Poštnina plačana v gotovini Leto VI., štev. 40 („JutroMxin., št, 230 a) Ljubljana, ponedeljek, 3* oktobra I932 Cena 2 Din lipravuiAtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon št 5122, 8123, 8124 8125, 812& Inserauu oddelek: Ljubljana, Selen« borgova oL — TeL 8492 is 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta Si 18 — Telefon fit. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica SL — Telefon 5t 190. Podr-«Žnte? Jesenice: pri kolodvora *t. l*A Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit 42. podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Ban»- gartnerja. Ponedeljska izdaja Pcnedeljska tadajs »Jutrm« Isbajavaak ponedeljek cjatraj. — Naroča M posebej in relja po poŠti prejemaš* 4 D m, po razna&aleUi dostavljena 6 Din mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ali ca 5. Teleta« St 3122, 8123, 8124, 8125 in 8126. Maribor: Aleksandrova cesta 18 Telefon fit 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova oL 8 Telefon St 190 Rokopisi as na vračajo. — Oglasi po tarifo. ronta vsedržavne stranke se širi T raznih krajih dravske banovine so se vršila številno obiskana zborovanja — Pomembne izjave ministra Mo-horica o razdoliitvi kmeta in o državnem gospodarstvu — Inflacije ne bo — Minister Pucelj na velikem zborovanju v Dolenjskih Toplicah — Tabor narodnega delavstva v Trbovljah — Nova krepka organizacija v Ljubljani Pokret vsedržavne stranke po Jugoslaviji Od nedelje do nedelje se v naši banovini poživljajo in obnavljajo ozki stili med našimi politiki in zavednimi državljani. Nedelja, ki je za nami, je bila v tem pogledu še posebno plodovita. ^linister za trgovino in industrijo Ivan Bohorič je na treh shodih v radovljiškem srezu stvarno, odkritosrčno in zaupanje v državo vzbujajoče razpravljal o naiih življenjskih problemih. Opozarjamo takoj v uvodu na njegova izvajanja. Na Dolenjskem je v Toplicah pri Novem mestu manifestirala za vsedr-žavno stranko Krška dolina, ki je imela v svoji sredi ministra Ivana Puclja. V Trbovljah se je iz rudniških revirjev zgrnilo narodno in stanovsko zavedno delavstvo, da pokaže voljo za izvojeva- nje svojih pravic v strnjeni enotni fronti pod okriljem JRKD. Pa tudi ljubljanska politična kronika beleži lep, razveseljiv dogodek: izvrstno uspel ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za dvorski okraj, ki je od nekdaj steber narodne in napredne Ljubljane. Dravska banovina prednjači v pogledu organizacije vsem drugim v državi. Nedavni ogromni manifestacijski shod v Ljubljani je dal novih pobud, delo se smotreno nadaljuje, ideje vsedržavne stranke zajemajo vedno globlje korenine in dramijo zavest, da bo samo veliki skupni organizaciji možno odbiti vsako poleno, ki nam pade pred noge in trenutno zadrži naš pohod v lepše dni. Trije lepi shodi ministra Mohoriča Bled, 2. oktobra. 1 svoji obljubi, da bo ostal vedno v rajif .ne.j;-ih stikih s svojimi volilci, da jih nroii obvesti o delu vlade in Narodnega 11 vnMva ter da sliši želje in predloge vlilrcv v v rh aktualnih problemih, je po-nec radovljiškega sreza, minister za tr-piviro in industrijo g. Ivan Mohorič pri-reoii zopet tn :»hode v svojem volilnem okraju. V soboto zvečer je posetil Kranjsko £°rp. kjer . e h zbralo v prostrani dvorani h<^c!a riavec lepo število volilcev, zaved-r.ib mož m fantov, pa tudi precejšnje števil takih, Ui so doslej stali ob strani. Danes dopoldne se je vršil velik shod v Lescah., k.j^r so volih i napolnili veliko dvorano nove gole, popoldne pa je pohitel še med svoje volilce v bohinjskem kotu in imel izredno po obiskan shod v Bohinjski Bistrici pred « m kun domom. G. ministra so sprem-5hU gg. narodni poslanec Karel Gajšeb, predsednik sre.-.kp organizacije JRKD, jese-r.f-U;i ; upan Zabkar, podpredsednik sreske organizacije 'n banovinski svetnik, leški župan Ivan Ažman, tainik banovinske organizacije JRKD dr. Marjan Zajec in tajnik sreske organizacije učitelj Humar, Minister Ivan Mohorič je na vseh treh Fhodih obširno poročal o delu vlade in Narodne skupščine, posebno podrobno pa se je bavil s problemom kmečkih dolgov, obrazložil jedro tega vprašanja in v velikih obrisih ot rtal smernice, ki bodo merodajne pri končnem urejevanju tega problema. Pri tem zlasti p«dčrtn), da je vprašanje razdolžit-ve kmetov napačno postavljeno. Ne gre za razdolžitev v smislu besede, marveč pred vsfm za Io, da se n;i pravijo dolgovi in iz p jih izvirajoča finančna bremena znosi jivi pri sedanjih nizkih cenah kmečkih pridelkov in najmanjši rentabilnosti kmečke pojesti. Tu bo treba najprvo urediti vprašanje obrestna mere, ki je sedaj vseskozi previsoka zlasti v južnih pokrajinah, kjer še nimajo tako razvitega kreditnega sistema, kakor je pri nas, marveč je skoro vse de-narstvo, v kolikor se tiče kmečkih dolgov, v rokah privatnikov, ki se drže načela »dinar za banko«, kar pomeni, da mora kmet plačati za vsakih 10 Din letno 12 Din obredi. Odgoditev- plačil v pogledu kmečkih dolgov, ki jo predvideva začasni zakon o zaščiti kmetov, je trajno nevzdržna, ker je spravila v nered vse kreditne odnošaje v trgovini, obrti in industriji. Kmetu se bo moralo pomagati predvsem na ta način, da se bodo dvignile cene kmetijskim proizvodom in z njimi rentabilnost kmečkega gospodarstva. Drugi problem, ki ga je g. minister v svojih govorih obširno obravnaval, je vprašuje našega dinarja. V zadnjih dneh so se zopet začele širiti razne govorice, da je dinar v nevarnosti. »Lahko vam kot minister, ki do dobra poznam vse te stvari, mirno rečem«, je dejal g. Mohorič, »da so vse te vesti brez vsake podlage. Naš dinar ni v nobeni nevarnosti. Vse je v redu, kakor je to predpisano po zakonu: zlata podlaga, ki je določena na 85 odstotkov, in noben bankovec. se ne tiska, ne da bi bila zanj podana ?lata podlaga! Dokler pa je podana zlata podlaga, dinar ne more pasti. Tudi vse govorica o inflaciji so brez podlage. INFLACIJE M ix JE NE BO! V zvezi s trm je g. minister pojasnil vzroke, ki so dovedli do nihanja dinarskega tečaja v inozemstvu. Ko so se vse države zaprte v pogledu denarnega prometa, in izdale stroge devizne odredbe, tudi naši državi ni preostalo nič drugega, kakor da seže v zaščito domačega gospodarstva po enakih ukrepih. Zaradi tega je bila svoječasno izdana zapora nad dobroimetji tujih kapitalističnih združb v naši državi, ki so zastopane v raznih industrijskih in denarnih podjetjih ter v zavarovalnicah. Pozneje pa je bila ta zapora ukinjena in tako je nastalo naenkrat okrog 100 milijonov dinarskih dobro-imetij svobodnih. Ta denar je nato naenkrat prišel na trg in to je povzročilo, da je dinarski tečaj postal nestabilen. To pa je za vsakega poznavalca stvari le prehoden pojav, ki nima nobene osnove v naši notranji gospodarski situaciji. Naše narodno premoženje znaša okrog 80 milijard, dočim znašajo dolgovi le okrog 40 milijard, tako da o kaki prezadolženosti ne more biti govora in je torej tudi ni nevarnosti za obstoj dinarja. Vsi oni pa, ki so se vznemirjali za- radi teh pojavov, se lahko pomirijo, kajti vlada je storila vse, da takoj uredi plačilne odnošaje z vsemi v poštev prihajajočimi državami. Baš danes je odpotovala v Kim posebna komisija trgovinskega in finančnega ministrstva, ki bo vodila pogajanja r. italijansko vlado glede klirinškega sporazuma, ker je zlasti važno za naše kraje, ki izvažajo v Italijo. V svojih ostalih izvajanjih je g. minister podčrtal važnost solidarnega dela baš v teh težkih gospodarskih časih in je naglasil, da se v svrho čim bolj organiziranega dela ustanavlja močna, vsedržavna jugoslovenska stranka, ki naj jo vsi podpro. Preko stranke bo mogoče uveljaviti vse posebne želje in zahteve in tako uravnati državno politiko in gospodarstvo tako, da bo odgovarjalo sedanjemu gospodarskemu položaju in potrebam sedanjega časa. Zborovalci so sprejeli izvajanja g. ministra z velikim odobravanjem in dolgotrajnim pritrjevanjem. Vsem trem shodom je predsedoval gosp. žabkar, ki je s svoje strani opozoril volilce in vse trezne može in fante, pa tudi ženske, na važnost organizacije. Dr. Zajec je obširno orisal pomen stranke in razgalil početje nasprotnikov, ki se s svojimi neprestanimi prorokovanji od dne do dne bolj blamirajo. Podčrtal je lep razvoj strankine organizacije v dravski banovini, kjer je že nad 60.000 organiziranih članov in naglasil, da so vrata vsakomur, ki hoče pošteno in iskreno sodelovati, vselej odprta. Narodni poslanec konjiškega sreza Karel Gajšek, sedaj notar v Kranjski gori, je obširno poročal o delu Narodne skupščine in je v lepih besedah orisal složnost, ki vlada v novem Narodnem predstavništvu. Sedaj ni več strankarskih prepirov, ne prepirov o tem, kako naj bo urejena država, marveč je vse delo Narodne skupščine posvečeno v prvi vrsti reševanju gospodarskih problemov, predvsem onih, ki teže glavni del našega prebivalstva, kmečki stan. Pozval je zboro-valce, naj tudi v bodoče podpirajo svojega poslanca ministra Mohoriča in naj se ne dajo zapeljati od raznih zapeljivcev, marveč se združijo v okrilju JRKD v mogočno falango, ki bo lahko kljubovala vsem viharjem. Tudi njegove besedo so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim odobravanjem. O potrebah in razmerah radovljiškega sreza je govoril Ivan Ažman. Na vseh treh shodih je bilo opažati tudi navzočnost ženskega sveta, kar je vsekakor razveseljiv znak, da so se polagoma začele tudi naše ženske zanimati za javna vprašanja. Z željo, da bi se čimprej zopet povrnil v njihovo sredo, so se zborovalci poslavljali od g. ministra in mu sporočili tudi še razne želje in prošnje, zavedajoč, se, da imajo v ministru Mohoriču zares človeka, ki si neumorno in z največjim razumevanjem prizadeva na merodajr mertih uveljaviti interese svojih volilcev in svojega, gospodarsko gotovo najbolj kompliciranega sreza. življenje obračalo dalje. Komurkoli izmed nas boste odrekli svoje zaupanje —-storil bo. kakor stori pošten in pameten oče na gruntu, kadar sporna, da ne more več gospodariti: sinu izroči ključe in gre v svoj kot. V življenju države gre za življenje človeka. Človek je najvišja vrednota na svetu in s takšno stvarjo se ne smemo igrati. Ne stojte daleč stran pre-križanih rok, pridite zraven, pomagajte, skrbite, kako se naj vse uredi, delajtef Koristili boste sebi, koristili boste narodu, koristili boste državi. — Gospoda ministra je množica ves čas prekinjala z ikrenim odobravanjem, in ko je svoj govor zaključil, ga je obsula z nezadržanim aplavzom. Predsednik sreske organizacije JRKD dr. Režek iz Novega mesta je v zanos-nem govoru pozval navzoče, naj se organizirajo v stranki, nato pa je šolski upravitelj Gregorc prečital resolucijo, s katero se poziva vodstvo JRKD, naj vztraja v svoji politiki, naj se izvede zakon o agrarni reformi, naj se vsa politika vrši v smislu interesov kmetskega stanu, na i banovina kupi toplice, naj se pomaga Dolenjski, ki nima industrije, katere zemlja ni rentabilna in ki ji je treba elektrifikacije, boljših prometnih zvez in živahnejšega tujskega prometa. Ob zaključku se je predsednik še en- krat zahvalil gg. ministru in vsem ostalim govornikom, nato pa je pozval zboroval-ce, naj pridejo k ministru, če imajo na srcu kakšne stvari. V dvoranici pri Gašperju se je razvila pravcata generalna komisija za vse osebne, socialne, gospodarske. pravn. in administrativne zadeve, ki jih je kdo imel na srcu. Minister Pu-cclj je s poslancem Klincem vsakemu posebej obljubil svojo pomoč. Vsi ti razgovori državljanov s svojim ministrom, kakor so se vršili v tej dvoranici, so bili •živ dokaz, koliko resne demokratičnosti odlikuje naše vodilne politike. Na koncu je šef toplic dr. Konvalin-ka. povabil ministra in ostale goste, naj si ogledajo zdravilišče, ki je brez dvoma med našimi vodilnimi zdravstvenimi ustanovami. Razkazal je kopališča in hišo, ki je z notranjim komfortom okusno moderniziran star grad. tako da druži v sebi vso lepoto starinske romantike in vse udobje, kakor ga zahteva naš čas. G. minister se je prav pohvalno izrazil o vidnem napredku zdravilišča, nato pa se ie v avtomobilu odpeljal proti Novemu mestu. Današnja nedelja pomeni za Toplice važen datum v njihovem življenju in nobenega dvoma ni. da bodo od napredka JRKD v tem lepem kraju deležne vseh koristi tudi Toplice same. Velik tabor narodnih rudarjev Pomembna manifestacija Krške doline Dolenjske Toplice, 2. oktobra. Davi se je po jutranji maši vršil na trgu pred cerkvijo javen politični shod, ki ga je sklicala krajevna organizacija JRKD in na katerega so prišli poročat minister za socialno politiko Pucelj, poslanec novomeškega sreza Kline ter funkcionarji stranke iz Ljubljane in Novega mesta. Sredi trga so prireditelji postavili oder, okrašen z nacionalnimi zastavami ter s kraljevo sliko; prostor med cerkvijo n topliškim poslopjem, ki mu daje poseben izra? tipična slovenska košata lipa. pa je zavzela množica občinstva, ki je prilrtela na zborovanje od blizu in daleč. Shod je bil v vsakem pogledu lepa, !mpo-zantna manifestacija kmečke množ;ce za nacionalno politiko, za državo in kralja, tako da si Topličani ponosno lahko čestitajo za ta uspeh. Toplice pa so tudi v resnici med najbolj nacionalnim: kraji naše .epe Dolenjske: krajevna organi?aci-ja JRKD šteje 183 članov ter se živahno razvija navzgor. Predsednik organizacije Rom je otvoril zborovanje, pozdravil narodne zasiop-nike in visoke funkcionarje, predvsem ministra Puclja, domačega poslanca Klin-ca. zastopnika banovinske organizacije JRKD dr. Cepudra, s reškega načelnika dr. Zakrajška, nato pa je sporočil, da sta se bivši poslanec župnik Barle in ljubljanski župan dr. Puc, ki sta bila vabljena na zborovanje, opravičila, da st» zadržana. Nato je izpregovoril poslanec Kline, ki je v obširnem, mirnem in stvarnem poročilu obrazložil delo naših poslancev v parlamentu in podrobno govoril o vseh političnih vprašanjih, ki posebej zadevajo našega kmeta. Da je parlament odpravil žitni režim, da je odpravil kuiuk — to je kmetu v znatno korist. Zemljiški davek se se znižal za 20%. S trošarino so imeli poslanci mnogo dela, preden se je to vprašanje uredilo. Zdaj so naši kmetje prodali precej več vina, odkar gia lahiko na prosto roko prodajajo od 5 1 navzgor, toda poslanec opozarja ljudi, naj v tej zadevi ne prestopajo zakona, kar mora roditi neprijetne posledice. Najtežje vprašanje, pred katerim stoji naš kmet, in eno najvažnejših vprašanj naše državne politike pa je vprašanje razdoližitve. Doslej se je doseglo vsaj to, da so se znižale obresti, ki so po nekaterih krajih države znašale prej včasih po 20. celo po 40%, in so se ljudje kar čudili, ko je vlada odpravila to oderuštvo. O razdolžitvi kmeta se v Beogradu stalno živahno razpravlja in vprašanje se bo uredilo, kakor vse kaže, na ta način, dia bi mali dolžniki odplačevali svoje dolgove na obroke, za več-j? naj bi se uvedla neke vrste poravnava, kakor je običajna za trgovce, za ostale terjatve pa naj bi se znižala obrestna mera. V parlamentu in v vladi je dodobra prodrla zavest, da je kmet steber države in vsi faktorji vneto delajo v korist kmeta. Kmalu bomo dobili nov občinski zakon; ž njim bo deloma tudi rešeno vprašanje decentralizacije. Veliko stvari bo prešlo v področje banovinskih svetov, ood česar bodo imela koristi vsi, tako kmet kaikor država. Eno naših prizadevanj pa gre za tem, da kmetje dobimo svojo kmetijsko zbornico, kakor imajo podobne zbornice vc.i stanovi, da bo organizirano in smotrno zastopala vaše interese. — To zborovanje smo sklicali, je poslanec Kline zaključeval svoj govor, da vam obrazložimo vse te stvari in da vam obenem povemo, da je v naši stranki prostora za vsakogar, kdor 'e pošten in kdor zna ceniti pošteno delo. Ne dajte se zavajati od liudi, ki še zmerom sanjajo o minilih časih; ti časi se ne bodo nikoli povrnili, ne dajte nič na prazne besede, temveč verjemite samo temu, kar vidite sami. — Poročilo svojega poslanca je občinstvo s toplim odobravanjem sprejelo na znanje. Za njim je povzel besedo dr. Cepuder iz Ljubljane. V svojih tehtnih izvajanjih je živo naglašal razliko med nekdanjo in sedanjo dobo. ki jo je ustvaril zgodovinski 6. januar in ki se kaže v neštetih stvarnih primerih našega življenja. Slovenija je nrej plačevala 15% vseh davkov v državi, čeprav po velikosti predstavlja samo 8% države. Ta krivična odmera se je do danes izravnala tako. da plačujemo zdaj Slovenci samo 10% vseh davkov. Zdaj se delo v parlamentu vrši na trezen, stvaren način, brez kričanja ln brez demagogije, ir. uspehi tega parlamenta so veliko večji še v tej težki krizi, kakor pa so biti uspehi parlamentov v prejšnjih, mnogo lažjih dneh. Kralj je narod pozval na konstruktivno delo. zdaj je delo edini ukaz in prazno je vsako upanje, da se nekdanji časi kdaj povrnejo. To vam jamči že sama oseba našega vladarja, ki je potomec kmečke rodbine, a to jamčimo tudi mi sami, ki se moramo zavedati svoje odgovornosti nasproti mladini, ki prihaja za nami. Novi zakon o decentralizaciji bo prinesel prav za prav več avtonomije, kakor so jo kdajkoli hoteli realizirati oni, ki so zmerom največ govorili o nji. — Naša stranka JRKD, ki je na svojem mogočnem pohodu organizirala v svojih vrstah že 275 srezov, je sredstvo in orožje, s katerim se vi lahko borite za svoje interese. Kdor bo ob strani stal, bo škodil samemu sebi. — Izvajanja dr. Cepudra so prisotni živahno odobravali. Nato je simpatično pozdravljen stopil na govorniški oder minister za socialno politiko Ivan Pucelj. V obširnem, veselo duhovitem, pa obenem globoko resnem govoru, ki je kazal vse vrline odličnega govornika, je naslikal, kako brezumno in brezupno je prizadevanje onih, ki so v sedanji politiki prav za prav samo vlak zamudili, pa zdaj upajo, da se bo danes ali jutri svet začel sukati po njihovih bednih željah. Obširno je razpravljal o socialnem in gospodarskem položaju našega kmeta, živo je slikal zgodovinski razvoj, ki je korak za korakom prinašal kmetu svoboščine in zemljo, in je dokazoval, kako živ krst na svetu ne more pričakovati, da se mu bo kdaj zbolj-šal njegov položaj, če bo žalostjo ždel za pečjo doma in bo pustil, da se brez njega godijo vse reči. Bodite zraven. Je pozival navzoče, ne zanemarjajte svoje pravice, da soodločate, ne puščajte vajeti iz rok. Na vas je, kako bo država vozila, samo pridite zraven, samo zgrabite za vajeti. V kratkem, kakor vse kaže, boste spet volili, pripravite se na ta čas. Kakor boste wlili, tako se bo naše javno Trbovlje, 2. oktobra. Dopoldne se ie vršil na vrtu Rudarskega doma velik tabor narodmega delavstva, katerega so se udeležili rudarji in vseh revirjev TPD. Obsežni prostor ie bil zaseden do zadnjega kotička. Tabor je otvoril vodil predsednik Narodm« strokovne zveze iz Trbovelj g. Koren, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa drage goste, predvsem predsednika NSZ Rudolfa Juvana. zastopnika banovinskega odbora JRKD dr, Alujeviča, ter zastopnike krajevnih organizacij iz Maribora, Senovega, Hude jame, Zabukovice. Zagorja in Loke. Opravičil ie ministra dr. Kramerja, ki je bil zadržan, ravno tako narodnega poslanca dr. Rapeta. Ko* prvi govornik je nastopil Rudolf Juvan. ki je orisal žalostni položaj po rudarskih revirj.ih, kijer viadata velika beda in brezposelnost. Današnji tabor ima namen, da opozori vlado in vse merodajne činiteiie na te obupne razmere, ki kličejo po nuimii odipomoči. Bliža se zima in z njo tud.i trpljenje, ki ga bodo morale prenašati revne rudarske družine. Nade. da se bo z nastopajočo zimo povečala produkcija premoga, so se razblinile, kaiti v skladiščih TPD se nahajajo ogromne množine nakopičenega premoga. Vse to so posledice vleki krize., kii vlada po vsem svetu. Cez noč odipraviti krizo je nemogoče, tega se dobro zavedamo vsi, vendar se pa da primemo olajšali, ako bi kapitalizem prevzel de! težkoč, ki jih je prinesla s seboj svetovna kriza, ne pa, da vse prelaga na rame delavstva. Nujna je potreba vsega delavstva, da se združi v močno falango. Delavstvo naj pozabi na vse medsebojne razprtije in nastopi složno v borbi za svoje pravice, ki trtu gredo po božjih in človeških postavah. Današnji tabor ima namen postaviti smernice v borbi za dosego delavskih pravic, katere je mogoče rešiti !e v okrilij« naše države, ki nam mora biti vsem sveta. S složnim nastopom si bo delavstvo priborilo upoštevanje njegovih upravičenih žeiPia in potreb. Drugi govornik iz Ljubljane, dr. Branko Ahijevič je tudi opravičeval odsotnost g. ministra dr. Kramerja in dr. Rapeta, ki sta bila pozvana med naše južne brate, in sicer minister dr. Kramer v Barojaluko, dr. Rape pa v Kumanovo, kar najlepše dokumentira bratsko slogo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je nujno potrebna za notranjo ureditev naše države. Delavstvo mora v njej nastopati zdruzeno. ako hoče doseči svoje pravice, mora se organiz'rati. da bo lahko £0 odločevalo v vlad: m takrat bo moral popustiti tudi kapitalizem. Smo za socialno skupnost, smo za državo, aii zahtevati moramo socfjataih pravic za vse enako, kajti vsi smo pripadniki istega naroda. Vsedržavna stranka JRKD zaiema vse sloie in se bo za pravice vseh s'oiev borila enako. Srbe, Hrvate in Slovence mučijo iste težave, zato ie potreben složen nastop vseh v borbi za dosego boksih in pravičnejših razmer v državi, za velika načelo socialne pravice. Zastopnik mariborske organizacije JRKD g. Bajt se je spominjal one delavske sol;-darnosti, ki je vladala v Trbovljah pred 12 leti in b: je dosegla tudi lepe uspehe za delavstvo. Zaradi koritarstva posameznih se je solidarnost delavstva razbila in danes ne predstavlja delavstvo tiste sile, ki bi jo lahko in ki bi bila potrebna za dosego boljših delavskih razmer. Čas bi že bil, da se delavstvo otrese raznih internacijo-nal in da se združi v veliko naciionalno delavsko organizacijo, kakor je to storilo v drugih državah. Angleški delavec je ponosen, da je Anglež, enako nemški in francoski, le naš delavec se hoče še vedno oklepati neke meglene mednarodnosti. Tudi naš delavec naj se že enkrat zave, da je Jugosloven in da mu je edina rešitev v močni jtugoslovenski državi! Internaciiona-lizem mu je prinesel le to, da se v naši naciijonalni državi šopirijo tujci, ki odSeda-jo kruh domačinom. V domači državi kruha najprej domačim in šele. če ga je več, naj ga dobe šu tujci! S pozivom na navzoče delavstvo, naj se organizira v svoji nacijonalni organizaciji, ie g. Bajt zaključil svoja izvajanja. G. Brilej s Senovega je očrtal razmere, kj vladajo v senovsikem revirju, g. Knez pa je govoril o razmerah v Hudi jami G. Kra-vos, tajnik glavnega odbora NSZ. ie poročal o razmerah v delavskih zbornicah. Gotova skupina zahteva sedaj volitve vanje. To je NSZ zahtevala že pred dvema letoma, ali takrat ie baš prva skupina bila proti volitvam. NSZ je tudii sedaj za volitve, vendar pa zahteva, da se izvrši poprej v vseh delavskih zbornicah temeljita revizija. Predsednik g. Koren ie prečital resolucije, ki jih je delavstvo sprejelo soglasno, nakar je zaključil izredno lepo uspeli tabor narodnega delavstva. Vzoren ustanovni zbor v Ljubljani Ljubljana, 2. oktobra. V gostilni pri Mraku na Rimski cesti se je vršil v soboto zvečer ustanovni občni zbor krajevne orgarnizacije JRKD za dvorski okraj. In zopet je bila to lepa ljubljanska manifestacija za stranko in njen program. Ze davno pred 20. uro je bila dvorana polma, odpreti so morali slednjič tudi sosedine prostore, da so lahko poslušalci sledili izvajanjem govornikbiasti in izvedbi revolucije, kj se v h c'erjevski organizacije v Neukolnu prestopili v komunistični list Welt am Abeii 1 celo poroča, da so glavni voditelji iiiUerjevske organizacije v Neukollnu prsstopil; v komunistično stranko. čestitke hitlerjevcev Hindenburgu Nezadovoljstvo s Papenovo agrarno politiko — Naraščanje stavkovnega pokreta zaradi znižanja mezd Objava Lyttonovega poročila Poročilo priporoča sklicanje konference za določitev nove uprave Mandžurije Zasedanje velikega fašističnega sveta Pred odločitvijo o nadaljnjih smernicah italijanske zunanje politike « v m V proslavo 70 letnice ustanovitve Južnega Sokola se bo vršil prihodnje leto na Vidov ii!an pokrajinski zlet s tekmami in sokolsko razstavo Krasno uspel sestanek pri Ljubljanskem Sokolu Ljubljana, 2. oktobra. Današnja doba v resnici ni kaj prida za slavljenje različnih jubilejev, toda mimo t? k o pomembnega, kakor je 70-letnica, odkar obstoja na jugoslovenskih tieh S°-kol^tvv, nikakor ni mogoče iti. Sokolska organizacija je med Slovani bila, je in bo ostala baš zaradi svojega globoko pre-mišljenega idejnega jedra vedno prva telesno in moralno vzgojna ustanova, saj ji je že njen ustanovitelj doktor Miroslav Tyrš ob ustanovitvi dal neizmerno bogat vzgojni program, ki obsega telesno in moralno vzgojo celotnega naroda vseh slojev in plasti, brez razlike vere. Tyrš je bil, ki je naglasil, da mcrajo slovanski narodi, po številu manjši, razviti svojo podvojeno, potrojeno delavnost, ako nočejo, da jih prehiti duh časa in njihovi sosedje. Vsak narod ie vedno prenehal obstojati šele takrat, ko je oslabel v svoji notranjosti; nikdar ga ni doletela ta usoda ob času njegove čilosti in notranjega zdravja. Za-to pa smatra Tyrš baš Sokolstvo pozvano, da s svojim delovanjem, s svojo večno svežostjo, s svojo vzgojo vzdržuje kolikor nogoče ve.= n-irod pri oni svežosti. delavnosti in večnem kretanju, ki ne dopušča narodom umirati, temveč jih napravlja v njihovem boju za obstanek vedno krepke, vedno pripravljene za obrambo njihovega obstoja. Ko je leta 1862 sredi februarja zasveti'.a sokolska iskra tamkaj v zlati Pragi, j'; kaj kmalu završalo tudi na slovanskem j igu, v beli Ljubljani, med slovenskimi rodoljubi. In že 27. julija tistega leta so se sestali bratje, njih 51 po številu, ter izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev Južnega Sokola, kakor so nameravali nazivati nrvo, za tedanje avstrijske razmere brezprimerno re-v 3'ucijonarno društvo. To je tudi kaj kmalu zavohala avstrijska vlada. Nad 13 mesecev ni hotela potrditi predloženih pravil, ^ibro sluteč, da se je z ustanovitvijo So-' d1 c. v Pragi in osnovanjem Južnega Soft-)'a v Ljubljani po dolgih stoletjih mračnega. brezidejnega robstva posrečilo najti prvo skupno trdno vez med severnimi in južnimi Slovani. To je bila misel sokolska. Prva glavna ustanovna skupščina Juž-rega Sokola se je vršila 1. cktobra 1863 t"r je bil izvoljen za starosto br. dr. Et-Vn Kosta, za prvega načelnika-učitelja i vlovadbe pa dr. Stevan Mandič. In z delo m prveea sokolskega društva na jugu s je pričelo. Predaleč bi zašli, ako bi ho-t--li sedaj naštevati vse razne dogodke iz tako bogate zgodcvine prvega našega sokolskega društva. Najbolje je, da rečemo kar s svetim pismom: iz malega semena je vzraslo v teku nekaj desetletij veliko, ogromno sokolsko drevo, ki obsega na severu in jugu, kjerkoli prebivajo Slovani, velikansko množico velikih vej in vejic in ki v javnem življenju svojih narodov nekaj pomeni Da je temu tako, pričajo baš napori sokolskih neprijateljev, ki so njemu v protiutež ustanovili protiorganiza,-cije, toda bistvene stvari pa so v svoje .svrhe prikrojili vsekakor, to je nepobitno, iz sokolske ideologije, dcdavši ji bodisi verski, staleški ali kak drug prikladen ckvir. Primeren je bil sklep letošnje savezne glavne skupščine v Beogradu, da se priredi v proslavo 70-letnega jubileja v Ljubljani velik pokrajinski zlet, združen s saveznimi medzletnimi tekma-xni vseh cddeikov v vseh tekmovalnih panogah. Lepše pač ne moremo proslaviti tega dogodka, kakor da pokažemo sadove tvojega dela in se tako na pozitiven način veselimo dosedaj doseženih uspehov in napravim^ nove načrte za bodočnost, radi odpuščajoč pri tem vsem, ki smatrajo, da se je Sokolstvo preživelo ali postalo nepotrebno. O tem bo že še pokazala bodočnost, kdo bo imel zadnji prav. Ljubljanski Sokol, naš jubilant, je izbral prav srečen trenutek za uvod v jubilejno leto. Na sam spominski dan prvega občnega zbora 1. oktobra 1863 je pozval v svojo malo dvorano v Narodnem domu predstavnike vsega ljubljanskega Sokol-stva, zastopnike drugih korporacij m seveda tudi najvidnejše predstavnike našega javnega življenja ter vpričo njih in ob navzočnosti svojega mnogoštevilno zbranega članstva svečano pričel s pripravami 7.a veliki svr j jubilej v prihodnjem letu, na Vidov dan. Lepo, preprosto okrašena mala dvorana še nikoli ni gostila v sebi toliko najodlič-nejših predstavnikov, kakor v soboto zvečer. Ozadje govorniške mize je bilo primerno okrašeno, stara društvena zastava nam je pričala vsem o velikih dogodkih, ki jih je doživela in preživela, poleg nje stoječi lik ustanovitelja Tyrša pa se nam je zdel kakor poosebljena sokolska energija. ki ne pozna težkoč niti zaprek pri svojem delu. Stara zastava. Tyršev lik in konica zelenja naokoli, je bila lepa okrasitev mesta, odkoder je pozdravljal društveni starosta br. Bogomil Kajzelj številno zbrane goste in članstvo svojega ter ostalih ljubljanskih sokolskih društev. Med njimi smo opazili častno dvorno damo gospo Franjo Tavčarjevo, dalje br. bana dravske banovine dr. Marušiča, komandanta dravske divizijske oblasti g. generala Ilica, prvega saveznega podstarešino br. Gangla, saveznega načelnika br. Miroslava Am-fcr* žiča s s. načelnico Skalarjevo in pod-načelnikom Jerasom, župnega starosto dr. Pipenbacherja s svojim namestnikom br. Krapežera in ^župnim tajnikom Flegarjem, bivšega starosto JSS senatorja dr. Ravni-harja, staroste ljubljanskih sokolskih društev inž. Bevca, dr. gubica, šapljo, Pogačnika, Zakotnika, župnega načelnika Vr-hovca in načelnico BoitaVzarjevo, zastopnika ruskih Sokolov br. prof. željeznova, predstavnike sokolskega tiska in celo vrsto odličnih članov - starin jubilejnega društva, polkovnika Novakoviča itd. itd. Vse je prav prisrčno pozdravil br. Kajzelj ter nato v kratkem govoru prikazal lepo, pomembno zgodovino Ljubljanskega Sokola. Zlasti je poudaril dejstvo, da še danes živita dva brata izmed onih, ki so stali ob zibelki našega Sckolstva, br. Peter Graselli in Fran Mulaček, bivši načelnik društva. Njegov pozdrav pa je veljal tudi najvišjemu našemu Sokolu, Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki tako budno in z vsem zanimanjem zasleduje veliki sokolski po-kret po državi. Zbor je z navdušenjem pritrdil predlogu staroste, da se odpošlje udanc-stna brzojavka; istotako je prečital br. predsedujoči pozdravno brzojavko starešini Saveza Sokola kralj. Jugoslavije, prestolonasledniku Nj. Vi». kraljeviču Petru, in brzojavko, namenjeno savezu v Beogradu. Društvo je storilo svojo dolžnost tudi nasproti vsem v Jugoslaviji obstoječim bratskim društvom s tem, da jim je na predvečer svojega vstopa v jubilejno leto posialo krasno poslanico, ki jo je sestavil častni starosta br. dr. Viktor Murnik, dolgoletni bivši načelnik in starosta matičnega društva, pobornik za najgloblje pojmovanje in izvajanje sokolskega dela Er. Kajzelj je prečital lepo poslanico v celoti, vsebujočo kratek, z veliko ljubeznijo pisan historijat razvoja matičnega draštva, ki je potem, ko je prerezalo ledino, kumovalo tolikemu številu drugih sokolskih društev in vsem na čelu vršilo v vsem času svojega obstoja svojo nalogo ne samo z navdušenjem, temveč tako, da ie je soko"ski pokret stvarno razširil iz Ljubljane preko Zagreba v Beograd in obje! sčasoma ves jugoslovenski svet. Z ljubeznijo je Ljubljanski Sokol gojil stike z ostalimi slovanskimi sokol-skimi organizacijami ter je kot vodilno društvo prvi navezal trajne vezi tudi s prijateljskimi organizacijami Slovanom naklonjenih drugih narodov s tem, da je pošiljal svoje tekmovalce tudi na mednarodno tekmovaiišče. Nato je prečital predsedujoči, vršeč s tem prvi korak za proslavo jubileja svojega društva, listo članov slavnostnega odbora, ki mu načeluje br Engelbert Gangl, v častnem predsedstvu pa so še dvorna dama ga. Tavčarjeva, ban dr. Marušič. divi-zijonar Ilič, dalje župan br. dr. D. Puc, savezni podstarešini Pannkovič iz Beograda in Križ iz Zagreba, savezni načelnik Ambrožič in načelnica Skalarieva ter namestnika br. Jeras in s. Trdinova, dalje dr. Fux. staroste vseh žup. Ki prirede pokrajinski zlet, bratje Smertnik, Malovič, dr. šemrov dr. Pipenbacher, dr. Gorišek, dr. Vašič, Ive Polič, Mirko Belič'in dr. Odon Gavrančič, vsi bivši starešine društva, njim na čelu br. Peter Graselli. Ivan Hribar, dr. Ravnihar, dr. Murnik, Drenik, dr. Kanclare, bivši načelniki Mulaček, Fink in Benčan ter staroste vseh ljubljanskih sokolskih društev in ruskih Sokolov. Slavnostni odber pa ima še svoj posebni zlet-ni odbor, ki vrši izvršno funkcijo ter vse priprave za zletne dneve. Kakor je že znano, se bodo vršile vse svečanosti prihodnje leto v strokovnem oziru pod tehničnim vodstvom saveznega načelništva in tehničnega odbora, vse ostale priprave in organizacijo uprave ter gospodarskih poslov pa bo vodilo društvo ob sodelovanju naiodličnejših ljubljanskih sokolskih delavcev iz vseh društev. Predsednik slavnostnega odbora brat Gangl. ki je nato prevze1 predsedstvo, je v krasnem govoru pozdravil naiorei vse svoje sodelavce, nakar je v vznešenih besedah razvil ves program prireditve, naglašujoč pri tem željo: vsi naj doprinesejo vse, kar morejo, da bo proslava tako pomembnega dogodka kolikor mogoče lepo uspela ne samo za matično društvo, nego tudi za celotno jugoslovensko Sok l-stvo. Vsi na i čutijo v sebi klic k delu in naj se zavedajo velike odgovornosti, ki pada na vse Sokole, na one v odb-rih in odsekih, v telovadnicah in zborih, vsepovsod, kjer teče sokolsko delo svojo začrtano pr>t. Pokrajinski zlet naj na prihodnji Vidov dan pokaže vse sokolske vrline. vso veličino organizacije. Oni veliki čut odgovornosti, ki preveva Sokols' - ^ pred lastnim narodom, nam narekuje, aa podvojimo, pot^ojimo svoje sile, da bo zlet v vseh pogledih častno uspel. Tyrš pravi, naj ne gradimo naše bodočnosti nikoli samo s pogledi v preteklost, temveč vse naše prizadevanje naj bo na osnovi izkušenj in na temeljj sedanjosti obrnjeno v bodočnost v duhu večnega nezadovoljstva z doseženimi uspehi, v duhu večnega neprestanega gibania in dela. Ko so bile izvršene še razne forma^o-sti glede delovanja slavnostnega in zlet-nega odbora :n sta bila izvoljena za nsu mestnika predsednika slavnostnega odbora br. župni starost? dr. Pipenbacher ter starosta Sokola I inž. br. Bevc, je zaključil br. Gangl pomebni članski sestanek. Petem so se vsi orisotni še vpisali v društveno spominsko knjigo. Jubilej Ljubljanskega Sokola, pokrajinski zlet v Ljubljani, združen s saveznimi medzletnimi tekmami in savezno sokolsko razstavo, bo obenem lepa in dostojna za-vršitev vseh Tyrševih proslav v naši domovini. Kakor sedaj kaže, sodeč po prijavah, bo zlet najbrž prekršil v vseh dimenzijah naš vsesokolski zlet leta 1922. V notranjosti sokolske kovačnice je seveda že vse pri delu. Tehnično vodstvo bo prav kmalu izdalo predpisane proste in tekmo, valne vaje, pa tudi vsi ostali odseki hodi čim prej pokazali, kaj vSe bo zahteval od nas SoJfolcv pokrajinski zlet ob priliki 70-letnega jubileja Južnega Sokola. Vsi in vse na delo! Zdravo! Lepa jesen, kakor je že dolgo ne pomnimo — Ljubljana |e bil a kakor iznmrla, zato pa je bilo v okolici živahno Mariborski dogodki Ljubljana, 2. ostobra. Kako je bilo lansko jesen, vemo: precej deževno, hladno, neprijetno. Letos pa je vse drugače. Vreme se sijajno drži, solnce še toliko pripeka, da se mnogi hodijo kopat. Večina ljudi jo pa v nede jo najraje ubere na krajše ln daljše izlete. Jesenske barve ljubljanske okolice so letos čudovito lepe. Danes je bila Ljubljana skoraj izumrla, saj pa v njej tudi ni bilo nobene pomembnejše prireditve, še športniki niso imeli posebnega programa. Priv agilne so bile dame TKD Atene, ki so priredile dinarsKi dan. Marsikdo je odrinil obolus za plemenite namene. V soboto zvečer je bilo v Zvezdi sveto-vaclavsko žegnanje bratov Čehov. Seve la je v Kazini bilo prav živahno in res tudi zabavno. Nedelja je potekla v splošnem brez senzacij. Na policiji absoluten mir, pa tudi reševalna postaja je ostala nezaooslen^. Nekoliko več dela so imeli v sprejemnem uradu bolnice, kjer so vpisali nekaj ponesrečencev. Popoldne okrog 17. so s kolodvora prepeljali v bo-nico SOietnega trgovskega pomočnika Vekoslava Volka iz Zagreba. Davi je lezel z več tovariši na Jalovec, pa be ■je odtrgala s stene večja sitala in prilb-tela nanj. Zlomila mu je na desni strani dve rebri, dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. V soboto popoldne je v št. Janžu posestnikov sin Martin Marolt tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Tudi njega so prepeljali v bolnico. V soboto zvečer se je vračal po Vidov- danski cesti domov 331etni delavec Ivan Vilman z Jesenic, ki je iSkal de'i v Ljuo-ljani. Tam so ga brez povoda lapadli neki neznanci in ga osuvali z nož' Dojil je več ran po vsem telesu in je morai v bolnico. • Maribor, 2. oktobra. Lepa nedelja je potekla v znamenju športa in drugih večjih prireditev. Veliko je bilo zanimanje zlasti za sokolske lahkoatletske tekme, ki so trajale v soboto in danes ves dan na letnem telovadišču Sokola I. v mag-dalenskem predmestju. Nastopila je mlada sokolska generacija, ki je pokazala veliko življenjsko silo in disciplino. Od 500 prijavljenih je nastopilo pri posameznih startih okrog 420 tekmovalcev. Vodstvo je bilo v izkušenih rokah in se je razvila vsa prireditev brezhibno. Finalnim tekmam je danes popoldne prisostvovala velika množica občinstva, med odličnimi gosti so bili sreski načelnik dr. Ipavic, župni starosta dr. Milan Gorišek, vpokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, narodni poslanec dr. Pivko ter mnogo zastopnikov mariborskega lahkoatletskega športa. Uspehi, ki jih je pokazala ta prva sokolska lahkoatletska prireditev, so docela zadovoljivi. Mariborski sokolski župi je kot prirediteljici čestitati. Po tekmah so bili v telovadnici inženirske podoficirske šole razglašeni rezultati, zmagovalcem pa razdeljene nagrade in diplome. V mestu je vladalo ves dan izredno življenje. Maribor je obiskalo v velikih modernih omnibusih mnogo Gradčanov in drugih Avstrijcev. Popoldne je bila na Trgu svobode velika dobrodelna tombola Združenja vojnih invalidov. Prvo tombolo je zadela trgovka Cecilija Steinacherjeva iz Studencev, ki je dobila 3000 Din v gotovini, drugo kolarski pomočnik Leopold Reisch iz Ruš, ki je dobil šivalni stroj, tretjo Lojze Karijan s Pobrež-ja, kompleten radio aparat, četrto posestnikov sin Friderik Marin iz Hoč, moško, peto delavec France Kozol iz Hoč, fantovsko kolo, šesto trgovski pomočnik Adolf Pertinač iz Maribora, gramofon s ploščami in osmo, voz bukovih drv, zasebni nameščenec Anton Legvart iz Maribora. Popoldne je bila ob veliki udeležbi mariborskih in zunanjih gasilcev velika veselica mariborskega gasilnega in reševalnega društva na dvorišču reševalne postaje na Koroški cesti. Trajala je pozno v noč. Policija je imela od sobote na nedeljo sila mnogo posla. Priglašenih je 40 prijav, aretirali pa so 14 ljudi, in sicer zaradi krošnja-rjenja z žganjem, tihotapstva, tatvin, prepovedanega povratka v mesto, tajne prostitucije, največ pa zaradi kaljenja nočnega miru. Posestniku Francu Kmetiču iz Rač so pred pisarno odvetnika dr. Stanjka v Sodni ulici ukradli 600 Din vredno moško črno ! leskano kolo znamke Puch. V bolnišnico so prepeljali 3 letno posestnikovo hčerko Jožico špiclovo iz Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Dekletce je po nesrečnem naključju padlo v veliko posodo vrele slivovke in se hudo opeklo po levi roki in vsem hrbtu. Kraljica in kraljeviči med «1 • v« ribici Sušak. 2. oktobra. V petek popoldne se je pripeljala Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom, princema Tomislavom ln Andrejem ter ostalim spremstvom v motornem čolnu Vesni v zaliv Murovsko poleg Novega. Tam so ribiči pokazali visokim gostom, kako se love ribe z malo mrežo, ki jo je prejel prestolonaslednik Peter v dar od Ribarske zadruge iz Crikvenice. Kraljeviči so se zelo zanimali za ribolov, zlasti ker jim je podarjena mala mreža omozočila, da so se sami udeleževali lova. Za tem se je vsa visoka družba zopet vitrcala na motorni čoln in krenila proti rtu Toka'.u, nato pa se je vrnila v dvorec Lišanj. Otrok je zanetil požar Šikole, 2. oktobra. V četrtek je okoli 15. ure začelo goreti v drvarnici posestnikov Pauka Jožefa *n Elizabete v Stražgojncih, občina šikole. Tega dne je odšel gospodar v bližnji gozd po opravilih, med tem ko je ostala doma sama žena s svojim 4 jn pol leta starim sinčkom Stankom. Preden je nastal požar, se je mudila gospodinja Elizabeta s sinčkom v drvarnici, kjer je nato pustila sina samega. Otrok je na nepojasnjen način prišel do vžigalic ter zanetil ogemj. Ogenj se je iz drvarnice kaj hitro razširil tudi na stanovanjsko hišo ter uničil ostrešje. Sreča v nesreči je bila, da je hiša stala bolj na samem in da tako ni bilo nevarnosti za sosednja poslopja, škoda je krita z zavarovalnino. Mali Stanko se sploh kaj rad igra z ognjem. Tako je letos enKrat zažgal nekaj otepov slame, ki pa so jih še pravočasno pogasili in preprečili požar. Mati Elizabete Ana Trčkova je izpovedala, da je otrok pred dobrimi 14 dne-'vi letel z gorečo plamenico v skedenj, pa ga je pravočasno zapazila in mu preprečila požig. Silen padec mesnih cen v Banji Luki Banja Luka, 2. oktobra. Spričo nizkih cen goveje živine so začele cene mesu v Banji Luki kakor tudi po drugih krajih Bosne in Hercegovine naglo padati. Znižujejo se cene vseh vrst mesa in mesarji v znižanju ce® kar tekmujejo. še nedavno je bila tu govedina po 12 do 14 Din, a zdaj se dobiva prvovrstno meso po 3 do 4 Din za kilogram. Mati in sinček žrtvi električnega toka Osijek, 2. oktobra. V petek zvečer se je zgodila v dvoriščni zgradbi »Grandhotela« v Osijeku strašna nesreča. Hotel je imel svoječasno hišno električno centralo, a se je pred tremi leti priključil na mestno elektrarno. Elekrična delavnica pa je ostala dalje in je hotel stalno zaposloval elektrika. V zadnjem času je opravljal to službo Ivan Gastenheimer po rodu iz okolice županje, stanujoč poleg delavnice z ženo in sinčkom. Gastenheimerjeva žena je na vsak način hotela imeti električno luč v sobi poleg delavnice in je stalno silila v moža, naj ji tam instalira svetiljko. Mož tega ni hotel storiti, pa je v petek ustregel ženi njen in možev znanec, bivši elektrik »Grandhotela« Anton Salamon. Delo je izvršil popoldne in je sve-tiljka baje v redu funkcijonirala. Na večer se je napotil Ivan Gastenheimer v kino, a žena in sinček sta ostala sama doma. Okrog pol 21. ure je prišel v omenjeno sobo slaščičarski pomočnik Brnčič in ves prestrašen obstal, ko je bil videl iežati na tleh ženo in otroka brez znakov življenja. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ju je ubil električni tok. Sodi se, da se je sinček, med tem ko je mati likala perilo, igral z vodom in da je na neki način prišel v stik s tokom. Gotovo je otrok pri tem zakričal in iaati mu je priskočila na pomoč. Tako je postna poleg deteta tudi mati žrtev elektrike. Rudarstvo je uvedlo preiskavo in aretiralo elektrika Salamona, da se ugotovi, ali je morda ta kriv nesreče. JUTRI SLAVNOSTNA PREDSTAVA! F. SMETANOVA OPERA Z ANSAMBLOM NAJSLAVNEJŠIH PEVCEV IN UMETNIKOV OSEBE: Marinka: Jarmila Novotna Janko: Domgraf Fassbander člana berlinske državne opere. Kecal: . . . Oto Wernicke Vašek: . . . Paul Kemp ORKESTER BERLINSKE DRŽAVNE OPERE NAJVEČJA FILMSKA SENZACIJA V TEJ SEZONI! JUTRI PREMIERA! REZERVIRAJTE SI PRAVOČASNO SEDEŽE! Elitni kino Matica Telefon 2124 Repertoarji Drama; Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 3.: Celjski grofje. B. Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.; Marij. A. Četrtek, 6.: ob 15. Vest, dijaška predsta-stava, izven. Ob 20. Lopez. C. Ljubljanska drama ponovi drevi ob 20. Kreftovo dramo Celjski grofje za red D. Peta premijera letošnje dramske sezone bo v soboto 8. t. m. Uprizori se O' Neilo-va drama Strast pod bresti v režiji Brat-ka Krefta. Opera: Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 3. Zaprto. Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.: Fra Diavolo, red za sredo. Četrtek, 6.: Hlapec Jernej, D. Ljubljanska opera ponovi Auberjevo •komično opero Fra Diavolo v sredo za stalili abonma sredo, v četrtek pa bo prva repriza Mahowskega opere Hlapec Jernej. Objave Pevci »Jadrana« v Mariboru naj se javijo danes ob 14.30 v Nabavljalni zadrugi, Rotovški trg, k skušnji za pogreb pokojnega Slavoja Dimnika. Novi grobovi. V soboto zvečer je umrla gospa Ivana Ilodetova na Zaloški cesti 13. Pogreb bo danes ob pol 16. na pokopališče v štepanji vasi. — Pri Sv. Petru na Medvedovemu selu je umrla gospa Marija Romihova rojena Kos-Cestnikova, vdova zasebnica, katere pogreb bo v torek ob 10. dopoldne. — S tem popravljamo posmrtni oglas, ki je bil objavljen v nedeljski številki »Jutra« in je imel par tiskovnih napak. Stojalo za servis se je našlo včeraj pred Narodno tiskarno v Ljubljani. Dobi se v uredništvu »Jutra«. Danes ob 6. zvečer zadnjikrat film »Bela Ljubljana«. Zaradi velikega zanimanja za prvi slovenski zvočni film »Bela Ljubljana« bo predvajala ZKD to delo še danes in to nepreklicno zadnjikrat ob 6. uri zvečer v Elitnem kinu Matici. Občinstvo ima tedaj danes zadnjo priliko ogledati si prvo in izvrstno slovensko filmsko zvočno delo. Opozorilo. Danes se vrši ob 18. uri v beli dvorani »Uniona« vpisovanje v razne tečaje plesne šole TKD Atene. Denar za na morje mi naštedi LUTZ peč! Jaroslav Hašek: Tepe« Profesor Weichselbaum je mislil sila logično. Nekoč se je v trenutku, ko je baš premišljeval, kaj bo storil, če bo potres, zaletel v damo, ki je v spremstvu nekega gospoda šla mimo hotela »Union«. »Tepec,« mu je zabrusil darnin soprog. Profesor \Veichseibaum ni dolgo premišljeval, marveč je kar takoj delal; »Prosim, ponovite še enkrat, kar ste dejali. Morebiti sem napak slišal.« »Dejal sem vam, da ste tepec.« »Dobro,« je odvrnil profesor, »vi trdite, da sem tepec. Z drugimi besedami, vi hočete reči, da sem napravil nerodnost. Nerodnost pa je slaba lastnost, ki je vredna prezira. Na človeka, ki je vreden prezira, gledajo od zgorai navzdol. Vi me imate torej za bitje, ki stoji na nižji stopnji razvoja. Vi dvomite o stopnji mojega razvoja. S tem ste me razžalili in posledica te žalitve bo tožba, ki pa bo imela kot predpogoj ugotovitev vašega imena. Kje je policaj? Vi se mi smejete? Dobro.« Okoli njiih se je zbrala množica: mimoidoči, psi, vozovi, tramvaji in koles-lji, vse se je ustavilo, oin pa je še na- dalje ugotavljal priimek žaljivca. Zvečer je ves zadovoljen sedel k svoji pisalni mizi m napravil popoln, sistematičen in logičen razpored za naslednji dan. »Ob sedmih bom vstal. Ob osmih bom zajtrkoval. Ob devetih bom čital časnik. Ob desetih bom odšel z doma in krenil v kavarno. Ob četrt na enajst si bom ukazal prinesti seznam vseh mestnih advokatov. Ob enajstih si bom iiz seznama izbral advokata, ki stanuje najbližje hotela. Ko bo deset minut čez enajsto bom plačal v kavarni. Ob enajstih in četrt se bom podal k advokatu. Od pol dvan.ajs.tih do dvanajstih bom vlagal tožbo. Povratek domov. Obed. Zadoščenje.« Vse to je naslednji dan res napravil in čez teden dni je stopil trgovec Kad-lec pred sodnike, obtožen, da je raz žalil profesorja Weichselbauma s tem, da *ra ie imenoval »tepca«. Kadlecov advokat je svetoval obema strankama, naj se pomirita, toda profesor je to odločno odklonil. Seboj ie prinesel celo vrsto razprav, iz katerih je bilo moči spoznati, da .ie Dsovka »tepec« ena izmed največjih žaljivk. »Gospod sodnik,« je dejal profesor, »dovolj je, če se zatopimo v zgodovino francosko ^pruske vojne. Po bitki pod Sedanom so francoskega generala Mac Mahona imenovali »tepca«. To pa je imelo za posledico, da je prišel general pred vojno sodišče. Obsodili so ga na smrt, toda kasneje pomilostili. To S2 ve, jaz ne govorim o amnestiji, jaz polagam važnost na obsodbo. Iz vsega tega logično sledi: »Tepec — to pomeni, ustrelili vas bodo.« S tem mi je torej gospod Kadlec grozil, da me ustreli. Zato ga ne tožim le zaradi žaljivke same, marveč zato, ker mi je grozil s smrtjo. Toda. bližje k stvari. Na strani 189 romana Leva Tolstega »Ana Kare-nina« je opisan naslednji prizoT: sluga zlije po obleki neke dame krožnik juhe. In kaj pravi dama? »Vi ste tepec!« Tn vsi se smejejo. Damma obleka je pokvarjena, sluga je deležen splošnega prezira, dama plače. Slugo vržejo ven. Sluga je postal podpovprečno bitje. Predlagam zdravniško izpričevalo, ki mi ga je izdal doktor Pokomv in iz katerega je videti, da sem duševno in Te-lesno zdrav in da nisem podpovprečno bitje. Dalje — v stari Šparti so tepce utapljali. Tepce so imenovali kinocefa-le, t. p. ljudi s pasjimi lobanjami, kar ie razvidno iz komentarjev profesorja KraHa k »Iliadi«. izdaji za srednje šole. Predlagam fotografijo rn izjavo toza- devnega strokovnjaka, ki se glasi: »Gospod profesor \Veichselbaum je normalne rasti in inteligentne vnanjosti. V njem se križa germanska rasa z gorodnim slovanskim tipom.« Dalje, — ko mi je bilo osem let, sem se šel iz-prehajat v novi obleki. Hotel sem čez potok, pa mi je izpodrsniilo in sem padel. Pri tem sem se natakni! na žebelj in obvisel na njem. Na moje krike je prihitela moja mati, ki me je rešila in dejala: »Ti si tepček.« Da. vprav »tepček« mi je dejala. In vsi otroci so se mi smejali.« Komaj je profesor izpregovoril te besede. že je namah umolknil in presedel. Za trenutek je zavladala tišina, potem pa se je obrnil h Kadlecu in mu dejal s trdim glasom: »Prav imate. Na to nisem pomislil. Če sem bil takrat tepček, moram priznati. da sem zdai. ko imam c^.m in štiri deset let. če logično mislim, tepec. Zato odstopam od tožbe in vas vse skupaj prosim, da mi oprostite, če sem vas nadlegoval.« In ves zadovoljen je odšel s sodišča. Ko se je vrnil domov, je napisal na papir tole formulo: 8 let — tepček. 48 let — tepec. Najpopularnejša F. SMETANOVA opera v fiimu!!! JUTRI SLAVNOSTNA PREMIERA! Jarmila Novotna Domgraf FassbSnder člana berlinske državne opere! M tM j^r ^-V-VV- .V.IJ. ^ ■ ; v«-v;. ... ••i Novo poslopje kolnske borze prisilno opravo Gibanje je zdravo — gibanje utrudi srce: rbe pravih imata svojo veljavo. Odvisna je le od naše telesne konstitucije. Dočim imajo veliki, vitki ljudje daljše in tanjše žile, ki nudijo krvnemu obtoku več upora in jim nekaj gibanja tako hitro ne škodi, lahko .škodi preveiiko gibanje malim ljudem 'z razloga, ki nam je po prejšnjem jasen. V splošnem smatra medicina preveč tol-gče za škodljivo zdravju. Znano pa je, da se okrogli ljudje počutijo večinoma srečnejše nego vitki. Stvar je takšna, da je neki minus v primeri z normalno teto n. pr. ■prebavnim organom in srcu primernejši, zmeren p!us pa je lahko spet ugoden živčnemu sistemu in v boiu proti škodljivim klicam. Sinteza ten nasprotij da kot najboljše pravilo, da je za človeka v mlajših letih, nekako do 35. leta. priporočljive je. če je mal<~e reien, ker postane odpornejši proti škodljivim klicam, v drugi polovici Življenja pa je niih nevarnost manjša, pač pa ni dobro, če mu tolšča ovira v delu organe, ki začenjajo gubi ti svoje sile. O pitju vode pravi neko pravilo, da ie zelo zdravo, drugo pravilo pa trdi, da redči soke in kvari prebave. Oboje je pravil- no, odloča pa samo čas ~ katerem piješ vodo. če izvzamemo neke bolezni, kakor v obistih, je obilno zauživanje vode ali dru-g;h nedolžnih tekočin zdravo in nekateri ljudje Ta prenesejo celo med jedjo. Drugim pa — teh je večina — med jedjo ne koristi vendar pa tudi tem ne škodi^ če popijejo večjo količino vode zjutraj, ko vstanejo, zvečer preden ležejo ali pa v urah med posameznimi obedi Sonce je eden najvažnejših zdravilnih faktorjev — sonce ti lahko grozovito škodi! Tudi tu je vse odvisno od tega, da-li naša telesna konstitucija prenese sončenje ali ne. Se danes pa se prepirajo učenjaki o tem. ali je priporočljivo, da izpostavljamo lase zraku in soncu. Splošno pravilo veli, da je sonce ugodno koži na glavi, lasem pa škoduje — gre za to. kaj nam je ljubše. če nosimo klobuk, pa nam je upoštevati, da izključuje ta škodljive učinke son-ca, zato pa s pritiskom na žilice ovira krvni obtok in s tt»m zadostno prehrano kože na glavi in lasnih korenin. Bolj nego v vseh področjih je tedaj v področiu zdravja vsako pravilo relativno. .V Kelmorajnu so prošle dni otvorili novo borzo. Slika kaže pogled v dvorano m vrednostne papirje Vojni minister I« novaki Paul Boncour na obisku mei francoskimi rekruti v neki vojašnici Skozi puščavo smrti Zemljepisec dir. Stnati-Sauer je že nekaj mesecev na potu skozi Perzijo. Potuje z avtomobilom in je zdaj na robu puščave smrti, katero bo Skušal prevozit'. Doslej so si upale skozi puščavo smrti samo karavane 6 kamelami, in še te so potovale ob robu. Puščava Lut je eden najbolj pustil in zapuščenih krajev na svetu. Vegetacijo sko.ro popolnoma pogreša in potovanje skozi njo vsekakor pomeni življenjsko nevarnost, če ne bo avtomobilski motor Stratila-Sauerja deloval brezhibno, m dvoma, da pomeni to potovanje zani sigurno smrt. VVinklerjeva raketa še ne bo startala Za te dni napovedani start rakete inže-njena W'nkierja so morali odgod;ti. v zadnjem trenutku pred odstrertv io rakete .se je namreč pokazalo, da je djvouna cev za pogonski material defekt ia n da se ne da popraviti na brzo roko. Ko bo cev popravljena, jo bodo rap>ln li z novim kisikom. Stvar bo zahtevala nekaj dni p<. trpljenja. tja. Piti bom začel, zvečer pa pojdem v klub. Igrati bom začel, ker nimam drugega dela. Priigral bom denar in preskrbel svoje nezakonske otroke. Osem ustec — vsa hočejo jesti! Ne cmeri se, ti pravim! f.e dolgo te nisem zlasal, punče.« Grdo je zaklel in zbežal iz budoarja. Z lica mu je bilo moči čitati strašno trpljenje. »Uboga revica! O, moja ljubljena!« so šepetala njegova pobledela usta. ^Za najin skupni blagor delam vse to.« šel je v svoj kabinet, poklical vso moško in žensko služinčad in dal vsem točna navodila, kako se morajo vesti nasproti grofici in kako morajo govoriti z njo. Kakor senca je blodila shujšana grofica po svojih sobanah. Plaho je zdaj pa zdaj pogledala na vrata moževega kabineta, toda vstopiti ae ni upala... Srečala je slugo Grigorija, ki je ravno brisal prah s pozlačenih naslanjačcv. »Grigorij, je gospod notri?« »Vrag vedi!« je odgovoril Grigorij in pljunil na preprogo, »sem mar njegov varuh, ka-li! ?« »Grigorij! Vi ste pijani?!!« »Nisem se za tvoj denar napil! Glej jo, glej! Ta je pa lepa!« »Uljan, Stepan, Dorofej! Primite Grigorija, pijan je!c »Kaj ste znoreli, matuška«, je poučljivo dejal stari komornik s sivimi zalizci, ki so ga klicali za Uljana in ki je stopil v salon. »Kriči, pa sama ne ve, čemu. Kaj motiš človeka pri delu? Pojdi v svoj bud~ar, pa kar takoj, sicer me pograbi jeza.« Optični strahovi Dejanski rče prikazovanja strahov z optičnimi pripravami je bil slavni jezuitski pater Atanazij Kirchner. bistroumna glava, velik matematik in izumitelj, oče laterne magice. V začetku 19. stoletja je slovel kot mojster te umetnosti neki Ro-hertson ki sra tedanii listi ne morejo pre-hvaliti in ki so se ljudje hodili k njemu učit v resnici kurje polti. Svoje predstave je dajal v starem pariškem "kapucinskem samostanu in jih je še b ij podčrtaval s primernim aranžmanom, s črnim blagom po stenah, človeškimi okostji, z bliskom, gromom in podobnim. Ljudje tudi dolgo niso vedeli, da proizvaja svoje fantaznagorije z latemo magico. Ti stari strahovi pa so bolehali za tem nedost.at.kom. da se je vsaka napaka na diapozitiv iz"ršene slike poznala v povečavi zelo dobro. Zato so pozneje začeli predvajati čudno drapirane žive osebe, ki so jim sliko lovili z zrcali in zbiralnimi lečami v projekcijski aparat. Pripravo te vrste so poznali za vojne svrhe že v 16. stoletju. V primerni višini postavljeno poševno zrcalo je projiciralo oddaljene predmete na drugo zrcalo, ki je bilo položeno za varni nasip. Na istem principa sloni tudi čarovno zrcalo, ki so ga rabili še pred nekoliko desetletji po večjih gledališčih za pričaranje jduhov«. V duhove preoblečene osebe so se k-etale v nižjem delu odra. ki ie bil srledalcem neviden, nad odrom pa i'h je odsevalo nekoliko poševno zrcalo, k: je bilo dekoracijam tako pri-lagodeno. da ga gledalci tudi niso mogii spoznati. Duhovi so se javljali nenadoma in nenadoma izginjali dajali so se z mečem orebadati in so stopali skozi vse ovire. Tako zvana Davenportska čarovna omara, ki je bila izdelana po raznih sistemih. je rabila za to, da so se osebe hipoma spreminjale v druge osebe ali v predmete itd. Afriško potovanje italijanskega kralja Nekaj pred koncem oktobra se bo vkrcal na vojno ladjo »Savoia« italijanski kralj Viktor Emanuel. ki bo ob si kal italijansko kolonijo Eritrejo v Afriki. Spremljal ga bo minister za kolonije general Bono. Obisk i t ali ianskega kralja bo prvi svoje vrste v tej koloniji, ki obhak letos 501etnico svojega pripadništva pod italijansko oblast Chicago se pripravlja je prišel hotel VValdorf-Astoria v Newyor-ku. Ta hotel je največji hotel sveta, opremljen z največjim razkošljem. Zaradi preskromnega dotoka imovitih potnikov pa je zabredel v gospodarske težave in ne more nikamor naprej Jo-fo step Spomin ga je zapustil S posredovanjem ameriškega konzula v Parizu se je te dni končnovel javno raz jas*« n-ila usoda nekega bivšega letalca kn je 15 let blodil v temi in si ni vedel pojasniti, kakšna je bila njegova preteklost. Ameriški letalec Campbell je bil med vojno dodeljen neki francoski zračni eska-dri. 1. oktobra 1927 se je zapdel na fronti v dramatičen napad z nemškimi letalci Sovražniki so njegov aparat sestrelili, da je padel za bojno črto ra zemljo. Po tem dogodku se ni slišalo o Cambellu ničesar ječ. Smatrali so, da je mrtev in so ga za takšnega zabeležili v seznam vojnih žrtev. V resnici pa je bil Campbetl le hudo ranjen. Nemci 60 ga pobrali in prenesli v Dus* seldorf, kjer je okreval. Dogodek na fronti pa ga je popolnoma oropal spomina. Do L 1920. ni mogel niti ugotoviti, kdo je. Potem so ga izipustili. Odpeljal se je v Ameriko, kjer je našel nevesto Ker pa ji je hotel pred poroko pojasniti svojo preteklost, je pisal za pojasnila ameriškemu konzulatu v Pariz in od tam je prejel zgodovino, ki jo poročamo v teh vmstah. Izumitelj reklamnega plakata V Niči je umrl v starosti 97 let neki Julij Cheret, ki je prvi pričel uporabljati pestre lepake v reklamne svrhe. Prvi njegov lepak je naznanjal uprizoritev neke Offenbachove operete. Cheret je živel že dolgo let ločen od vsega sveta. Izginoli milijonar Princ Windischgratz — nemški državljan Zadnje dni se je v Budimpešti razširila vest, da je princ Ludovik \Vnidischgratz, osrednja oseba znane falzifikatorske afere, zaprosil za nemško državljanstvo ter hkra-tu odložil madžarski majOrski čin. Win_ dischgratz pojasnjuje k temu, da je poglavar nemške rodbine. Zato si je zasigural nemško državljanstvo. V Nemčiji, kjer se je princ mudil zadnje čase, so ga videli pretežno v družbi Hitlerjevih privržencev. Said Hikmet bej je pred meseci izginil na vožnji iz Pariza v Švico. V Parizu je stopil na vlak s 50 milijoni v žepu. Zadnjič so ga videli na neki postaji pred Parizom »Dijeta sama je premalo. Kolikor moči dostikrat jo morate žalostiti ...« »Dobro«, je izpregovoril grof in težka, mučeniška guba se mu je vrezala v čelo. * Zgodilo se bo. Ljubim jo, toda... zgodilo se bo!« še tisti dan je grof šel k ženi, sedel na rob njenega divančka in brez posebnega uvoda pričel: »Dvigni se, kaj pa ležiš!?« »Grof!« je krotko dejala žena. »Kaj pa mislite?«... »že štirideset let sem grof«, je surovo riknil grof. »Toda še do zdaj ne razumem: kako se morejo ljudje po vse dni valjati po divančkih, ne da bi delali kaj drugega, kakor čitali najbolj neumne romane?!« Grofica je tiho zaplakala. »Ta je pa lepa! Delati je treba, matuška, kruh si je treba služiti, ne pa viseti možu na vratu.« , ,. »Grof! Kaj pa govorite? Saj imava okoli tri sto tisoč letnih dohodkov... čemu naj bi delala?« ,_ »čemu? Zato, ker si neummea, vidiš, čemu!« »Grof.. .c t »Zdaj se mi boš pa še cmerila!... Prl-solil ti bom eno, pa se boš takoj nehala cmeriti.« Grof je vstal, hladno sklenil roke na prsih in dejal: »Da, skoraj bi pozabil! Včeraj sem si najel ljubico, kar nič dosti si ne domišljaj. Lep kanarček! Ho-ho-ho!« »Grof...« _ »Nisem si mogel kaj: grof sem, grof Figura novega plesa, ki ga uvajajo v nji seziji Znanstveni oddelek na čikaški svetovni razstavi 1. 1933, ki prikazuje vso človeško civilizacijo zadnjega desetletja Smrtna katastrofa dirkača Pri avtomobilskih tekmah v Brooklynu se je te dni primerila smrtna nesreča. Znana angleški dirkač Ciive Dunfeel je vozil tako nesrečn0. da je njegovo vozilo pri 200 km brzine na uro zdrknilo s tira in zadelo v drevo. Dunfeel je bil pri pr,i«i mrtev. Pri tekmi sta nato zmagala drrkača Horton in Bartelet. Arkadi j Averčenko: Družinska drama grota Byrdina (Aristokratsko življenje, ki je bilo in ga ne bo več.) Po bogatih sobanah grofa Byrdina se je razlegal bolesten stok. Grof je otrpnil, oči so se mu od groze razširile, zgrabil se je za glavo in njegov pogled — pogled zmešanega — je blodil po strani ilustrovane revije. »Da, tako jc«, je gluho izpregovoril. »Ne more biti dvoma.« Zaklel je, zgrabil revijo in stekel z njo v grofičin budoar. Grofica Bvrdina — žena nedosegljive lepita — je ležala na razkošnem divancku in čitala rumeno vezan roman iz francoskega življenja. Njene visoke, bujne grudi so se kakor priliv valov dvigale v lahnem dihanju, bele, polne roke so se v svoji nežnosti kosale s tankimi, prozornimi gubami pižame, vp levita linija beder pa bi spravila iz ravno-težia najzakrknejšega samotarja. Evo, taka je bila grofica Byrdina! Kakor vihar je planil nesrečni grof v ženin budoar. »Poglejte, prosim!« je s stokom izpregovoril grof (tudi kadar sta bila sama. se nista nikoli spozabila in se zmerom vikala). — »Poglejte, ste č-'tali?« »Kaj pa je?« je grofica vsa razburjena vprašala. »Ali je kaka nesreča?« »Da, tako nekako... težko bi to imenoval srečo!... je grenko izpregovoril grof. Grofica je drgetaje zgrabila revijo in v prelepem francoskem jeziku prečitala mesto, ki ji ga je bil pokazal mož: »V predstoječi zimski sezoni bodo spet moderne suhe ženske. Polne postave, ki so v prošli sezoni dvignile toliko prahu, bodo po vsej priliki prišle iz mode.« ... Grofica je tiho sedela in sklonila glavo pod tem nepričakovanim, grobim udarcem. Njene povešene oči so se ustavile na copatih njene prekrasne polne nožice, razgaljene bolj, nego je to treba... S copatkov je njen pogled prešel na kolena, na prekrasno postavo, vredno Praksitelovega dleta, in slednjič je ta pogled zamrl na visokih, valovitih grudih. In bolesten stok se ji je iztrgal iz prsi. Kakor pokošena se je sklonila h grofovim nogam in objela njegova kolena. Trenutek je bil tako strašen, da sta oba, ne da bi kaj opazila, prešla na »ti«. »Ali mi odpustiš, ljubljeni?! Saj vendar veš, da nisem kriva... O, ne zapusti me.. Grof je mračno povzdignil obrvi in ne-nehoma gledal nekam v kot. »O, ne glej tako!« je zastokala grofica ... »Nu, če hočeš, greva proč od ljudi. Šla bom za. teboj, kamor hečeš.« »Ha-ha-ha!« se je bolestno zasmejal grof, — kamor hočem... No, tudi moda lahko pronikne, kamor hoče. Nikjer ne naj-deva kraja, kjer bi naj m gledali brez nasmeška in roganja. Od vseh prezirana bova nosila breme najinega življenja. O, bože! Kako je to težko ...« »Poslušaj...« je plaho zašepetala grofica- »Morda bo pa vendarle še. vse dobro?« »Dobro?!« se je sardonično nasmehnil grof. »Povej: ali ni bil doslej najin dom iz najbolj svetskih, najbolj modernih v prestoli ci?« »O, da!« se je iztrgalo iz grofice. »Kaj si bodo pa zdaj mislili o najinem domu, če jim bom že takoj v začetku sezone pokazal gospodinjo, ki ni več v modi, kakor klobuk na glavi svakinje rajonskega nadzornika ustsysoljskega? Kaj pravite na to, grofica?« »O, ne preziraj me«, je zaihtela grofica. »Potrudila se bom, vse bom storila, da bom shujšala...« Grof je molče vstal, hladno poljubil ženo na čelo in odšel iz budoarja. Upraviteljica »Instituta krasote« je sila radostno sprejela grofa Byrdina, toda jo je ta radost takoj minila, ko je ugledala njegovo mračno lice. »Grof!« je kriknila. »Vaša soproga...« »Ojej!« je gluho izpregovoril grof. Izvlekel je revijo, jo pokazal onemeli upravnici, nato pa proseče sklenil roke in zastokal: »Vi! Vi ste moje edino upanje, pomagajte!« Po dolgem razmišljanju in prelistavanju deseterih in deseterih knjig je upravnica Instituta vzdihnila in odločno izpregovo-rila: »Izhod je en sam: vaša žena mora shujšati.« »Toda kako? Kako!?« Nadaljevanje podsa veznega prvenstva Ilirija si je priborila dve, Primorje in Svoboda pa po eno točko — Zmaga Celja v tretji kvalifikacijski tekmi — Zagreb porazil Beograd — Borislav Kneževič umrl — Krevs (Primorje) je postavil nov jugoslovenski rekord v teku na 5000 m Ljubljana, 2. oktobra. Podsavezno prvenstvo se je včeraj nadaljevalo z dvema tekmama. V Ljubljani sta se srečala Primorje in Svoboda. Tekma, ki ni na gledalce napravila dc brega vtisa, je končala remis. Ilirija je svojo prvo prvenstveno tekmo v Čakovcu odločila v svojo korist. Vendar pa moramo reči, da je rezultat za najmlajši klub LNP prav ČcLStcn. V Celju se je odigrala že tretja kvalifikacijska tekma med Celjem in ljubljanskim Slovanom za vstop v pcdsavezno ligo. Kljub današnji zmagi bi moral SSK Celje izpasti iz podsavezne lige, vendar pa so se Celjani pritožili proti anulaciji prve kvalifikacijske tekme od strani upravnega odbora LNP. Stvar bo sedaj rešil JNS. V Maribora ie ISSK Maribor doživel nekoliko neugoden poraz od strani Nagyka-nisza Tornay Egylet. v naslednjem poročila o tekmah. Primor je : Svoboda 1:1 (1:1) V nadaljevanju tekmovanja za podsa-vezio L-jgorr.etno prv^tvo sta danes odigrala svojo tekmo Svoboda in Primorje na igrišču Primorja. Kljub lepemu -ramenu iu izpopVnitvi programa z važno zn zanimivo 'ahko - atletsko točko se ni na-brao na igrišču pretirano štev. gledalcev. In ni jim treba biti žal, saj niso zamudili nič posebnega. Tistih par sto ljudi, ki so vendarle prišli, predstavlja po vee.ni najožje i ristaše obeh klubov ia ti so, sodeč po n'ihovom sicer skopem navdušenju in navduševanju med igro, prišli vsaj Kolikor toliko na svoj račun, pravi ljubitelj leno nogometne i?:re pa ni mogel biti vzhiče.: ,iao tem. kar se mu je nudilo in kar je imel priliko videti. Predtekmo sta abso'v.iali obe rezervi in s^ ;e ta >borbas; kot slab uvod v še slabšo glavno tekmo končala neodločeno z 0:0. H glavni tekmi k. se je iz bogve kakega razloga začela z dobro četrturno zamudo, sta kluba delegirala te le svoje predstavnike: Primorje: Mika, Svetic, Jug '11, Zeiu-ljak, Slamič, Pišek H. Sočan, Jug I, dr. Buljevič, Pepček, Hassl. Svoboda: Naumovič, Habiht, Potekal, Starman, Boneeij, Bogme, šlamberger, Pepe, Rudi, -^ave, Bervar. Ni nobena tajnost, da smatrata oba tabora toliko primorjaški kot svobodaški, vsak' svoje moštvo kot sigurnega preteu-denta za podsaveznega prvaka. Take ambicije so lahko prav simpatične, če so, s i s t o športnega stališča, stvarno upravičene. Saj mora imeti vsaka borba gotov cilj in smoter. Ampak je treba razpolagat; tudi s potrebnimi sredstvi za dosego postavljenega cilja. Kar sta nam pa pokazali moštvi v tej tekmi, bo komad dovolj za medsebojni obračun na — koncu prvenstvene tablice! Nemogočo igro je predvsem pokazalo moštvo Primorja. V glavnem je krivec mi,zerne igre Izredno slaba srednja vrsta, ki ni bila niti defenzivno niti ofenzivno na mestu, poleg tega pa so vsi trije krilci — hrez Izjeme — razkril obupno nerazumevanje svoje naloge. O kritju, tehničnem obvladanju žoge, smotrenem dodavanju in prenosu ni bilo ne d aha ne sluha. Edino Slamič je zopet uveljavil Koncem tekme svojo energijo, z dobrim rezervoarjem sil je ukrotil utrujenega in številčno oslabljenega protivni-ka. Nič boljše ni bilo v napdu. Posrečilo se je uvodoma par napadalnih akcij po levem* krilu, in Hassl je bil pri vseh skromnih spsobnostih še najbolj uporaben mož v napadu; to je bilo tudi vse. V notranjem tri ju igra ni uspevala, po krilih se je malo igralo, in če je bilo moštvo v drugem polčasu nekoliko v premoči, se je ta premoč očitovala v nesmiselnem nabijanju žoge Nekoliko je funkcijonlrala obramba, pa tudi ne brezhibno, Mika je bil sicer malo zaposlen, ali je par stvari dobro opravil. Moštvo je pokazalo bore malo borbenosti, slab start, zelo skromno tehnično znanje in se je borilo z nemogočo taktiko. Svobodna igra tudi ni bila nič posebnega, bila pa je vsaj za kak odstotek v taktiki smotrenejša in v izvajanju pametnejša. K temu je prispeval, vsaj v prvem polčasu, prav dober Vsa iz sebe od gneva, z bliskajočimi se očmi, je pritekla grofica v kabinet grofa, ki ie pravkar pisal pisma. »Tu se pa že vse neha?!« je zarjul grof in p'anil na ženo s težkim presse-papierom. »Ven odtod! Vsak bi že hodil sem! Ali mi ne greš takoj, coprnica kijevska!« In ko je žena ihte zbežala, se je grof iznova z mučnim vzdihom obrnil k pismom ... Pisal je: • Spoštovana baronesa! žal, vam moram povedati da so za vas vrata našega doma zaprta. Po vsem, kar se je zgodilo (ne bom na široko govoril o tem), bi bila vaša prisotnost na naših večerih žalitev naše hiše. Grof Byrdin.« >Kneginja! Nadejam se, da boste razumeli, čemu ne morete biti pri nas. čemu? Ne bom vam pojasnjeval, da vas ne razža-lim še bolj. Tako je. Grof Byrdin.« »Lepi sta obe-?, je žalostno zašepetal grof. »Obe sta lepi — baronesa in kneginja. Toda kaj naj počnem z njima, če ju je za pet. pudov preveč.« Grofica pa je ginevala kakor sveča. Celo sam grof Byrdin je zdaj pa zdaj zadovoljno pogledal nanjr in nekoč jc je celo potrep-ljal po koščenih ramah. »»Skeietček ti moj!« je nežno zašepetal. Tegoben, nečloveški stok se je razlegel po razkošnih grofovih sobanah. Z očmi, nepremičnimi od groze, je gledal grof v strašne, usodne vrstice nove številke ilustrovane revije ... Vrstice pa so ::e glasile: i Kako hitro sr vnaših časih menja ca- srednji krilec Boncelj, ki je lepo pošiljal žoge naprej in pri tem posvečal tudi obrambi precej pozornosti. V napadu pa se je izkazal Rudi, sicer tehničar, s požrtvovalno in smiselno igro. Tako je prihajal Svobodin napad, zlasti po krilih, mnogokrat v nevarno bližino primorjanssega gola, kjer je imela primorjanska obramba polne roke — ali noge — posla, da se ga je otresala Tudi v drugem polčasu, ko ;e nastopila Svoboda zaradi izključitve Starmana samo z desetimi ljudmi, je še igrala taktično superiorno igro, le proti koncu se je omejila samo na obrambne akcije. V moštvu je prišla predvsem do veljave dobra igra srednje vrste, tudi ožja obramba je svojo nalogo rešila razmeroma dobro, čeprav je parkrat pokazala znake slabosti in dovolila nasprotnemu napadu ugodne položaje. O poteku igre se more reči edino to, da je bil skoro brez vsake vsebine. V začetku je presenetil napad Primorja nasprotno obrambo, Slamič je takoj v začetku prestregel žogo, jo lepo oddal Hasslu, ki je poslal uporaben center pas na sredo, in Jug ga je z glavo pretvoril; v prvih sekundah 1:0 za P. še par napadov P., pa odprta igra in v 6. min. doseže Rude s precizno streljanim prostim strelom izenačenje. Malo živahnejša igra, S. igra bolj taktično in je pogostoma v napadu. Par kotov za S., ki diktira tempo in polvisoko eigro. šele po preteku pol ure si začne prizadevati P., da bi spravil v tek pt-i-zemno igro, pa brez uspeha. V 42. min. izključi sodnik Starmana, upravičeno, in do konca nobenih sprememb. Tek na 5000 m ki se je vršil v pavzi, je bil prav za prav edina pozitivna stran prireditve, potem pa se je nadaljevala tekma v stilu, ki je bil po možnosti še klavernejši kot nje prvi del. Ošibljena Svoboda se začetkom dobro drži in prireja s taktiko dveh linij nasprotniku preglavice. Doseže še dva kota, ki ju ne Izkoristi, potem se pa S. potegne v obrambo. V 22. min. diktira sodnik 11 metrovko zaP., Strelja jo Slamič in jo pretvori, toda sodnik anulira gol, ker je vratar med izvajanjem skakal na črti. V drugič drži vratar žogo. Povsem nelogična sodnikova odločitev, ker favorizira grešečo stranko! Odsleo se S. stalno brani in ubira zavlačevalno taktiko, P. doseže proti koncu en samcat kot, skromen rezultat še skromnejših prizadevanj. Sodnik g. Pevalek je bil rigorozno pedanten in to po vsej pravici kljub neizogibnemu trganju igre. Edini važnejši faux pas mu je bila omenjena kriva odločitev pri izvajanju llmo-trovke. Po nepotrebnem pa odpiska pre-greške v škodo moštvu, ki je v ugodnem položaju. Ilirija : Čakovec 3:2 (1:1) čakovec, 2. oktobra. Za prvi nastop prvaka LNP Ilirije v Čakovcu je vladalo zelo veliko zanimanje. Da to zanimanje ni imelo prevelikega finančnega uspeha, je krivo dejstvo, da so cene vstopnic za čakovec previsoke. Kljub temu se je na igrišču domačega kluba zbralo precejšnje število občinstva. Ilirija je bila kombinatorno boljša. Zlasti se opaža njena večja rutina. Ljubljančani so nadknljevali domačine tudi v startu. Pri Čakovcu se je zopet opazilo pomanjkanje dobrega vratarja. Topot je igral v vratih znani lahkoatlet Primorja Skok, ki je kot nogometaš verificiran za čakovec. Skok ni obranil dveh prav lahkih žog. čakovec je dosegel vodstvo, toda Ilirija je kmalu izenačila. Ilirija je bila v prvem polčasu v premoči. Potek igre se da razdeliti takole: Pričetek in konec tekme je kazal premoč čakovca, dočim je bila sredina igre odigrana v premoči Ilirije. Po šansah, ki sta jih imela oba kluba, ni prigovarjati rezultatu. Zelo dobro in v zadovoljstvo občinstva in obeh moštev je sodil mariborski sodnik dr. Planinšek, M je imel igro popolnoma v rokah. SSK Celje : TSK Slovan 3:2 (1:2) Celje, 2. oktobra. Na igrišču pri Skalni kleti se je danes odigrala z veliko napetostjo pričakovana tretja kvalifikacijska tekma med Celjem in Slovanom. Celje je slavilo zasluženo rica-moda. Sele pred tremi meseci smo pisali, da bodo letos v modi suhe ženske — in glej! Samo tri mesece se je držala ta moda in že je kanila v večnost, ter napravila prostor zmagoslavnemu pohodu žensk Rubensovega tipa s širokimi, močnimi be-dri, okroglimi rameni in polnimi, zaokroženimi rokami! Ex orente lux — za polne ženske« — »Vse je izgubljeno!« je zastokal grof. »Od doma sem spodil Rubensovo baroneso in Tizianovo kneginjo, ko bi bili prav zdajle dika moje hiše. Pokvečil sem ženo, uničil njeno prekrasno telo!... Gorje meni! Popraviti ? Toda, kako ? Do sezone sta samo še dva tedna. Kaj porečejo?!« Z možato roko je vzel iz razkošne škatlice ostro nabrušeno britev ... čigavo hropenje je slišati ? čigava je rdeča kri, ki kaplje na dragoceno perzijsko preprogo? čigave so oslabele roke, ki se drgetaje oprijemajo naslanjačeve noge? Grofovsko je to hropenje! Grofovska kri! Grofovske roke!... In ni zastonj pisal pesnik: »Poginil je pesnik, suženj časti« ... Počivaj v miru! Na pogrebu je bila obleka gToflce Byr-dine pretkana s Črnimi čipkami, svetski znanci so se obračali proč od nje, zakaj po-gubila je moža in moderna ni bila. Pokopališče mirno spava... Vrbe se s svojimi žalostnimi vršički tiho uposribajo nad gomilo- »Bedak si, veš. bedak.« zmago. Igra je bila v prvem polčasu Izenačena. Celjani so igrali proti vetru in proti soncu. V drugem polčasu ao bili Celjani skoraj stalno v premoči. Celjani zlasti v prvem polčasu niso pokazali svoje običajne forme, dočim je Slovan igral bolje kot pri prvi kvalifikacijski tekmi. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane je v prvem polčasu zadovoljil, v drugem polčasu pa je precej popustil. Gledalcev okoli 800. Publika se je vedla precejj nedisciplinirano in parkrat vdrla na igrišče. Goli so padli za Celje v 37 min. prvega polčasa ter v 1. in 22. min. drugega polčasa, a za Slovana v 17. in 41. m;n. prvega polčasa. Kakor smo že omenili v uvodn, se bo o vprašanju, ali pride v podsavezno ligo Celje ali Slovan, bavil še JNS. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo n. razreda. Hermes : Jadran 8:1 (4:1). Hermes, ki je postavil v svoje moštvo nekoliko starejših igračev, zlasti vratarja Burja, je bil skoraj stalno v premoči. Sodil je g. Ahčan. — Korotan : Grafika 1:1 (1:0). Sodil g. Be-tetto. — Kcrotan H : Reka 3:2. Domžale; SK Domžale : Hermes komb. rez. in jun. 3:1. Maribor: Nagykanisza Tornay Egylet : ISSK Maribor 3:1 (1:0). Zaslužena zmaga gostov. Okoli 1000 gledalcev. Predtek-ma Rapid : Jugoslavija (Celje) 6:0 (2:0). Mladinske tekme: železničar : Svoboda 9:1 (6:0), Maribor : Rapid 5:0 (2:0). Beograd: Nogometna tekma med Jugoslavijo in madžarskim profesionalnim klubom Budayem se je končala z rezultatom 2:1 (1:0) v korist Beograjčanov. Publike je bilo 4000. Madžari, ki so včeraj premagali BSK, so poskušali danes spričo prvih neuspehov nastopiti s sirovo igro, katero pa je Jugoslavija paralizirala in v lepem finishu dosegla zmago. Zagreb: Zagreb : Beograd 3:1 (1:1). Lepa in živahne tekma, katero Je sodil objektivno g. Podupsky. V 10. min. odda Marjanovič Tomaševiču, ki z neubranljivim strelom doseže vodstvo za Beograd. V 38. min. oster napad Zagreba. Martino-vič strelja in zadene v drog. žega se odbije v drugi drog. živkovič priteče in izenači. V drugem polčasu je igra postala zelo živa. V 31. min. se živkovič bori sam z obrambo Beograda, si pomaga malo z roko in strelja ostro v kot. 2:1 za Zagreb. Namesto vratarja Spasiča je igral Smiija-nič, ki se je vrgel in pri tej akciji nekoliko poškodoval. Namesto njega pride zopet Spasič. V 39. min. zagreši Ivkovič roko. Diktirano enajstmetrovko pretvori živkovič v gol ln oostavi končni rezultat 3:1. Osljek: Začetek jesenskega prvensrtva. Slavija : Elektra (nov klub) 4:0 (2:0). Dunaj: Dunaj : Budimpešta 6:0 (2:0). Dunajsko juniorsko moštvo talentov : ASV Niirnberg 3:1 (2:0). Budimpešta: Avstrija : Madižarska 3:2 (1:1). FAC : H. madžarska profesionalna liga 4:2 (3:1). Praga: Sparta : Kladno 2:1, Slavija : Bohemians 3:1, Nachod : SK Plzen 4:1, Teplitzer FC : Viktorija Plzen 3:1, Liben : Viktorija živkov 2:1. Koiog; Sportkiub (Dunaj) : Romania 3:1 (2:0), Spcrtklub : reprezentanca Ko-loša 3:2 (2:1). Fiirth: I. FC Nurnberg : Spielvereini-gung Fiirth 2:1. Belfast: Anglija : Irska 5:2 (3:1). Borislav Kneževič f SK Ilirijo je zadela težka izguba. Včeraj ob 16.30 je v cvetju svoje mladosti umrl znani in simpatični nogometaš I. moštva Ilirije Borislav Kneževič. Pokojnik, ki je bil rodom Dalimatinec, se je kmaliu uživel med našo športno mladino, postal je njen iskreni prijatelj in vzljubil naše mesto kakor s-voj rodni kraj. Zaradi njegovega odkritosrčnega značaja si je kmalu pridobil, zlasti med svojimi klubskimi tovariši iJl med igrači o sta lah klubov, kakor tudi med našim športnim občinstvom velike simpatije. Pokojni Borislav je igral več kot eno leto v moštvu Ilirije. Pokojni je študiral montanistiko na ljubljanski univerzi. Pogreb pokojnega Boristava Kneževiča bo v torek ob 17. uri in mrtvaške veže zavetišča siv. Jožefa na Vidovdanski cesti Preminulemu idealnemu športniku bomo ohranili časten spomin, njegovim zaostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Lahka atletika Lahkoatletski hantflcap miting ASK Primorja Včeraj je ASK Primorje priredilo na svojem igrišču lahkoatletski handicap miting. Seveda je tudi topot prisostvovalo le zelo majhno število gledalcev. Temu se moramo čuditi predvsem zaradi tega, ker sta nastopila na mitingu tudi dva atleta, ki sta določena za balkanske igre v Atenah, kjer bosta morala pred tisoč in ti-sočglavo tujo množico pokazati svoje sposobnosti. Tujina jim bo, tudi ako ne bosta zasedla ravno prva mesta, pokazala svoje spoštovanje. To pa naj bo jima, kakor tudi ostalim našim reprezentantom, spodbuda za nadaljnje delo. Poleg tega je bilo najavljeno še rušenje državnega rekorda na 5000 m po atletu Krevsu, ki je tudi uspelo. Pričakujemo od JLAS, da bo upošteval uspeh Primorjaša Krevsa, ki nam utegne s svojo dobro formo, v kateri se nahaja, mnogo koristiti v naši reprezentanci v Atenah. Rezultati včerajšnjega mitinga so bili: Met kopja; 1. Lejka (I) 51.33 (handicap 10 m), 2. Slapar (P) 49.85 (od mete), 3. Stepišnik (I) 46.64 (—8), 4. Putinja (P) 47.95 (—6). Skok v daljavo: 1. Cerar (P) 6.18 (— 50 cm), 2. Stepišnik (I) 6.17 (od mete), 3. Outrata (I) 6.10 (od mete), 4. Putinja (P) 5.93 (od mete), 5. Slapar (P) 5.92 (od mete). Tek 100 m: 1. Cerar (P) (—5), 2. Slapar (P) (—3) 10.9, 3. Putinja (P) (—4) 11.3, 4. Kovačevič (P) (od mete) 11.8. Tek 200 m: 1. Cera- (P) 22.9 (—5), 2. Lejka (I) 23.3 (—15), 3. Kovačič (P) 23.4 (od mete), 4. Putinja (P) (—4). Popoldne »e je v odmoru tekme Primorje : Svoboda vršil tek na 5000 m, pri katerem je Krevs (P) s 16.14 štiri petine postavil nov jugoslovenski rekord. Dosedanji rekord je imel Predanič (Cone.) s 16.19 tri petine. Rezultati so bili: 1. Lejka 15.47 (—400 m), 2. Osterman (I) 16 (—400 m)', 3. Krevs (P) 16.14 štiri petine. Ta čas so Stopale 4 ure, ena ura pa 16.16. 4. Kovačič (P) od mete. Službeno iz JLAS. Odhod atletske državne reprezentance v Atene je v sredo 5. t m. ob 23 30 iz Zagreba. Sestanek vseh določenih atletov ob 22.20 pred restavracijo glavnega kolodvora v Zagrebu. Atleti Zorga, Slapar, 3uipan, Sporu in Kovačič Leo odpotujejo iz Ljubljane v sredo z osebnim vlakom ob 18.20. Sestanek pred postajo v Ljubljani pol ure prej. Skok ima odpotovati ,z Celja ob 19.25 m se priključi v Zidanem mostu ostalim. Kovačič Leo naj pride v Ljubljano ob 16.30. Dunajsko pismo Nevzdržno stanje na sadnih trgih. — Res klama za Rogaško Slatino. — Slovenci v naselbinah Dunaja. Dunaj, 28. septembra. Ako gre kak naš človek po dunajskem Ringu ali celo po notranjem mestu, bo videl na vsakem oglu lepe stojnice branj-evk s sadjem, sodavico. slaščicami. Često na i de tam znane naše obraze. Razveseli se. ko vidi napise: bosanske češplje četrt kg 15. 20 grosev, serbisohe Trauben viertel Kilo 40, 50 Groschen, pa si misli: to pa naši ljudje delajo s svojimi pridelki izbo-ne kupčije na Dunaju. Toda resnica je boflj žalostna, da z našim sadjem delajo dunajski branjevci i?z-borne kupčije, dodim naši izvozniki izgubljajo strahovite vsote. Razlika med cenami kako naši ljudije tu na debelo prodajajo in po kakih cenah prihaja to naše leno blago v roke konsumentov. je naravnost neverjetna. Škandal ozn a. Tudi ko naši vr,-vestrnki oddajajo n. pr lepe bosenske aH srbske češplje po 20 do 25.grošev, jah po mestu prodajajo še vedno četrt kg po 15 in 20 grošev. , „ „ Kako pa pride do tega, da se nase cespflije prodajajo po tako bagatelnih cenah, ko je vendar vseh t roško v do dunajskega trga do 15 grošev na kilo? — Stari naši grehi, ki sem jih doslej vsako leto bičal, so letos zaradi predobre letine nastopili še v veliko večji meri. Kljub temu, da je le redko kdo za svoje blago že prejel kak denar, kajti devizne odredbe so naravnost strašne, vendar sili na Dunaj toliko naših izvoznikov, da so drog drugemu napoti. Najhuje pa je v prim erih, ko pri hrumi jo semka j posamezni Srbijanci, lri ne uimejo jezika, ne poznajo nikogar tu na tngih, ali vendar so tu nekaki zaupniki srbskih zadrug ah drutzbic kmetovalcev. Dumajčanmi jih imajo po mdi volji za norca. Še imamo tu kar dva za* stopnika velike srbske orgarnizacn ie kn sta kakor dva božja volka; imata vsak dan po več vagonov čespelj in zdaj tu<» grozdja: in ker ne vesta kam z njim. oddajata blago tja v dan ljudem, ki jima prihajajo na kolodvor nasproti in to za vsako ceno. tdino ona dva sta kriva, da so začele katastrofalno padati cene čespljam, od 35 Ao A) grošev in tudi še niže. Res je, da je talotn zadrugam lahko uganjati tako konkurenco izvoznikom, kajti one plačujejo članom pac toliko, kolikor sploh ostane oistega po vseh odbitfcih, toda pomisliti je treba koliko škodo delajo s tem vsemu našemu uvozu Kaijti, če se na veletrgu s sadjem pojavile en sam Človek, kn začne z nekima ce-nat™. dero takoj v® za njim, - ^ grosisti, ki prejemajo blago v kotW. In vid ovali smo tu na Naschmarktu ^lastn nekaj Židov, ki so prejemala po vec vagonov na dan (zaikaj tako zaupanje, mn je ne-umevno!). ti so takoj šli s cenami, če le mogoče, še niže... in tako smo bik tu za* Sne žive priče, kako se je naše fepo bla- gooddajalo Dunajčanoim skoro z^tonjza malo več nego so znašah stroška In ako »o tudi židjerazmetaiiii z blagom, kakor ^ nič ne stane, so pa na večer e dob,te zop* novega blaga, kolikor so hoteli. Tu je nekaj praiv"poštenih trgovcev naših rojakav tud. Srbov iz Sumadije. ali orni ne dobe blaga po svoji volji, in ako ga dobe tmajo s po- šUjaloi same sitnosti kaj^od nj»h^zahtevajo čudeže, dočim od Židov kaj takega ne Skujejo. Ako jnh žid»je še talko »nasa" marijo«. lepo molče, ker jfth je sram pove-dati svoje doživljaje z dunaj^mu ni polj- ^iftfkfgre naše hla^o med. dunajsko prebivalstvo po cenah, ki pnnasajo našim ljudem k ogromne izgube. Ko je blago modano, pride nova pesem: kako poslati Kf^ prodano blago? In tu doživljamo n™ škandale: kar m pobrala gor, opisana praJlosa diunaijskrih Židov, jim P<*ere de™-na politika, oziroma oderustve, v nat*v, (to-narjev. Ko se naše blago ^ za sta-ge tedaj je nakrat Sline nasproti din«'; jem strašno malo vreden, po 14 silnngo«v e tSba šteti za 100 dinarjev, dasi imajo S dtizni kurz po 12.516 že vse letje. Ako tulkaj dinarje prodaje, dobite za nie po 10.90 manj bančna troSa. za 100 dinarjev, - ako jih pa potrebujete mora-! di za nje okroglo 14 f^'^ £ to zadevalo v prv* vrsti Avstrijce, bi ne imeli prav mč proti temu. — toda tu zadeva tka praksa naše ljudn. ki somkaj ka prodajajo. Naj podam z*fled. kako. je neto naš iizvozmik na Dunaju slive prodajal: Nje «a so stale franko Subotica po 1.30 Dm a po odbitih troškšh je prejel čfeto nekako po 10 oirošev. Kaiko je tu »zaradnJ«, naj pokaže račun o pošiljaitvi dinarjev: on 37.700 Din po kurzu 13.70 5.164.90 bančna provizija k temu se M telegr. tropov /a nakaznico s4. skupaj je plačali tu iz svojega sil. 5.m01 Kdor zna mak) računa«, se mora uvenb. kako velikansko to?uibo je moz wnel pn iztržku kakih 10.000 šffingov za podane "Sdoveden sem. ali cenijo tako. vhoko naš dinar tudi tedaj, ko svoje izdelke prodajajo v Jugoslavijo. Ako tu nas dinar kupujejo. se drže strogo kurza 10.90 sil. za 100 Dm i-n od tega si banke zaračunajo se provizijo in troške. V koliko je tu grdega izkoriščanja našega ljudstva, naj presodi tisti, lci je imel s tem^že kaj posla. Znan odvetnik iz Da-knatcije je vsako poletje zahajal v Vichv na Francoskem, zaradi kopeli Menil je, da takih kopeli r dobi doma Letos pa ni mogel na Francosko za* rada deviznih težkoč ^ zašel je v Roga^o Slatino. Pa je došel za nekaj dni na Dunaj in slišal sem ga silno hvaliti naše kopališče in vse tamošnje razmere: krasno ie tam. lepše nego v Vichv krasni 90 soreho-cK. kakršnih na Francoskem ni. klima vrr borna, občinstvo elegantno in izbrano, cene veliko nižje kakor povsod drugod. Ta ko dela zdaj na Dunaju reklamo za Rogaško S'atino med vsemi znanci, ki jih nrma malo. Ta primer moram povedati tudi svo-jiim rojakom, da bodo znali po vrednosti ceniti svoje divne kraje in ne bodo po nepotrebnem dajali prednosti tujini. * Poleg kolosaline gradbene delavnosti dunajske občine, o kateri je tudi slovensko časopisje že mnogo pisalo (zgradila je poslopij za več nego dve Ljubiiani!). rastejo tudi »Siedlunge« v okolici Dunaja. Cela mesteca nastajajo, sprva bolj samo v obli« ki koč za poletje, kmalu pa začno rasti vile in hiše iz tal ka.koT gobe po dežiu. Tako je tudi v Lainzer Tiergarten kar več naselbin v ogromnih dimenzijah. Nisem bil tam že eno leto, in te dni sem šel pogledat slovensko kolonijo nekolikih članov Slovenskega krožlka. pa nrisem več našel do njih, tako se je vse spremenilo Med tem je v enem samem letu nastala naselbina dunajske 00-licje. ki je sama na sebi že malo mesto, »n v par letih bo to čedmo mestece. Tam nad n}:mn pa gospodarijo štirje Slovenci in so tu srečni in zadovoljni v tej božji naravi. Treba le vtideti njihovo veliko podjetnost in pridnost, kaj vse so si ustvarili sami v nekaj letih. A. G. — K. Iz akvaristove torbe O platnici Kdo ne pozna tipičnosti lepih jesenskih dni v naši gorati slovenski pokrajini! Popoldne je. Toplota zmerna, na nebu nekaj oblakov. Travniki zeleni, precedend z rjavimi odtenki. Hribi so v prečiščenem zraku primaknjeni v našo neposredno bližino, ovija jih bela prozorna megla. Ze.em goz« dovi z rumenimi in rjavimi pegami r %seh niansah. Na travnikih paseča se goveda, lajež psov, pokam je »gajželj«, vriskan;e pastirjev. Tu in tam se dviga v tanj.ših stebrih dm malih ognjičkov proti nebu, zanetila jih je pastirska mladina. Na njivah pa gruče ljudi, ki spravljajo domov, kar jim je mati zemlja poklonila. Pestrost te slike večajo cerkvice na gričkih s svojim* belimi zidova in temnejšima zvoniki. Tako sliko je obsevalo milo jesensko sonce, ko sem se vozil pr^ko Notranjih goric na Komin, kamor me .e povabil ri-bolovec g. Lichitenberg, da pris^tvujtni lovu na platnice. Kljub buri. s-.no drug", dan zgodaj star tali z malim čolničkom proti Vrhniki. Malo nad izldvmm delom Bistre smo vrgli mreži v razdalju kakih 40 m preko Lju.blja.iwce, To je težek, trudapoln posel. Pri tem se td lahko pripeti da^ti pade mreža v vejevje kakega na dnu ležečega drevesa, kjer se zaplete m razrtrga. Ko smo prostor ogradili, smo se vozni med mrežami navzgor in navzdol, pri čemer smo plašili ribe z zaporednimi udarci dolge, z verigo opremljene palice, na 4 do 6 m globoko dno. Tako se lovijo platnice, ki so silno plašijive in ki juh rožljanje verižice zelo vznemirja. Kmalu smo opaziti, da smo izbrali dobro mesto, kajti plutovina na valoveči se Ljubljanici, ju nam je označevala lego mrež, se je poce-la podrezati m dvigati. Mak, da so se. vlo-vile ribe. Kmalu smo potegnili mreže ;z vode V njih so visele platnice, ki so hotele skozn zanke, a niso mogle več nazaj, ker so jih ovirale škrge in plavuti Belo se je svetilo iz mrež. To so bili trebuhi.ujetih platnic. Oprezno smo dvignila, začenši na obali, najprej gornjo mrežo z Pbanu vred m smo jih takoj oprostil, zank. Dal-smo jih v plavajoč preluknjan zaboj. i>a istii način smo dvigni® tudi dolnjo mrežo. Lov je bil zadovoljiv. Veslala smo dalje navzgor proti Litiji. Med vožnjo sem bil opozorjen na mesto, kjer so svoječasno prešli čez Ljubljanico Rimljani m drugi narodi. Pozimi, če je voda nizka. ™ J™ tu im tam na dnu kaka sulica ali pa kajko drurto iz blata štrleče orožje, ki nam pnea o pohodu tujcev preko naše zemlje. — Me« daleč od teKva Libije v Ljubljanico smo vrgli mreže ponovno in v teku ene ure smo po uspelem lovu veslali domov. I ez-ka je bila vožnja navzdol proti burji, pn kateri nas je močno oviral s čolniekom plavajoči zaboj z ribami. Po p ©turnem sirno zanimivem delovanju in veslanju po ze£ni razburkani Ljubljanici smo prispeli na Ro- imn. Platnica (Leuciscus virgo Der Trau-fiseh) je v mladosti zelo J^ r.bica n se hitro privadi ribogojnica Mlado petnico spoznamo lahko, ker je gobček podvojen Plavuti so prozorne hrbtna m repna temnejše obrobljeni, pozneje pa postane jo vse rjavo-rdeče barve . Život je r.a hrbtu precej izbočen, sicer ploščat m podolgovat. na trebuhu Pa bolj raven (k srednje veMcosti. Trebuh je bel. hrbet rja- Luske so tudi pri mahh platna ca h dobro vidne Pobočnica je vidna od skrg do repa in je zmerno izbočena navzdol, v Ljubljanici najdemo platnice povsod, zlasti pa v gom-in Ljubljanici Mladiči so ▼ stranskih potokih ; Zasanjane ustne« bomo še izpregovorili. Kakor pravijo, bo umetnica pričela že prihodnji mesec delati na naslednjem filmu »Zvesta vila« (.Die treue Nymphe). Chjiplinovi otroci ne smejo k filmu Charlie Chap-hin je po dolgotrajnih pravdah dosegel, da je sodišče izdalo ukrep :n prepovedalo njegovem otrokom nastopati v filmu. Chaiptiinova ločena žena Lita Grey je namreč že sklenila z družbo Foxfikn pogodbo, po kateri bi se imeli obroči posvetiti filmskemu poiklLcu. Chaipliim pa se je temu protšvil in ugovarjal prvotno, da bi naporno filmsko delo moglo rahlemu zdravju otrok škodovati. Ta razlog je sodišče odklonilo. Šele ko je Chaiplin ponovno ugovarjal im se skliceval na ameriški z&ko.i, po katerem ločena žena sama ne more hirati poklica za svoje otroke, je sodišče Chaiplimovi zahtevi ugodilo. Dobiičikanosne zasnove ločene Chaplinove žene so se tedaj povsem izjalovile. Kaj igrajo v Berlinu? Capitol: »Zasanjane ustne« (Elizaibeta Bergmer). Ufa Pailast: »Plesalka iz Sanssou-cija« (Lil Dagover). Marmonheus: »Leseni križi«- (vojni fiilim). Gioriacailast: »Sen našiih dni« (Laičen Harsvev. Wiiililv Fritsoh in \Viily Forst). K arrTmenfichtepiel e: »Lepa pustofk>v<šč'na<< (Kathe Nagv, Wolf Alibach Retv). Mozartsaal: »Mata Hari« (Greta Garbo). > oaid(i:ly: »Quii.dk« (Lilian Harvey, Han-s A^ens). Alih&nubra: »Joharm StTaiuss« (M. Boh-nen, Lee Parrv, Greti Theimer, Paul Vor-biger). T.itania: »Grofica Marica«. Ufa Pa-villion: »Atlantida« (Brigfita Helm). Odeon: »Modema dota« (Marta Egigsrt, Leo Slezalk, Georg Aleksander^. Atrrium: »Zvezde z neba« (Liane Haid, Gustav Frohlich). Filmski drobiž Maurice Chevalier se komec tega meseca zopet vrne v Ameriško, kjer bo pričel delati na nekem novem filmu. Premiera filma »Sen naših dni« je bi1a v Berlinu triu.mf treh znanih igralcev: Li-lifme Harvev, VVill^ja Fritscha in NVillija For.sta. Opereta ie T>il«a sprejeta z navdušenjem publike in tiska. Gitta Alpar je s prenviero svojega najnovejšega zvočnega filma »Kraljica srca« (nemški naslov je »Die oder keine«) dosegla v Berlinu izreden uspeh, Umetn ica briljira sedaj na odiru v revija »Katarina« in v svojem naj/novejšem filmu, za katerega so vstopnice že za več dnii v naprej razprodane. Dve veliki filmski premieri v New Yors ku. Pretekli teden sta v New Yorku zbu-diili senzacijo premieri dveh filmov. »Dekleta v uniformi« je film, kti je že v Nemčiji preteklo sezono zbudil pozornost. §e veoji uspeh pa je imel najnovejši film M«r-lene Dietrichove »Plava Venera«, v katerem poje umetnica nekaj popevk v nemškem Jarmila Novotna, slavna čeSka prima-dona, ki igra tudi v filmu »Prodana nevesta« vlogo Marinke, je v praškem sanato-riju porodila zdravo hčerko. Novotna ie, kakor znano, poročena 6 češkim velepo« sestankom Daubehom. Novi češki film »Zapadli vlastenci« iz-gotovljen v 7 dneh. Iz Prage nam poročajo, da so te dni dogotovili novi češki film »Pozabljeni rodoljubi«. Zanimivo je, da so Čehi potrebovali zanj le 7 dni ate-Ijejskega dela. Ne moremo že v naprej o kvaliteti filma izreči kritike, domnevamo pa. da je morala umetniška stran pri takem načinu dela nedvomno trpeti. Willy Forst obtožen Iz Berlina smo izvedeli, da je priljubljeni filmski igralec Willy Forst prejel te dni od sodišča obto«t. Nasproti temu moramo ženske pribiti da =mo ženske po r?r.ivi in rr*«tvu in da kakorkoli se že razvijamo in kakorkoli živimo, ne moremo prenehati bit* ženske in da niščevp ozke razlage ženskosti ne moderno smrojeti. Prva trditev piščeva je, da je »krščanstvo osvobodilo žensko jarma sužnosti in jo dvignilo v zakonu na enakovredno stopnjo z možem.* Ta trditev je v katoliškem tisku zelo pogosta, a ne ustreza resnic ji. Čeprav je krščanstvo res proglasilo enakost vseh ljudi pred Bogom in s tem res stonlo korak naprej od poganskega pojmovanja človeka, vendar dejanskega položaja ženske ni izpremenilo, prav tako ne, kakor nI odpravilo suženjstva snloh. Suženjstvo je v najbolj katoliški deželi, Italiji, cvetelo še v 14. in 15. stoletju, v krščanski Ameriki pa se je držalo do srede 19. stoletja. Žena pa je bila v krščanstvu v javnem življenju popolnoma brezpravna (mulier taceat in ecclesia) in omejena popolnoma na družino. Pa hudi trditev, da je tu vsaj žena bila možu enakopravna, je napačna. Ko* dekle je podlložtna očetu, brez katerega volje ne sme rešiti niti va/mega svojega problema, izbire moža, poemeje je podložna, ne enakovredna, možu. Brez njego- ga dovoljenja ne sme miti iz hiše. nit: ne razpolaga z lastnim premoženjem. Glede otrok ima v vseh spornih vprašanjih odločitev oče. Enako katoliški tisk pogosto slavi zasluge krščanstva za neločliivost zakona. in vendar je ta neločliivost obstajala dejanski v praksi le za žensko, /en«, ki b? za- j puisodarsc veseli. Sicer zelo idealistična oisec članka ji to silno zameri. S tem vendar odjeda miškin kruh! Saj imajo vendar samo moški pravtico. lot:ti se kakega poklica iz veselja do njega! Žena pa neha biti ženska in sto* pi izven njej po njenem telesu no Bo^u začrtanih meja, ako to dela! Materijalno stališče bi pisec še nekako foleriral. ker pa-? ne more zanikati, da včasi ne gre dri-gače. kakor da tudi na prmapa pri vzdrževanju rodbine. Zadnji stavek te^ja odstavka: »To ognjišče (sveto ognjišče družine-) pa se zidaj podiira. ker ie začela žena hodnti r»o poti moža« posta vi ia dejstva na glavo Ne, ne podira se oenjišče. ker itd., temveč, ker se podira to mirno domače zavetje. je morala žena nujno na pot moža.. To je bilo predvsem med vojno. Ali si upa pisec članka trditi, da so razmere zdaj tako ustaljene, da to ni več potrebno? Sicer pa idilična slika o svetem domačem ognjišču, kamor »doslej (do kdaj?) še niso segli kremplji novodobnega materi jaiiz-ma,« recn bede, vedno bile prisiljene pomagati možu pri delu, na polju, v trgovini in obrti, v novejši dobi v tovarni in uradih — pa naj se je tudi podiralo domače ognjišče. Ako bi tega ne delale, bi se to ognjišče sploh podrlo. In tako še je danes, le da kriza vedno širše sloje vleče v svoj krog. Tako se je zgodilo, da so nekatere žene odkrile, da ji ta poklic, v katerega so bile pogosto prisiljene, bolj prija kakor delo doma. Zelo mnogo žensk pa bi še vedno rajši prepustilo skrb za družino možu in ž) i vel o mirno življenje ob domačem ognjišču, ker jim je to prijetnejša naloga, kakor nositi »spone modernega birokratoma«. Kar se pa tiče trditve, da ženske povzročajo vsaj delno brezposelnost moških, je treba že enkrat povedati, da je to prav tako pravljica, kakor je pravljica »nadpro-dukcija ob lačnih in golih milijorah«. Treba je že enkrat jasno povedati, da je dela na svetu dovolj in več kakor dovolj za vse. moške in ženske, še preveč ga je. Kr v-ce brezposelnosti iščite tam. kjer so krivci tako zivaue nadiprodukcije — pri ljudeh, ki se boje za svoj dobiček. Ali pisec, ki napada kapitalistična gospodarski sistem, res ne vidi, da verjame pravljici, ki jo šm;o prav ti gospodarstveniki, da bi odvalili odgovornost od sebe? Gotovo je res, da je va-žna. čeprav re edina, naloga ženske materinstvo. Pa prav o spoštovanju te važne nalose ni v javnosti sledu. Gotovo, lepo donečih fraz je pob no, slavijo 6e materinska dnevi, v resmici pa se bore moški proti vsaki olajšavi te naloge za ženske v poklicu. Čenrav noben misleč človek ne more zanikati, da mnogim ženskam ne preostaja drugo, kakor da s svojim delom pomagajo vzdrževati roH-bino. javnost tu naenkrat kaj rada pozabi svetost toliko slavljenega materinstva "n namesto da bi pomagala ženi. ki izvršuje huido dvojno dolžnost matere in vzdrže-valke rodbine, jo še napada. V tem vp-a-šanju predvsem bi bilo važno: ma'lo lep;h besed in malo več resničnega spoštovanja! Spoštovanja žene. kakršna ie in kakršna v sedanjih razmerah mora biti. ne pa nekega teoret-ičnesa meščanskega. idea'a preteklega stoletja. Krščanska delavska sindikalna interna" cijonala predlaga v pomoč slabemu materialnemu položaju nekake družinske plače, ki naj omogočajo možem, da sami vzdržujejo svoje rodbine. To bi bil nekak zasri1?n odpomočvk. Vendar misbm, da smo upra.« v"čenc klicati KDSI: Presk.ribite naijpTej družinske plače, preden kličete: Žena nazaj k ognjišču! Zadnji odstavek o »večnih kavalsrf-H« ie prav nepotrebna pikanten ja. Nič skrbi, ostale bomo ženske, a pr'1«-gajati se moramo času, v katerem žrvmo. Ne moremo pa trpeti neodgovornih, nepr^.. mišljenih pridig gospodov, ki mislijo, da lahko žena živi v svetu, ki je sto let za sedanjim GLASI tKvK-d« 50 par. ia 'ia-ani« na-sin-vs. ali iA Šifro r« S Din. fl) Kuharico rc^in k 2 oiph.vma. DP*ti flr>hri p'a.-ji. Naiio-v v ogl. oddelku »Jutra«. 39»>02-l Pletilje sr>-c:trie M Vp7.:ak v Ma r-Wni. Sp^avArska ul. 6. Uradnika Torrrtino Tri rJ ^ n-"; Tr:večja v>vama na (roren^kran. — S kavcij« tmfljo prHTio^t Pn.mi<3'hp značk i/ »Spre-t-en« na o? a=ni od'1e!»'k »J:i"a<. "ot: 2-1 Učenca s pri.mprn,o šolt-ko hnhraz-Ni, prio-vaTi.iem v hiši Fprejin« V. M. Ro«. man, t.rprnvima meša.nega bl.-ig3, Sl^emigira^ec. 391132-44 Vajenca jpie^m-f^n v tr?oviin»o me-Jfinejra biasra. Nat9lw pove figias.m odiielftk »Jutra«. 3&787-4J Učenko d-nh-rifo ?faršev, za prešl va-ikio jrnmjmh flelrvv. sprej me taknj L. Sipi-n-maiiTi. Ki>!o''u. S'ii7.ha potrebna kave.i;a Pn 5000—11.(V>0 Ponudbp ni »it!, n-dd. »Jutra« pod » F;®t - 39637-1 Šivilio ki je d"Hr-T vajena meJke-ga krejaMva. k-nnfpkcije Tn pnmer m pomočnika, zmožnega k.orfekoi'je in po- mer igeem za 1. november. iCi«ln.v v t>xl. -»Ju- tra«. 39541-1 Dečka 14—let -*flre?a pprej-mem takoj. Naslov v o?'. povp 02-la«n1 o-Mr-ieiTc »Jutra«. 30975 1 Gospodično jrn^eno v trs-ovimi. sprej-ir<--m taikoj na deželo. Xi s1ov v oc' r|r^n fm oddelku ».Jutra« r Ljubljani. Navila lko ^Zlčof.n-rto) aprp rmP V'drih. TVUfjiska cesta 31. pM«tr. 39967 1 Vajenca eT»rejmem taikoj v špee,em"j-«k-o trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelsn »Jutra«. 30518-44 Učenko Ta trg»v-'w> mr-šaipega b!a-jra. z oskrbo v hiši sprejme taikoj Marija Andoljšek — M,ima 23. 3»344-44 Vajenca M fVn-0 usnlato ga.!anferijo SP-e!me Sla.t.nor, I.evčeva uliea 8. 30748-44 Vajenca za delikateso in Spececljo gpre>7De Ver bič. Stritarjeva tlim. 38950-44 Vajenca s primerno šolsko i&o-brM-bo sprejmemo taikoj v tr-govlm.o s špecerijskim bla-srom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S07;W-44 j Vsaka be«eda 50 paj". j za dajanje nasJova ali | za Šifro pa 3 Din. (21 Mesto natakarice iiščem. alfi pa vzamem gostilno na račun. — Ima™ osebno pravic-o i® večlp>tno pra-kso samostojnega vod ■ stva. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«. 30394-2 17 dečjega doma 2ro«podiifna. želj slnrbo k majhnim »troikom. NmIot v ogl a sinem oddolk-n Jutra ali ponu.ibe pod šifro »Ne-2-ova'ka«. 39374 2 Trg. pomočnica vešča mešane stroke, Jell Dremeniit.i službo v kako večjo trsfovino. Dopise na o Jutra* pod rnflčko »16. ofetober«. ?SM*>7-2 Točaj ^i-.h.inkbnrsoh) išče službo. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 30680-2 Dekle z večletnnimi sipričoraiH Sšče službe. V-esča ku:h« in vseh gosipodiinjsikiib del. Ponudbe na o?!asira oddolek »Ju-tma« pod »Poštena im za-noeljiiva«. 39916-2 Kuhanja v dtobrem hotolu bi eo rada učil a. Delam vsa hiSna de'a. Nasitoiv v o-gl«,snem oddelku »Juitra«. 39-318-2 Krojačica z večletno prakso, zjmožne tudi sa.miostojno vodntii o-brt — »če nam-eščemje za tako!. JCas:l«vv pove o>?la-«nf oddelek »Jutra«. 39273-2 Krojaški oomočnik do,beT im priden (Jela^efl, ifiče č;impreje slu-žbo. Nn slov po.ve oglasni odde'-ek »Jutra«. 3?63il-f Služkinja ii5č« službo za takoj v Mariiboru a'1i okolie.i. Na-pove Pglasini oddelek »Juit.ra«. 32C28-2 Kupim Ogla« trg. auAaj* po 1 Dio b«eed&; i« jaoj« mšov« (■ HJro 6 Dim. — Ogiasi socialnega *a«ia.ja tu k* beaeda 50 par; n dajanj« na^lor® ali n tifr* pa S Din. (7) Štedilnik železen ali emajlkan kupim. Naslior pove oglasni o fi« 3 Dio. (6) Otroška posteljica im več slife pooemi naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39731-6 Tridelna omara t ogledalom, pripravna za obrt aii predsobo, radj po-manjkainja prostora naprodaj. Naslov pove oglasni oddelflk »Jutra«. 30793-fi Razno opravo omare, mize, stole, slike, pisalne mize, stenska ura, pralni stroj, pupo za šivanje ln nekaj starinskih stvari poceni prodam. Ogleda se lahko vsak dan med 10 ln 12 uro dopVdne ter od 3. do 6. ure popoldne. Siegl, Resljeva cesta 20-1., levo. 39904-6' Pohišt vo Vsaka beaods j dio-sa dajanj« onulora tU »» *fr« pa 8 Din. (13) Barako pr^pravTOO za vsako obrt, prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutrac. 307! «-10 N'ovo spalnico prodam. Pomudbe na oci. oddelki »JlMri« pod Šifro »Nizka cena«. 3WP9-12 Posest Tiaka booeda t Dta: as dajaojo liiwi al M Mir« pa « Dia. (SO) OA)S9SOd OtJO ] v dobrem srta.nju, na periferiji Ljuhljame a-1i kjie v okolici kupim. Dopise na oti večjem trgu Sčem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Promot 85«. 99784-10 Ruffet-vinotoč prev-zamem na prom et.n nm kraj«] v LjuMjami. Obširne ponudbe na ogas. oddelek -Jmil.ra« pod »Dober pro-met«. 3957610 Stanovanje Vsaka beaeda I Dta; sa dajanj« aashma ti sa IU*+ pa B Dta. (M) Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo im pritilklinami oddam v vv!i. Naslov v oglasmem oddelku »Ju>tra«. 30769-2(1 Stanovanje oobe, k-uih;mje m pritiklim oddam v Zg. Šiški šit. 194. 39849-21 Trisob. stanovanje v Orablovičevi itTw5i št. 20 oddam z novembrom. 39854-2« Dvosob, stanovanje v podpritličju vile v certru se takoj odda. Ogledati je samo dopoldne med 8. in 12. uro v Knalljevi ul. 13-11. 39892-21 Stanovanj sobe im kubiin-i« ndd.am v Zg. Šiški — Kosovo 152. 30394^1 Trboveljski premog suha drva, angleški koks dobavlja na dom Kurivo d.zo.L Dunajska c. 33 Telef. 34—34 5 Sobo oddami takoj a-li s IS. oktobrom siitin boljši osebi. Naslrrv v oglasnem oddetko ».JiitTa«. 39766-33 Gospod ali gdč. kt si želi prvovrstno domačo hran", vso oskrbo la lepo parketira u sobico. vse poceni, naj 'Trasa za naslon v ogl. oddelku »Jutra«. 39905 -23 Stanovanje IRPO m solTič.rM», 3 veliki soib, 2 kaibimetov in priti kliim oddam i novembr-om v G-kinški ulici štev. 5/T. 3&7S5 31 f!nosob. stanovanje zračno, za tri esebe, liržavini uradjiilk v južme.m dflu mesta. Ponudbe pod »Cisto 77« na ogla^Tvi oddelek »Juitra«. 30S75-31/a Stanovanje 3—i Bob iščetm s 1. novem brora v bližini Bežigrada Pomjdibe na oglais. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam, točno«. 39817-31/» Novo stanovanie firbo im kirKinje o»lidaim pod ■Ro-žmlkom, Pot na Dremi. kor vrh št. 10. 39963-211 Dvosob. stanovanje s 1. novembrom odda.m v Glinški ulici 6. 30616-31 Stanovanje sobe. kuhimie iin priit'iklin, polnčna stran, oddam. — Pf-oži-ce 130. Diima.;ska ce s+a. Avtoipositaja p-ed hišo. 39707-31 Fnosob. stanovanje oddaim s 15. novembrom. Knnelj, šiivilja. Kodolj^vo. 39601-31 Stanovanie kubimje im «oi>e takoj od-d«vm. Rest. k., Dev. Marija v Polju. 39709-211 Potrebujemo železne cilindrične %e$exva%ie čim večje prostornine, dobro ohranjene. Ponudbe z navedbo dobavnih pogojev in skice poslati na Bosansko d. d., za elektrino, Jajce. 11832 Stanovanje f? e»>b, kuliinje im priitfiklain iiščem za november. Naslov v ogias-nem oddelku Jut-ra. 39956-31/a Sobo odda Vsaka aa dajanj« sa Hb* ■ Dta. m Sobico v mestm oddam. Naslov v oglasmeim oildelku »Jutra« 30600-23 Dve prazni sobi v prvem nadftropju na Miklošičevi oectd oddam za ordinacijo, pisarno al! fimo obrt. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39410-23 Sobo nrfvr-n**pr pittvI j e-nrt. rabo kopa-lnioo v*o oskrbo. potlej Tabora takoj od dam divema gospodičnama. Vri ovreči 9A — desmo. 33765 33 Sobo oddam takoj soi-d-ni o^oHf blizu 7/V