filip je starejšega brata postrani pogledal. Ko je pa videl, da misli zares, se je vdal v usodo, povedal »suscipiat« ‘), preizkusno in mojstrsko molitev vsakega ministranta. »Šlo je že!« je ugotovil Robert. »Seveda, brez napake še ni bilo.« ') Z besedo »Suscipiat« se začenja ena izmed prošenj pri sveti maši: »Naj sprejme Gospod daritev iz tvojih rok v hvalo in čast svojemu imenu, v blagor nam in vsej svoji sveti Cerkvi.« Z GORIŠKEGA Nesreča slovenskih dijakov s Koroškega Dne 8. t. m. se je skupina slov. koroških dijaltov-učiteljiščnikov pod vodstvom prof. Inzka napotila na daljši izlet. (Nad 20 dijakov in dijakinj se je v veselem razpoloženju podalo na pot. V načrtu je bilo, da bo njihova prva postaja Gorica, kjer naj bi bili gostje SKPD iz Gorice; pri Šolskih sestrah je že bilo pripravljeno kosilo zanje; popoldne naj bi si ogledali Goriški grad, odkoder bi se seznanili tudi z goriško okolico, nato pa naj bi odpotovali proti Miramaru, kjer hi si v spremstvu tržaških prijateljev ogledali grad in odtam šli proti Trstu ter naslednjega dne v Ljubljano, odkoder bi se potem vrnili v Avstrijo. Toda nesreča je že po par urah vožnje pretrgala ta lepi izlet. Okrog poldne je prišlo v Gorico sporočilo, da je njihov avtopulnian v bližini Kumina (Gemone) zadel ob kamion, naložen z granitom, ki je bil ustavljen na cesti. Razneslo je desno steno avto.pulmana in pri tem ranilo one, ki so sedeli na tisti strani. Nemudoma je bilo sedem dijakov prepeljanih v huininsko bolnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Medtem so sporočili v Avstrijo, naj jim pošljejo drugo korjero, da se vrnejo.domov. Pet dijakov je dobilo le lažje poškodbe od razbitih stekel, in so se zato že lahko z ostalimi vrnili domov, ko je pozno popoldne prišel ponje drug avto-pulman iz Avstrije. Le dva sta morala ostati v bolnici, težje ranjena dijakinja Ida Kirch, ki je dobila močan udarec v glavo in po vsej desni roki ter dijak Maks Jelen, ki pa je imel ranjeno le desno roko. Ta je tudi povedal predstavnikom SKPD, ki so oba dijaka še isti dan obiskali, da pričakujejo naslednji dan avstrijski Rdeči križ, da ju popelje domov. — Oni, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so izjavili, da bi bila nesreča v danih okoliščinah lahko še hujša in bi zahtevala še težjih žrtev. Žal nam je za drage Korošce, da niso mogli zaradi tega žalostnega dogodka priti med nas. Vendar upamo in jim želimo, da jim to ne bo vzelo poguma za nadaljnja srečanja in jim zato za bodočnost že* limo več sreče, vsem prizadetim pa takojšnjega okrevanja. Sovodnje Nadvse pretresljiv dogodek, ki so ga poleg prizadetih družin občutili prav vsi vaščani ter mnogi iz okoliških vasi, je pretresel Sovodnje; zvedeli smo za težko nesrečo, katere žrtev je postala vsem znana mlada žena Karmela Petejan poročena Tomšič iz Sovodenj. Pretekli četrtek je bilo, ko se je proti večeru hotela vrniti iz Gorire domov ter je po nesreči zavozila z motociklom v prikolico težkega kamiona ko je prečkala cesto v bližini kapucinske cerkve in uro pozneje umrla v goriški bolnici vsled težkih telesnih poškodb, ki jih je dobila pri trčenju. Pogreb nesrečne žrtve se je vršil v soboto na večer ob veliki udeležbi ljudstva izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Prav pred tremi te