Raiš^ori i našimi norofiilM Vprašanja in odgovori Verjanjc obresti brež prejsnjega dogovoia. V. R. D. Leta 1933 ste si izposodili 800 din, »niste se pogodili na nikakršne obresti« in vprašate, ali ste dolžni na zahtevo posojilodajalca obresti plačati ali ne. — Niste jasno pisali, ali ste se dogovorili, da naj bo posojilo brezobrestno, ali pa morda le o obiestih ničesar govorili niste. V obeh primerih Vam za tisti čaa, dokler bi naj posojilo po dogovoru trajalo, ni treba plačati nikakih obresti. Ako je bilo dolo.eno, kdaj imate posojilo vrniti, tedaj morate od takrat naprej plačati zakonite obresti iz naslova zamude, in sicer 5%, pa čeprav bi se blla dogovorila brezobrestnost. Ako se ni določilo, kdaj morate posojilo vrniti, tedaj Vani dotlej, dokler Vas upnica ne terja na vrnitev, ni treba plačati obresti, po opominu pa 5%. Pridržanje tujega otroka proti volji njegove nezaiionske ma-tere. R. Romih pri Sv. R. Nezakonske mati je gr.*"». vreti svojega otroka v vodo, ker ga ni mogla imeti pri sebi (§;„*_.» Je pri tujih ljudeh) In ga tudi nezakonski oče ni hotel vzeti k sebi. Iz usmiljenja ste otroka Vi s.prejeli v oskrbo. Par mesecev Vam je nezakon_ka mati plačevala malo odškodnino, zadnje leto ir, nič. Sodaj hoče vzeti otroka zopet k sebi, čeirav jc brez sredstev, Vi bi pa radi otroka in.eli za svojega«. Vprašate, ali smete otroka nirlržati ali ne. — Po zakonu ima nozakonska mati prvenstveno dolžnost in pravico oskrbovati, odnosno vzgajati otro!:a. Ona odloča, ali hoče vzgojo voditi sama ali pa jo oskrbeti po drugih osebah. Materina vzgoja pa ni stvar =vobodnega preudarka, marveč stoji pod nadzorstvom varuha in čeprav je mati sama varuhinia, pod viSjim nadzorstvom varstvenega sodišča. Sodif zlasti poseže vmes, ako mati svoje dolžnosti zanemarja ali krši, ter odredi potrebne ukrepe in iih tudi izvede. Meroda_na pri zadevnih okrepih je dobrobit otroka. Potemtakem ima mati vsekakor pravico /.ahtevati izročitev otroka od Vas, Vi pa opozorite varuha ali varstveno sodišče na dejanski položaj ter predlagajte, da se otroka prepusti Vam v oskrbo in vzgojo. Pogoji za posvojitev. Isti. Reje omenjenega dečka ne morete kar tako sprejeti za svojega, odrr>sr.o gs. posvojiti, marveč morajo biti izpolnjenl sledeči pcgoji: Posvojitelj ne sme imeti lastniji zakonskih otrok, star mora biti najmanj 40 let, posvojenec pa mora biti najmanj 18 let mlajši nego posvojitelj. Kdor je poročen, zamore kakega otroka posvojiti le v soglasju s svojim zakonskim drugom, razen ako je zakon ločen ali zakonski drug za umobolnega proglašen ali neznanega bivališča. Ako je posvojeni otrok maloleten, je potrebno za posvojitev dovoljenje zakcnskcga očeta ali nezakonske matere, varuha in sodišča. Pogodbo o posvojitvi je treba napraviti v cbliki notarskega zapisa ali jo dati overoviti po sodišču ali javnem notarju ter jo predložiti v potrditev političnemu oblastvu ter sodišču. — Kot rejenca pa morete otroka sprejeti brez kakršnihkoll pogojev. VStetje preve. pla_anih obresti. M. J. v B. Ako pravite, da dolg ni pod zaščito, potem določba o višini obresti in vštetju preveC plačanih obresti sploh ne velja za ta dolg. Ako pa je doig zaš.iten, potem se presežek obresti, v kolikor ste jih za čas od 23. novembra 1933 do 26. septembra 1936 plačali več kot 1%, všteje v prvi obrok. Prisvajanje mejne zemlje in »ekanje ob meji. Ureditav meje. M. T. B. Kupili ste pred deaetimi letl gozd ter ga mirno uživali v tistih mejah, kakor jili jo prodajalec že 25 let. Mejaš se ni doslej nikoli pritožil, sedaj pa je posekal nekaj dreves ob meji na Vašem svetu in si lasti tudi nekaj Vaše zemlje. Ob meji ni nobenih mejnikov. Vprašate, kaj naj storite, da se zadeva mirnim potom uredi. — Poskusite predvsem urediti mejo ter postaviti izvensodno sporazumno mejnike. Pri tem ne potrebujete sodelovanja nobene oblasti. Ako mejaš ne bi pristal na mirno izvensodno ureditev meje, boste pač morali predlagati ureditev meje po sodišču. Ako prometna vrednost mejnega prostora ne presega 500 din in bosto dokazali Vašo močnejšo pravico (priposestvovanje), bo sodnik dolo.il mejo, kakor ste jo i pripcsegtvovali, in sicer dokončno v nespornem pcstopku, pri čent.M1 is dopusten le reTturz na okrožno sodišže. Kdor si v tem pOstopSHJU na^ jame zastopnika, ga mora sam plačatL V ostalem trpe stroške postopka (sodne komisije, tivent. geometra) stranke po meri svojih meja. Če j,. bil pcstopek povzročen z motenjem mirne posesti (kot v Vašem primeru), sme sodišče izreči, naj trpi stroške postopka docela ali deloma stranka, ki je spor povzro.ila (Vaš mejaš). — Ako se močnejša pravica ne da dokazati, ugotovi sodišče lr.eje po zadnji mirni pose3ti. Če se tudi ta posest ne da ugotoviti, se sporni mejni prostor razdeli po pravični oceni sodišča. — Ako je rnejni prostor vreden več kot 500 din, je vsaki stranki na prosto dano, da najkasneje v treh mesecih od dne pravomočnosti odločbe, izdane v nespornem postopku o ureditvi meja, uveljavi svojo močnejšo pravico s pravdo. Zakonca naj bosta »dediča drug za drugim«. B. A. v Z. V ženitnem pismu sta zakonca določila, naj bosta dediča »drug za drugim«. Pravite, da sta takrat zakonca posedovala le neko malo posestvo, pozneje pa je mož pridobil neko velepcsestvo in mnogo denarja, pa je tudi vse to pripadlo ženi, kar se Vam ne zdi prav. — Zakonca sta o.ividno sklenila dedno pogodbo. Z dedno pogodbo zamoreta zakonca drug drugemu obljubiti bodočo zapuščino ali del zapuščine. V bodo-o zapuščino spada seve vse, kar zapustnik pozneje pridobi in ob svoji smrti še ima v lasti in ne le to, kar je imel premoženia ob času sklepanja ženitnega pisma, odnosno dedne pogodbe. Na drugi strani pa bi smel vsak zakonec za časa življenja svobodno razpolagati s svojo imovino, jo eventuelno prodati, tako, da bi ob smrti enega drugi ne imel kaj podedovati. — Nujnega deleža svojim otrokom zakonca z navedeno pogodbo nc moreta kratiti, pač pa presežek do zakonitega. Ako je v zapuščinskem postopanju sodni komisar izjavil, da mora vdova prevzeti celo zapuižčino, je najbrž to odredil zapustnik s kako poslednjevoljno izjavo. Ne glede na to pa bi dedič, ako je v zapuščinskem postopanju s prevzemom zapuščine po vdovi soglašal, sedaj ne mogel proti temu ničesar več ukreniti. Tovorni avto — poraba bencina. F. Dolenc pri Sv. L. Tovorni avtomobili imajo navadno preko 100 konjakih sil do 150. Bencina porabijo 60 do 100 Htrov na 100 km, nafte pa četrtino manj. Cena nafte je 3.30 din, bencina pa 6.30 din za liter. Odgovort na ostala Vaša vprašanja slede pod drugimi rubrikami. Anemija. F. Majcen v G. Vprašate, kaj je to anemija, dali je to bolezen in kako se zdravi. •— Ta tujka pomeni slabokrvnost. Izjemoma Vam damo kratek zdravatveni nasvet. Ker je slabokrvnost posledica kvarnih zunanjih vplivov, pomanjkanje zraka in svetlobe, slabe hrane in nege, zgube krvi in podobno, ie treba atr«"ie.i predvsem za odstranitvijo jteh vplivov. Slabokrvneža je treba splošno okrepiti. To se pa ne closeže s tako zvano »močno« hrano, ki jo je baš rnasprotno v tem primeru odklonlti; priporoča se priprosta, lahkoprebavljiva, nedražeča hrana (mleko, sadje, sočivje, lahke moCnate in jajčne jedi). Koristne so sončne in zračne kopeli, sončno, suho, čiato in mirno stanovanje, topla obleJta, vaakodnevno umlvanje vsega telesa. Trgovec računa pretirane obresti in ne dovoli znižanega dolga. L. T. v D. Trgovec Varn je poelal račun, v katerem navaja posamezne svoje terjatve, računa od nekaterlh po 12%, po 9% in 8% ter Vam noče prlznati nobenega znižanja, Ceprav ste zaščitena kmetica, čeS, da je trgovec. Prosite, naj ra.un pregledamo in pojasnimo, ali je pravilen ali ne. — Predvsem poudarjamo, da trgovci za svoje terjatve ne uživajo privilegiranega stališča zato, ker so trgovci, marveč določa uredba o likvidaciji kmetakih dolgov, da se ne znižajo le tisti dolgovi zasebnlm upnikom, ki izvirajo iz nakupa blaga na up all iz obrtnega dela. Pod blagom pa se razumejo življenjake potrebščine (kakršne so Cloveška in živalska hrana, pohiStvo, obleka), orodje in kmetijske priprave, ki se ukoriž.ajo samo z uporabo človeške in živalske mo.i. Morali bi torej vedeti, ali rea vse terjatve trgovca zoper Vaa izvirajo le iz nahupov blaga na up, ali pa morda vsebujejo tudi kaka posojila. Kaj pomeni >Terjatev Bovha Antona«? — Nadalje opozarjamo, da Vam trgovec računa tudi obresti od obresti, kar je nedopustno, ako ni bilo posebej dogovorjeno. — Od piavdnih in izvršilnih stroškov istotako niste dolžni plačati nikakih obresti. Trgovec jih je od 1. januarja 1930 naprej računal! — Terjatve na zaostalih obrestih zastarajo v treh letih. Ako ste pla.ilo obresti obljubili ali zadevni dolg priznali, začne teči zastaralni rok od dneva obljube ali priznanja znova. — Končno Vas opozarjamo, da mora trgovec napraviti novo obveznico in jo z obračunom poslati občinski upravi, Ako pri obCinl med Vami in trgoveem ne pride do sporazuma inne boste hoteii podpisati nove obveznice, bo občinsko oblastvo Vaju oba napotilo na sodišče. Tam boste lahko stavili Vaše ugovore, odnosno z ozirom na naša gornja pojaanila prosili sodnika, naj toCno pregleda ves trgovčev rafiun, zlasti, ali gre res le za nakupe blaga; da se ne bodo računale obresti od obresti od stroškov; ali je že kaj obresti zastaranih. Pazite, da Vam ne bo trgovec računal (kakor ie to sl"*-H v noslanem računu) obresti od zneska 23.000 (v katerem so gotovo vs6toovani tudi stroški) od 1. januarja 1927, ker jih sme glasom poravnave le od 1. februarja 1927. Dokler se pri sodišču ne bo sestavila nova obveznica, niste dolžni ničesar plačati. Vam se za obveznico ni treba brigati, marveft je dolžnost upnika, da uvede potrebnl postopek. Prošnja za nadaljno znižbo preko 50%. F. R. S. v R. Sodišče Vam je že znižalo dolg za 50' Vprašate, ali lahko prosite še za nadaljno znižbo, ko ne zmorete dosedaniih obvez in ste slišali, da vsebuje dodatek z dne 29. decembra 1937 k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov nekaj novih ugodnosti. ¦—¦ Omenjeni dodatek nima določb v yašo korist. Uredba z dne 26. septembra 1936 je predvidevala možnost. da zniža sodišče dolg tudi nad 50% dolžniku, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% avojega dolga — a le v primeru, ako je doižnik to dodatno znižanje zahteval do 26. septembra 1937. Mi smo v Ljudskem pravniku ponovno na ta rok opozorili — žal ste ga zamudili. Takse za pravdo. Isti. Ne moremo Vam točno odgovoriti, koliko .taka boste morall plačati v omenjeni pravdi, . r niste navedli, za koliko boate tožili. Takse se namreč plačujejo po vrednosti spornega predmeta. V malotnem postopku je dolo.ena povprečna taksa, ki znaša, ako vrednoat spornega predmeta ne preaega 100 din, le 3 din (za ves postopek z vsemi vlogami, zapian^ki, prilogami, odločbaml in poravnavami vred), ako znaša nad 100 din do 250 din le 7 dir, čez 250 do 500 din pa le 10 din. Ako pa postopek ni maloten, je treba kolkovati vsako navadno vlogo pri vrednosti spornega predmeta do 500 din s 50 p (za vaako polo), čez 500 din do 1000 din z 1 din, čez 1000 din do 3000 din s 3 din, čez 3000 din do 6000 din s 5 din, čez 6000 din do 10.000 din s 7 din, čez 10.000 din do 25.000 din z 10 din itd. Tožbe, ugovore zoper plačilne naloge, odpovedi in ugovore zoper odpovedi je treba kolkovati v dvakratnem znesku. Za sodne odločbe prve stopnje (sodbe, koncne . lepe) 3e Dlačuje pri vrednosti spornega predrneta do 300 din 10 din. čez 300 din do 500 din 20 din, čez 500 din do 1000 <!...i 30 din, čez 1000 clin do 3000 din 40 din. Ako je vrednost spora čez 3000 din. za vsakih nadaljnih 1000 din še po 10 din. Polovica teh taks se plača pri sodbah radi zarnude ali prifsnanja, za plačilne naloge v cpomlnjevalnam"poetopkii in nekaterih druglh slu.ajih. Navedli smo le glavne, splošne postavke. Pripomnimo le še, da je pocblastila kolkovati z 2 din (za vsakega poobiaatitelja), priloge z 2 din. Feliks Cuček v Selclh. Odgovore na Vaša vprašanja naidete v »Slov. gospodarju« z dne 12. januarja 1938.