SKRB ZA BOLJŠI PRIDELEK - Če gospodari po nasadu neuije St. 34(1567) Leto XXX NOVO MESTO , četrtek, 23. avgusta 1979 Cena: 6 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI *-EDALI SO SI GALERIJO — Koro&i maturanti, ki so na poti ■Jugoslaviji obiskali trebanjsko občino, so si z zanimanjem *lali galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem "v° neugodno vreme " ” prihodnje nove sorte J13 obnovljenih površinah N Kot menijo slovenski hme-*> bodo letos pridelali manj •intelja, kot so računali. Vzroki r!L SUS.a’ težave s škodljivci in P malo obnovljenih nasadov. olenjski pridelovalci ne bodo leffSe*j* s*ovenskega povprečja. Po-8 suše in visokih temperatur jim je **a velil{o Škode še toča, poseb-ItmV sevn^ki občini. V tukajšnjem etijskem kombinatu sodijo, da . z”ašal J®tošnji pridelek okrog 65 n, kar je za 44 ton manj kot lani. nasadov na Sentjemejskem polju odo predvidoma dobili 40 % nor-ne letine, ki znaša 15 stotov na ® tar. Zaradi suše in visokih tem-P*ratur sta padli tako količina kot Pr'dclka, s čimer bodo ffubili približno 1,7 milijona. Lc-nji pridelek hmelja bo odkupil ,' Hmezad, in sicer po 85 din ' °gram. Tudi na hmeljišču v breži-' občini bo pridelek slabši kot *■ Sorte golding na primer, ki je P^bno občutljiva z a visoke temperi’ bo za 30 % manj. Pridelovalci pravijo, da so naredili Za večji pridelek, vendar so bili e moč ni pred neugodnim vreme-l JJ1*. Kljub bojazni, da bi bilo pri-vo "ie leto enako, načrtujejo obno-Povišin, čemur sicer posvečamo P einalo pozornosti. V Brežicah bo-0 že obnovljenim štirim hektarom Prihodnje leto dodali še štiri. 23 ha Površine v Šentjerneju nameravajo Povečati na 35 ha, ki jih bodo Nasadili večinoma s sorto avrora, ker ■le dobre rezultate, pridelek hmelja, ki so ga začeli obirati po 20. avgustu, bo odkupil Hmezad iz Žalca in precejšen del tega bodo izvozili. Svetovni trg bi letos sprejel več kot prejšnja leta, žal pa mu lahko ponudimo manj. M. LUZAR niti krepke hmeijeve vitice ne morejo obdržati rastline pokonci. Ko to poročamo, hmelj že obirajo, še tk pred tem pa so si delavci (na fotografiji v Srebrničah) prizadevali z obešanjem odtrganih stebel ohraniti čimveč zdravih kobulic. Teh bo letos skoraj za polovico manj. (Foto: M. Luzar) Koroški maturantje pri nas Maturantje slovenske gimnazije v Celovcu so se med izletom po Jugoslaviji ustavili v Trebnjem V ponedeljek, 20. avgusta, je na poti po Jugoslaviji ouiskalo trebanjsko občino 30 maturantov s slovendce gimnazije v Celovcu. Pod vodstvom svojih pro-fesoijev in profesorja Klemen- čiča ter njegovega asistenta Filozofske fakultete si bodo na tradicionalnem maturantskem izletu ogledali Jugoslavijo. KoroSce maturante je najprej sprejel predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predsednik občinske skupščine jim je orisal dosedanji razvoj občine Trebnje, rezultate na gospodarskem območju, kulturi in šolstvu. Med drugim je še posebej poudaril, da je trebanjska občina prav ta čas eno samo gradbišče, saj bo na novo zgrajenih kar nekaj novih tovarn, šol in cest. Ker so zaradi zakasnitve maturantov program obiska nekoliko skrajšali, si maturanti niso ogledali Donita na Veliki Loki, kot je bilo predvideno v programu. Po ogledu galerije likovnih samorastnikov, kjer so si z zanimanjem ogledali slike z letošnjega tabora, so maturanti odšli še na kosilo v gostišče Cugelj. Potem pa so nadaljevali pot pijoti Beograda JUi res ni skupnega jezika? °9ovori za boljšo založenost Novega mesta in okoliških krajev s sadjem in zelenjavo ■-- obstali — Urejen odkup bi cene na tržnici znižal za polovico *lo»lte™’ *ta*co v Novem mestu P^3 preskrba občanov in seveda o Jj^asni košarici niti ni več potrebno zgubljati besed. Odgovornost ^ r°ma krivdo za to valijo pristojni z enih ramen na dniga in na |e na pomanjkanje sredstev. Da maratonsko dogovarjanje rodi ^malo uspeha, priča današnje stanje. Pa tudi občani sami ne aKrstii° n'ti osnovnih možnosti, kijih imajo, in potrošniški sveti Obstajajo le na papliju. ..novodobnim oderuhom” - kar sam skrbi zase, kot najbolje ve in \7.na. Z. LINDIČ spo S' me*'an*zm> samoupravnega Iazumevanja in dogovarjanja so prif ?v^tlal' tudi pri trudu za boljšo *efc *icnost °*5^anov s sadjem, tak n,*avo *n povrtninami, kije slaba nei»° v Novem mestu kot v odroč-Po k krajih. Že dlje časa namreč *»ci 0 P°80v°ri s trgovsko organi-P1R iz Vinkovcev o postavitvi pokritih stojnic za prodajo Ul,. ln zelenjave v Novem mestu. 0dk,°’ ^ b' bilo zaradi urejenega Je uPa tudi do 50 odstotkov cenej-od zdajšnjih cen na novomeški sifj 'c*’ dovažali iz zagrebških Hod i ' S tem seveda ne bi samo 'jih na Prstc samopašnosti seda-On, P^ajaleev, temveč predvsem s^rh °^**1 boljšo in cenejšo pre-% 0 občanov. Toda dogovori so 0 ali na mrtvi točki, čeprav je bil tosv!!! govor tu<1> v Medoč inski {u^V^^ski zbornici. Pristojni ob-organi, ki ie dogovarjajo s PIK, trdijo, da sanitarna in tržna inšpekcija zahtevata izpolnitev preostrih pogojev, kakršnih da v drugih občinah ne postavljajo. Sanitarni inšpektorji pa menijo, da ravnanje v drugih občinah kaže le na „spanje” odgovornih organov in da ne sme biti tako tudi v Novem mestu. Trdijo, da le v korist potrošnikov in na osnovi jasnih zakonskih določil,.zahtevajo” izpolnitev vsaj minimalnih pogojev za prodajo tako občutljivega blaga, kot so sadje, zelenjava in povrtnine: ureditev pokritih stojnic, razsvetljava, voda in sanitarije v bližini, stalen odvoz odpadkov, varnost pred prahom in majhna priročna skladišča. Komu torej naprtiti krivdo za neuspele dogovore? Odgovorni si pač vedno umijejo roke ob,.nerešljivih” problemih, občan pa naj -prtpiščen rta milost iji nemilost ZAKLJUČEK OLIMPIADE Po enomesečnih športnih tekmovanjih v Artičah, Globokem, na Sromljah in Zdolah so mladi iz teh krajevnih skupnosti v petek in soboto, 17. in 18. avgusta, zaključili letošnjo poletno olimpiado, katere pokrovitelj je bila OK ZSMS Brežice. V petek so se v košarki pomerile mladinke, zatem je bU zabavni večer. V soboto so igrali košarko mladinci, sledila pa je podelitev pokalov in priznanj. V košarki so obakrat slavili domačini, končni vrstni red pa je: 1. Zdole, 2. Artiče, 3. Globoko in 4. Sromlje. Prvouvr-ščena ekipa je prejela prehodni pokal , Olimpiada, kije bila letos prvič in v kateri je sodelovalo približno 100 mladink in mladincev, je naletela na ugoden odmev, tako da so se žc dogovoriji, da bo postala vsakoletna. M. JAZBEC Minevajoče poletje odnaša milijone Medtem o arbitraža tehta 45— milijonski zahtevek Pionirja (za toliko se razhajajo pri ceni za dokončanje gradnje hotela v Čateških Toplicah), kolektiv izgublja dohodek Letošnjo kopalno sezono veijetno ne bo padel lanski rekord, ko se je v štirih bazenih Čateških Toplic kopalo tudi po 10.000 kopalcev na dan. Letošnje muhasto poletje še posebno priteguje kopalce v toplice. Da ne padajo rekordi, ima v primeru Čateških Toplic „zasluge” gradnja novega hotela in drugih naprav. 250-milijon-ska naložba, letos med največjimi v slovenskem turizmu, je že burila duhove zaradi ustavitve del. Zapletu še ni postavljena pika na i, arbitraža dela v previdni odmaknjenosti, komisija medobčinskega sveta ZKS za Posavje pa ugotavlja politično odgovornost. Direktor Emoninega tozda v Čateških Toplicah Vlado Der-žič ne skriva prizadetosti. ,,Če bo šlo vse po sreči, bodo novi hotel in vsi objekti nared septembra. Radi bi, da bi zajeli vsaj del turističnega prometa ob zagrebškem jesenskem velesejmu. Gradnja novih turističnih zmogljivosti kasni torej za štiri mesece. Kolektiv bo izgubil 35 milijonov prometa ali 4,5 milijona dinarjev čistega dohodka. Na sprejem čaka med drugim 500 pacientov. Dodatno bi zaposlovali 110 delavcev.” Z novimi zmogljivostmi bodo na Čatežu ponudili zaokrožene oblike rekreacije pod vodstvom posebnega telesnovzgojnega strokovnjaka. Ponudbo bodo dopolnili z oblikami, ki naj pomagajo aktivno preživeti do- Zaslužki niso več skrivnost Majski poprečni osebni dohodek v novomeški občini je znašal 6.568 din, toda vrsta delovnih organizacij je imela poprečje preko 10.000 dinarjev, drugi pa z nadurami niso prišli čez 4.500 din Po statističnih podatkih je v maju letos poprečni zaslužek v novomeški občini znašal 6.568 dinarjev, kar je v primeri z majem 1978 za 26 odst. več, še vedno pa gre za precejšnje zaostajanje za poprečjem v Sloveniji. Tako so bili zaposleni v novomeškem negospodarstvu za 5 odst. v zaostanku, v gospodarstvu pa celo za 11 odstotkov na slabšem kot poprečen slovenski delavec. Se nižji popreček na domačem območju pa bi dobili, če ne bi k zaslužkom šteli nadur, saj potem poprečje v gospodarstvu ne bi presegalo 5.900 dinarjev. Nadure znašajo pri majskih izplačilih v gospodarstvu 6,7 odstotkov, v negospodarstvu pa še 2 odstotka več. Ce so zaslužki res posledica poslovnih rezultatov in vloženega dela, potem vse v redu in prav, toda obstajajo dvomi, ker je znano, da pravilniki niso povsod uskladeni s tem načelom. Precej delovnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva se maja lahko pohvali s poprečnim osebnim dohodkom nad 10.000 dinarjev, vendar so vštete nadure ali pa dslitev po periodičnem zaključnem računu. Malo pa jih je, kjer so samo z rednim osebnim delom in dohodkom dosegli tako poprečje. Med take sodi na prvo mesto Kmetijska zemljiška skupnost, sledijo pa: Kmetijski šolski center Grm, Krka-tozd Zdravilišča, Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto, Farmakem, Javno pravobranilstvo, Občinski sindikalni svet Zveza borcev in Občinska konferenca ZKS (prav na meji), Zavod za šolstvo, Ob- močna vodna skupnost, Beo-gradska banka in trgovina Planika. Ce koga posebej zanimajo še zaslužki v skupščini občine Novo mesto: z nadurami vred so imeli zaposleni v maju poprečje 7.950 din. V novomeški podružnici SDK je bil redni osebni dohodek 7.141 din, v Ljubljanski banki pa z nadurami vred 7.633 din. V medobčinski gospodarski zbornici je bilo majsko poprečje brez nadur in drugega 6.425 din, na SZDL pa 9.889 dinarjev. V kolektivu CZP Dolenjski list pa je znašalo majsko poprečje z nadurami vred 8.236 din. Lestvica v obratnem smislu je najbrž še bolj važna, vsekakor pa žalostna za tiste, ki jo sestavljajo. Osebne dohodke pod 4.500 din so imeli maja kljub vštetim naduram pri IMV - tovarna Šmarje ta; v Novoteksu - tozd Konfekcija Novo mesto; v Labodu - tozd Konfekcija Ločna ter v Restavraciji „Na trgu”, Novo mesto. Prav tako je zraven šteti Krajevno skupnost Šentjernej, kjer pa ni bilo vštetih ne nadur ne drugih izplačil. Ce po uradnih statističnih podatkih iščemo najvišjo in najnižjo število poprečnega zaslužka v maju, potem sta znašala (oba z nadurami!!) najvišji osebni dohodek 21.509 din pri Regionalni zdravstveni SIS v Novem mestu, najnižji pa 4.120 din v IMV Šmarjeta. Se to: podatke so na statistiki sestavili na osnovi obrazcev in številk, ki so jih poslali iz delovnih organizacij. RIA BACER VINKO HAFNER V KRŠKEM Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner s sodelavci je 21. avgusta obiskal krško občino. Najprej si je ogledal proizvodnjo v Tovarni celuloze in papirja, kjer se je udeležil tudi razgovora o gospodarjenju, organiziranosti in samoupravljat^ v tem največjem posiv-skem kolektiva Ogledal si je tudi tozd Žita in gradbišče jedrske centrale. Popoldne se je udeležil seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Krškem. ALARM ZA OGLED V četrtek, 16. avgusta, so v Posavju zavijale gasilske sirene. Kajpak ni gorela krška atomska centrala v izgradnji, kamor so se vsa številna vozila zgrinjala, šlo je le za uspešno vajo. V zahvalo za trud so si gasilci prostovoljci lahko to veliko gradbišče tudi ogledali. pust. Delavci Čateških Toplic zaenkrat skušajo ponuditi čim več v obstoječih objektih, kar zaradi nenehnega gradbenega vrveža ni lahko. Ugofovitve arbitraže in tudi komisije, ki ugotavlja družbenopolitične vidike, bodo nedvomno zanimive. Poletje pa se izteka. A. ŽELEZNIK SPREMEMBE ZA KMETE-BORCE Vsi trije zbori republike e skupščine bodo 26. septembra na skupni seji obravnavali tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Rapubliški forumi ZZB NOV so predlog že obravnavali in dali nanj nekatere pripombe. Gre predvsem za dopolnitve in spremembe zakona na tistih mestih, ki obravnavajo urejanje varstvenega dodatka za socialno ogrožene kmete - borce NOV ter določbe, povezane z zakone- preživninskem varstvu kmetov, 1 je republiška skupščina sprej cembra lani Vse to dokazi narašča družbena skrb za u tega področja, saj znaša soHd na udeležba družbe za sta zavarovanje kmetov letos ž' odstotkov. To je povsem razu saj je veliko kmetov starih i let, zato je njihovo združevat z'združenim delom otežei NAMESTO KOPALCEV - V novih bazenih ,jnodrega” hotela v Čateških Toplicah z zamudo „postavajo” odri monterjev, v starih bazenih pa je huda gneča. (Foto: A. Železnik) Za nov rekord pookrbol Dolenjec Na atletskem prvenstvu Cujnik vrgel kopje 79,74 m Na članskem atletskem prvenstvu Slovenge, kije bilo zadnjo soboto in nedeljo v Celju, se je izkazal član novomeškega atletskega kluba Darko Cujnik, ki je v metu kopja dosegel nov državni rekord. Ljubitelji atletike so vedeli, da se bosta v metu kopja za prvo mesto in republiški naslov potegovala le dva atleta: Mariborčan Miran Globevnik in Novo meščan Darko Cujnik. Napovedovali so, da lahko v dvoboju dveh najboljših kopjašev pade tudi državni rekord. Vendar so domala vsi dali več možnosti Globevniku, ki je v zadnjem času dokaj uspešno nastopal za jugoslovansko reprezentanco. Po vrhu vsega je Dolenjec nastopil poškodovan, kajti na balkanskih igrah sije pri skoku v višino s palico huje poškodoval nogo, zadnje mesece pa se je povsem posvetil vadbi deseteroboja in je kopje nekoliko .zanemaril’. Vendar je dvajsetletni Cujnik presenetil. Globevnik je sicer v prvih serijah dokazal, da je v standardni formi, in kaj kmalu je orodje zalučal 77,48 m. V predzadnji seriji je Cujnikovo kopje letelo daleč, a vseeno ni prehitela Mariborčana. V zadnji pa je jugoslovanski sorekor-der met odlično izvedel in kar za 48 cm popravil državni rekord: kopje je letelo 79,74 m daleč. Cujnik je postal prvi jugoslovanski atlet, ki je kopje zalučal na prag ,magične meje’, 80 m. MED BRIGADIRJI Predsednik republiScega odbora ZZB NOV Janez Vipotnik in predsednik RK ZSMS Boris Baudek sta v torek, 2 L avgusta, obiskala mladinsko delovno brigado, ki dela v Suhi krajini, in brigado, ki dela v Beli krajini Gosta sta si ogledala delovišča in se pogovorila brigadnimi vodstvi Ob koncu tedna spremenljivo vreme, predvsem v popoldanskem času krajevne plohe in nevihte. Hladneje bo. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED TELEGRAMI MADRID Šesta konferenca predsednikov držav ali vlad neuvrščenih dežel, ki se ho začela (na ravni veleposlanikov) že konec meseca v Havani, bo po vseh znamenjih sodeč najbolj odmeven političen dogodek leta. ■ Priprave nanjo prihajajo v zaključno fazo in pri tem so tiste, ki veljajo za tehnične (priprava kongresne dvorane in spremljajočih služb) v tem trenutku vsekakor v senci vsebinskih. Razen dvostranskih dialogov, ki smo jim priča v številnih državah (s tem v zvezi velja omeniti obisk zveznega sekretarja za zunct nje zadeve Josipa Vrhovca na na Cipru in njegove razgovore s tamkajšnjimi voditelji), prihajajo s sedeža svetovne organizacije v New Yorku še dodatna sporočila o dejavnosti neuvrščenih. Sprotni dogovori V New Yorku malone nepretrgoma zaseda tako imenovani komite vseh, se pravi delovno telo, v katerem so predstavniki vseh neuvrščenih držav. Tu razpravljajo o vseh najpomembnejših vprašanjih, ki se porajajo pred šesto konferenco na vrhu v kubanskem glavnem mestu. Zadnja izmed novic iz New Yorka je sporočila, da so že pošteno zagrizli v najbolj bistvene zadrege neuvrščenih. Tako so strokovnjaki razpravljali tudi o zadevah obeh vlad iz Kampučije namreč vlade Pol Pota, se pravi tiste, ki se je morala iz Phnom Penha umakniti pred vietnamskimi tanki -in vlada, ki sedaj sedi v glavnem mestu Kampučije, naj jim omogočijo udeležbo na konferenci Po začetnih zapetljajih je Kuba, kot gostiteljica, sporočila, da ne bo odrekla vstopnega dovoljenja nobeni delegaciji, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo neuvrščeni sami odločiti, katera delegacija bo sedela v konferenčni dvorani kot ravnopravni udeleženec konference. Takih in podobnih zadreg bo vsekakor še nekaj,saj so naposled neuvrščeni živ me- hanizem, ki doživlja ravno take težave kot vsi dtugi na tem planetu. In če govorimo o težavah (in celo krizah) na zahodu in vzhodu, bi bilo naivno pričakovati, da bodo neuvrščeni imuni za to. Neuvrščeni so imeli težave (in nekatere celo zelo resne) že prej, toda pred njimi niso nikoli omagali in to se je pokazalo kot ena izmed najpomembnejših značilnosti gibanja Zato ni nobenega razloga, da bi pričakovali kaj podobnega v Havani Povsem normalno je, da so, in da bodo, težave in nesporazumi, toda ravno tako ni mogoče dvomiti o tem, da jih bodo neuvrščeni znali odpraviti in premagati. V pripravah na konferenco se je že dodobra izkazalo, da je velika večina neuvrščenih trdno odločena, da vztraja na izvirnih načelih gibanja, kar pomeni, da se ne veže na noben blok, marveč, da vztraja na svoji poti in se bori za svojo vizijo boljšega in pravičnejšega sveta Sicer pa se zdi, da so prav zaradi nekaterih aktualnih političnih zadreg (zastopstvo Kampučuje, odnos do Egipta in druga) ostala v tem trenutku nekoliko v senci vprašanja, ki sicer ne veljajo za politična (čeprav to v svoji osnovi so) - namreč za sklop ekonomskih problemov sveta A prav v Havani lahko pričakujemo izredno tvorne pobude tudi na tem področju, ki je že od nekdaj predstavljajo za neuvrščene življenjsko pomembno področje delovnja Neuvrščeni bodo v Havani poskusili čimbolj natančno ina akcijsko opredeliti svoja staTišča do novega mednarodnega ekonomskega reda, se pravi takega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov, v katerem ne bi bilo več izkoriščanja in zapostavljanja manj razvitih in dežel v razvoju. Jugoslavija bo po pričakovanjih imela izredno pomemben delež v Havani, kjer bo našo delegacijo vodil predsednik republike Josip Broz Tito, v njej pa so še Vidoje Žarkovič, Miloš Minic, Josip Vrhovec, dr. Anton Vratuša, Berislav Ba-durina in Budimir Lončar. JANEZ ČUČEK SREČANJA — V ekvadorskem glavnem mestu sta se srečala soprogu ameriškega predsednika Kosaiynn Carter in eden izmed poveljnikov sandinistične fronte Nikaragve Eden Pastora, ki je bolj znan pod imenom comandate Cero. Pogovor je zadeval povojni razvoj v Nikaragvi in se ga je udeležil tudi ameri§u zunanji minister Cyrus Vence. Carterjeva in Vence sta bila v Kvitu na svečanosti, ki so jo priredili ob prevzemu oblasti novega predsednika Jaime Roldosa - istega dogodka pa se je udeležila tudi sandinistična delegacija, nakar so oboji srečanje izrabili še za nikaraško—ameriške razgovore. Diplomacija v ozadju, toda vendarle koristna. (Telefoto: UPI) Zakaj trkajo na vrata sodišč? Delavci se pogosto obračajo na sodišča združenega dela, da bi poiskali varstvo svojih pravic — Nepoklicni sodniki vnašajo nove odnose v podružbljanje sodstva Iz poročil o delu sodišč združenega dela v zadnjih letih je razvidno, da so delavci od leta 1975 do lani sprožili okrog 114.000 sporov. Število sporov iz leta v leto narašča, praksa pa kaže, da bi veliko sporov lahko uredili v OZD s pomočjo sindikata, delavske kontrole in družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Veliko delavcev namreč ni seznanjenih s svojimi samoupravnimi dolžnostmi in pravicami, ki izvirajo iz samoupravnih aktov. Največ sporov je nastalo v zvezi z delovnimi razmerji, zaposlovanjem in stanovanjsko politiko. V mnogih OZD še nimajo vseh samoupravnih aktov, zlasti ne na stanovanjskem področju, to pa nujno povzroča zlorabe. Med rešenimi je dve tretjini takšnih, ki so jih uspešno sklenili že na prvostopenjskih sodiščih, to je brez pritožbe. V razpravi o dosedanjem delu sodišč združenega dela prevladuje mnenje, da vse večje število sporov ni izraz nekakšnega pravdarstva ali kljuboval-nsoti, marveč gre navadno za eksistenčne probleme organizacij in posameznikov. Razmeroma veliko število sporov in njihova raznovrstnost tudi ne daje povoda za trditev, da so posledica premalo razvitih samoupravnih odnosov. Upoštevati moramo namreč, da z razvija- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ni dvoma, prodaja blaga in storitev na tuje trge se letos krepko povečuje in lahko bi bili več kot zadovoljni. Toda kaj, ko pa moramo ob rezultatih izvoza tehtati tudi naše nakupe v tujini, ti pa se kljub opozorilom in omejitvam še hitreje množijo. V takem položaju gotovo ni bilo drugega izhoda, kot sprejeti določene ukrepe, ki bodo do konca leta zagotovili uskladitev zunanjetrgovinskih tokov s sprejetimi načrti. Izvozne spodbude Ti ukrepi bodo imeli spričo svojega restrik-' tivnega delovnaja na strani uvoza tudi neugodne posledice na gospodarjenje posameznih OZD, ki računajo na uvoz, pa ga morda ne bodo mogli realizirati. Da bi se kar se le da izogniti zastojem in motnjam v proizvodnji, naj bi z veliko mero odgovornosti in posluha za skupne, medsebojne in splošne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, kjer se bodo dogovarjali in samoupravno odločali o tem, kod in koliko naj bi se uvozilo do konca leta in tudi o tem, kdo in za koliko naj letos pospeši svoj izvoz. Nekatere OZD bodo morale svoj uvoz preložiti na prihodnje leto, ga zmanjšati in če ni ravno najbolj nujen, se mu tudi odpovedati. Če se izvoz in uvoz do konca leta ne bosta gibala po dogovorjeni dinamiki, bo sledilo v naslednjem mesecu nadaljnje krčenje možnosti uvoza in in obratno: če bo od doseganju načrtovanega uvoza prodaja na tuje trge na- raščala nad načrti, bo možno za toliko povečati tudi predvidene nakupe v tujini. V tem pa je tudi čar oziroma motiv sprejetih ukrepov, kar bi moralo združeno delo spodbuditi, da pospeši svoje izvozne napore bolj kot kadarkoli. IZGUBE V prvem letošnjem polletju je »prislužilo11 slovensko gospodarstvo 953 milijonov dinarjev izgub, ki so za 15,3 odstotka večje kot izgube v enakem času lani. Drugi podatek, ki ga navajajo podatki SDK, pa kažejo, da je letos izgubarjev manj kot lani, in sicer 181, medtem ko jih je bilo lani čez 200. Med izgubarji jih je 70 iz industrije in gozdarstva in imajo 74 odstotkov vseh izgub v republiki. Prvi na seznamu pa je Salonit iz Anhovega s 123 milijoni dinarjev izgub. Sledi Splošna plovba iz Pirana s 85 milijoni, petrokemija INA nafta Lendava ima 58 milijonov in tako naprej. PREMOG Premogovniki bodo letos proizvedli dovolj premoga in lignita za naše termoelektrarne. Takšne optimistične napovedi potrjuje sedemmesečni izkop rudarjev. Če bi se potrošnja slučajno povečala, bomo izkoristili proizvodne rezerve površinskih kopov - tako so izjavili v gospodarski zbornici Jugoslavije. Manj svetli so obeti oskrbovanja široke potrošnje prihajajoče grelne sezone. Pritisk potrošnikov se je povečal, tako da se lahko zgodi, da rudaiji ne bodo mogli ugoditi vsem zahtevam. njem samoupravljanja in samoupravne zavesti delavci bolj občutljivo reagirajo na sleherni pojav birokratskega, tehnokratskega ali drugačnega prilaščanja oblasti in poiščejo varstvo svojih pravic tudi na takšen način. Zato predstavljajo sodišča združenega dela enega izmed pomembnih virov krepitve naše samoupravne zavesti. Po drugi strani pa število in vrsta sporov vendane odkrivata, da samoupravljanje v nekaterih okoljih še ni dovolj razvito. Delavcem v sodiščih združenega delaje zato nujno treba posvetiti še več pozornosti. V teh sodiščih razsoja 250 poklicnih sodnikov in 3000 nepoklicnih iz združenega dela. Ta proces krepitve samo-uravnega sodstva je ugoden, ker se razsojanje bolj odpira vplivom združenega dela in samoupravne družbene prakse. Nepoklicni sodniki vnašajo nove odnose v podružbljanje sojenja kot zagovorniki prizadevanj, da spornih zadev ne bi reševali formalno, marveč vsebinsko, da bi izoblikovali nove metode dela na sodiščih ter da bi razsojali v kraju ali OZD, kjer je nastal spor. Sodniki ustavnih sodišč Jugoslavije tudi ugotavljajo, da se delovni ljudje najpogosteje pritožujejci nad odločitvami delavskih svetov v TOZD, in to zato, ker si pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov ali pri odločanju o posameznih vprašanjih uresničevanja samoupravnih pravic prilaščajo pooblastila, ki po usravi in zakonu o združenem delu sodijo delovnim ljudem. Izvršni organi in druga delovna telesa delavskih svetov se pri odločanju v konkretnih odnosih istovetijo s tem organom upravljanja. Delavci tedenski mozaik TAČAS opazovalci z zanimanjem pričakujejo izid obtožbe, ki jo je proti nekemu ameriškemu novinarju vložila ameriška zvezna policija FBI. Novinarja S. Jeffa, dolgoletnega dopisnika televizijske družbe ABC v Moskvi, so namreč obdolžili, da je vohunil za KGB, sovjetsko obveščevalno službo. Če bi bilo to res (novinar pa to odločno zanika), bi bil to eden redkih primerov, da so na zahodu svojega novinarja obtožili česa takega. Doslej je bilo bolj obratno da so namreč sovjetske oblasti obtoževale zahodne novinarje, da vohunijo proti njim . .. vsak! po svoje ... oporekajo trditvam delavskih svetov, ki s pomanjkanjem časa in organizacijskimi težavami orpavičujejo premalo proučeno in argumentirano pripravljene predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejemajo delavci neposredno. Tudi samoupravnega odločanja z osebnim izjavljanjem na referendumih in zborih delovnih ljudi ne uresničujejo dosledno. Veliko vlog kaže, da ne samo sredstva, ampak tudi odločanje razdružujejo v orga-inih OZD, kar neugodno vpliva na ustavni položaj TOZD in samoupravljalski status in ravnanje delovnih ljudi v njih. Tudi vsa področja pfldobivanja in delitve dohodka so - po ocenah sodnikov ustavnih sodišč — še daleč od ustavnih načel zakona o združenem delu in zato vir nenehnega nerazpoloženja delavcev ter povod za tako številne zahteve po oceni ustavnosti in zakonistosti posameznih odločitev organov samoupravljanja. VINKO BLATNIK MADRID _ Bivšega diktatoma Ekvatorialne Gvineje Francisca ciasa Nguema, ki je pred dve m tednoma po državnem udaru izgu oblast in sc je ves ta čas nahajal na begu, so v soboto ujeli nedaleč njegove rojstne hiše. Kot je sp o roč komandant pomorskih sil noveg režima, bo bivšemu diktatorju sodilo vojno sodišče. TELAVIV - V Izraelu se Je začelo sojenje dvema mladima Pa® stincema, ki sta obtožena sodelova nja v eni največjih palestinskih akcij-Gre za napad na avtobus v blizt® Tel Aviva, marca lani, ko j® ,v spopadu padlo 34 Izraelcev, 72paJe bilo ranjenih. Palestinca, ki ju"* sodijo, sta edina preživela iz skupi-ne, ki je izvedla nap ad. PARIZ - Odločitev francoske vlade, da centralnoafriškemu cesarju Bokassi ne bo več nudila denarne pomoči, je v Franciji izzvala spl<*>n° zadovejstvo. Po uradnih podatkihj® lani ta pomoč znašala stopetdes® milijonov frankov, karpomcnipol0-vico proračuna Centralnoafriškeg2 cesarstva KAIRO - Egiptovske oblasti so zaprle 56 ljudi, obtoženih »subvet zivne dejavnosti v okviru nezakonite komunistične partije", je sporoc vrhovni javni tožilec v Kairu. Me aretiranimi je 6 odvetnikov, 4 nov> narji, bivši član parlamenta ter študentje in delavci. FRANKFURT - Minister zazu-nanje zadeve ZRN Nemčije Han* Dietrich Genscher je pozval v* države, da naj manj trošijo za o rož) in tako »osvobodijo" več denarja28 pomoč deželam v razvoju. DAR ES SALAM - Voditelj8 patriotične fronte za osvobodite Zimbabveja Joshua Nkomo in P0-bert Mugabe sta sporočila, da b° Fronta prenehala z oboroženi^1 akcijami le, če bo 'Velika Britaflij* sprejela njene pogoje - dejanj neodvisnot Zimbabveja in izročite vojaške in politične oblasti črnske-mu prebivalstvu. SEZNAMU letal, pri katerih s° odkrili take ali drugačne n^rake (začelo pa se je, da vas spomnimo,2 nesrečo ameriškega letala DC-lO)’ so se poleg boeinga 747 pridružila* letala concorde, kijih skupaj iz delu-jejo britanski in francoski p roizvajal-ci. Zaradi domneve, da v podvozju tega nadzvočnega letala nekaj ni v redu, so pridržali na nujnih pregle-dih štiri letala. Toda s tem vseh težav še ni konec. Neuradno se je zvedelo, da Britanci in Francozi zeli resno razmišljajo, da bi sploh vzeli v prometa concorde, ki imajo prt-! majhno zmogljivost (namreč sam®! sto potnikov) pa preveliko porab®I goriva. Vsak concorde porabi p1' preletu Atlanstskega ooeanaštirikra; toliko goriva kot boeing 747, pd čemer slednji prepelje več kot trikrat toliko ljudi. Za razvoj in posku; se so doslej Britanci in Francoz1 skupaj porabili devet milijard dol®1-jev, izdelali pa so le šestnajst let*11 ZAKAJ IZJEME - Kaj te razburjate? Ali pri vai v službi tudi dela? O SOLE MIO V • ' SPOSOJENO OD »NEDELJSKEGA GLASA NOVI PROSTORI? - Delavci ribni&ega JjUrotransa se že lep čas sprašujejo, kdaj bodo ®°bili nove prostore, še posebej parkirišče in delavnico, ki je danes kar ob magistralni cesti ■Jted Kočevjem in Ribnico. Nujnost takšne pii-dobitve kaže tudi naš posnetek. (Foto: B. Budja) V ŽIVO SKALO — Z brestani&o obvoznico raste tudi nova kanalizacija. Med 720 metri je zadnjih sto metrov med najbolj težavnimi. Pri izkopih za cevi so namreč naleteli na živo skalo. Cestaiji so dobili poseben Ingradov stroj, kateremu noben kamen ni pretrd. (Foto: Železnk) MALICAT V TRAVO. Avtomobili iz turistične reke, ki se v vročih avgustovskih dneh vali po magistralni cesti Ljubljana — Zagreb, se za urico ali dve zaustavijo na Petrolovem motelu na Čatežu, da napolnijo bencinski tank in z družino v miru pomaucajo v restavraciji ali pa kar na travi. (Foto: J. Teppey) M. ' ASFALT V ŠMARJEŠKE TOPLICE - Močno načet odsek od Kronovegado Šmaije&ih Toplic, v dolžini d\eh kilometrov, so delavci novomeškega Cestnega podjetja na novo prekrili z asfaltno maso in uredili bankine. V najkrajšem času se bo po „nekadeči“ cesti možno peljati tudi do Šmaijete. (Foto: J. P.) Mikoliče v itaujo ... Na nedavnem obisku ita-Mjanske delegacije trgovcev v Novomeški Industriji motor-flih vozil so se pogovarjali o Problematiki tekočega potovanja in o krepitvi dolgotrajnejših stikov. 1MV ima ‘ePe možnosti, da na italijan-tržišče izvozi še več Priljubljenih prikolic Adria, i prihodnjem letu naj bi v Italijo iz novomeške tovarne odšlo 5000 prikolic, s čimer bi se IMV povzpela na drugo mesto (za Francijo) izvoznikov prikolic na italijanski trg- Boljše delo - bogatejša žetev Dobro obiskana zdravilišča, Otočec slabše — Nepopolna ponudba — Gostje želijo več Kot kaže, turistični promet ne zaostaja za lanskim. Kar se tiče Dolenjske, lahko rečemo, da so se gostind in turistični delavci še kar potrudili, čeprav se kažejo nekatere stare slabosti. Ce govorimo o ugodnih izidih, moramo med prvimi omeniti zdravilišči turizem. V Dolenjskih in Šmar-jeScih Toplicah zatrjujejo, da bi imeli ob dvakrat večjih kapacitetah A • » V V' o e/m is c a BREŽICE — Na sobotni sejem v Brežicah so rejci pripeljali 3**7 prašičev, starih do tri mese-ce. in 14 starejših. Za prve, ki 80 jih prodali 206, je bila cena do 40 dinarjev za kilogram žive teže. Drugih so prodali 8, cena Pa je bila do 27 din za kilogram Žive teže. . NOVO MESTO - Sejem ni ®jl bistveno različen od prej-**jega. Rejci so pripeljali 314 Bašičev, prodali pa 143. 2,88 ‘•vali je bilo starih od 6 do 12 “dnov, 26 pa jih je bilo v Trosti od 3 do 6 mesecev. Za Bj^e so morali kupci odšteti po °0 do 1.200 din, za druge pa •200 do 2.200 din za glavo. vse zasedeno. 41000 nočitev v juliju pomeni za Dolenjske Toplice že dosežen plan, s tem pa se lahko pohvalijo tudi nekateri drugi. V naših naravnih zdraviliščih je zasedenost v letošnji sezoni podobna kot lansko leto, nekoliko slabše je na Otočcu, v Trebnjem in BeH krajini, medtem ko je v Kočevju čutiti rahel porast. Na Otočcu vidijo vzroke padca turističnega prometa predvsem v nepopolni pnudbi, ki jo bodo ob sedanjih kadrovskih težavah in pomanjkanju rekreacijskih objektov t<;žko izboljšali. Kzžejo se tudi velike potreba po razšeritvi kampa, ki je sedaj povsem zaseden. Belokranjcem pomaga dokaj čista Kolpa zadržati sodobne nomade za nekaj dni V Hotelu Bela krajina v Metliki je obisk slabši kot lani, vendar pričakujejo, da bodo izpolnili plaa Odprti vinifki kamp ni čisto zaseden. V kočevskem Hotelu Pugled imajo za 50 % več nočitev kot lansko leto ob enakem časa Sicer dobro turistično ponudbo nekoliko kvari dejstvo, da je bazen že več kot 14 dni zaprt Kmetijski nasveti Obvarovati sleherno zrno J letu J^tma ki je pred nami, bo dragoceno vsako zrno pšenice, je bila pičla, ena najslabših doslej, saj je celotni ovanski pridelek znesel le 4,3 milijona ton, kar je skoraj jU1 manj kot v rekordnem 1974. leta V, letu, ki je tedaj sledilo, i bilo treba kupiti niti tone tuje pšenice, drugače pa bo zdaj, ^o treba odšteti mnogo dragocenih deviz. * Obvarovati je treba sleherno zmo. Te besede naj ne bodo le gjj9- Samo žitni škodljivci uničijo v povprečju desetino vsega jJ8’ trdijo uradne ocene, zato nam je za ta zapis prišla kot r°čena prošnja bralca I. G. iz metK&e občine, ki pravi, da k1,1 bo na tisoče kmetovalcev hvaležnih za dober nasvet, kako i*Aožno učinkovito uničiti pšenične molje v shrambi, ki pdijo vsako leto veliko Sc oda 5*ničnega molja strokovna literatura pravzaprav ne pozna, Pa govori o žitnem in rženem molju ter koruznem molju. J*5 bralec je imel v mislih najbrž prvega. Žitni molj (rženi mu je h 0 podoben) živi v vlažnem žitu, ki ga pustimo dolgo pri miru. ^ Poznamo ga po objedenem zrnju, z nitmi (moljevimi t rebki), povezanimi v klobčiče. Okuženo žito razkužimo s kuv ^ItlenovaniIT1i fumiganti, kot so metilbromid (25 do 80 g na v lčni meter), fostoksin (3 do 6 tablet na tono žita), ogljikov i®Plec (100 do 250 ccm/m3), ciklon (10 do 30 g/m3) in ^JPtero (500 g/m3). . £ “°lje kot zdraviti je seveda bolezen oz. nadlego preprečevati. je st°ča in red je prva zapoved za vsak &ladiščni prostor. Žito žit • P°Sosto zračiti, stene in vso notranjost izpraznjenih So n'c Pa vsaj dvakrat na leto temeljito razkužiti s pripravki, kot jg' Klorvos, nogos kofumin, nuvan, vapon, malation. Navodila „“Porabo je treba strogo spoštovati, saj so to strupi. Z y°ksom ali etiolom je treba razkužiti tudi vreče. tu.. navedenimi ukrepi se ne upiramo le žitnim moljem, marveč tj* 1 drugim, nič manj nevarnim žitnim Škodljivcem: žrnemu in Vemu žužku, močni vešči, močni pršid. Inž. M. L I I Turistični delavci v Posavju ne beležijo bistveno večjega prometa v primerjavi z lanskim letom. Hotel Sremič v Krškem je dobro obiskan, k čemur veliko pripore jo različni seminarji in obiski v JE. Ob koncu tedna pride pomanjkanje kapacitet še bolj do izraza. V motelu Putnik v Trebnjem imajo sicer trenutno vse zasedeno, vendar je obisk slabši od lanskega. Med dvema ognjema Neučinkovita medobčinska urbanistična inšpekcija Dejstvo je, da medobčinska urbanistična inšpekcija ne more več obvladati terena in ni dovolj učinkovita, ker se nedovoljene gradnje množijo hitreje kot gobe po dežju. Z ene strani inšpekciji očitajo, da ni dovolj uspešna, z druge strani pa, da ostro ukrepa. Dejstvo je tudi, da urbanistična inšpekcija dobiva malo podpore pri svojem delu. Dogaja se celo, da ji preprečujejo izvajati zakonite ukrepe. Postopki pri sodnikih za prekrške so dolgotrajni, zato zadeve večkrat zastarajo, pa tudi izrečehe kazni so lako blage, da so včasih bolj spodbuda za nadaljevanje črne gradnje, kot pa za omejitev teh pojavov. V občiničmomelj je prišlo celo tako daleč, da oigan za kaznovanje prekrškov niti ne obravnava več predlogov urbanistične inšpekcije. Zato zadnje čase sploh več ne predlagajo ksnl Dejstvo je, da take razmere terjajo čimprejšnjo rešitev. Enotno politiko pri obravnavanju teh zadev na Dolenjskem, doslednost in ostre kazni! V nekaj letih utegne biti lep kos zemlje pozidan, in ko se bo kdo spomnil na resno ukrepanje, ne bo R. BAČER Turistični utrip smo merili samo v nekaterih dolenjskih turističnih središčih. Povsod so optimistično razpoloženi glede končnih rezultatov letošnje sezone. Ne bi bilo napak, če bi v bodoče ponudili gostu poleg postelje in običajno polnega bazena tudi kaj iz kulturnega programa. Povedali so nam, da to že dokaj uspešno delajo v Šmarjeških Toplicah in v Beli krajini Ponekod so že ugotovili, da se turisti bolje počutijo v domačem okolju, izpolnjenem s tradicionalnimi specialitetami in starimi običaji Mogoče bi se to obneslo tudi v obliki bolj organizirane ponudbe. M. LUZAR Manj kreditov? Ze skoraj ves avgust velja odk-k o spremembi uredbe, ki določa splošne pogoje za najemanje potrošniških posojil Sprejel ga je zvezni izvršni svet z namenom zajeziti preveliko potrošijo in izboljšati likvidnost naših bank. Sprememba se nanaša na višino obveznega pologa za najetje potrošniškega kredita, polog pa se je za vse vrste blaga zvečal za 50 odstotkov. Najbolj so prizadeti občani, ki nameravajo kupiti s pomočjo kredita osebni avtomobil, saj znaša polog kar 67 odstotkov. Podobno je z nakupom cemeta, beton-dcega jekla in valjane žice, kjer znaša polog celo 75 odstotkov. 45-odstot-ni polog je treba vplačati pri nakupu barvnih televizorjev, stereo radijskih sprejemnikov, gramofonov in magnetofonov, strojev za pomivanje posode in nekaterih vrst gradbenega materiala. Polog za nakup pohištva znaša sedaj 30 odst., 22 odstotkov pa nakup hladilnikov, zmrzovalni-kov, bojlerjev, črno-belih televizorjev, kadi in sanitarnih naprav. Za vse blago, za katero je bilo doslpj treba plačati 10-odstoten polog, se lastna udeležba zveča na 15 odstotkov, razen za peči in štedilnike na trdo goriva Ali je lahko nekaj gramov manj? 5 i * S I I V S EN HRIBČEK BOM KUPIL. i ••• Ureja: Tit Doberšek V času od 27. avgusta do Z septembra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Sejem „Vino 79” Na tej prireditvi bodo lahko svoje izkušnje glede spoznavanja lastnosti vin izpopolnili gostinski delavci in ljubitelji vin. Obisk te prireditve priporočam tudi vinogradnikom, saj je prav, da vsak vinogradnik sam kritično preizkusi vina iz drugih predelov naše domovine in tudi iz drugih dežel Le tako bo pravilno cenil svoj pridelek, skušal ga bo izboljšati v primerjavi s podobnimi vini O pokušnji vina je na tem mestu pisal inž. Julij Nemanič dne 1. in, 8. marca 1979, zato je odveč ponavljati strokovna navodila glede pokušnje. Opozoril bi le, da pred pokušnjo ne jejmo slanih, mastnih in močno začinjenih jedi Tudi preveč pokajenih cigaret pred pokušnjo vina slabo vpliva na vonj in okus pokuševalca, zato se je pred pokušnjo vina treba kajenju izogibati Tudi med pokušnjo vina in v prostorih, kjer vina pokušamo, navadno ne kadimo. ŠTEVILO POKUSANIH VIN je pri posameznih pokuševalcih različno in se giblje med 25 in 50 vzorci Da ohranimo vonj in okus dalj časa sposobna, med pokušnjo posameznih vin zaužijemo grižljaj kruha, jabolka ali kocko navadnega sira. Deset do petnajstminutni presledki, recimo po 10 do 15 pokušnjah vina, nam otopela čutila osvežijo. Pitje čme kave nam čutila prej omrtvičijo, kot osvežijo; osvežitvi služijo kruh, jabolka ali sir, od pijač pa kisla voda. VRSTNI RED POKUŠANIH VIN Najprej pokušamo bela vina po tem zaporedju: nesladka (suha) bela vina, in to najprej namizna bela vina s poreklom, nato kakovostna in vrhunska sortna bela vina. Tem vinom sledijo polsladka, manj aromatična kakovostna in vrhunska sortna bela vina, nato pa aromatična in vrhunska sortna bela vina, na primer: rumeni muškat, renski rizling, sovinjon itd. Za belimi pokušamo rdeča vina, po istem zaporedju kot bela. Sladka in peneča se vina pokušamo nazadnje. KATERA VINA KAŽE POKUSITI? Glede na zelo bogato izbiro vin na tej mednarodni prireditvi se je težko odločiti katera vina bi pokušali, saj vseh gotovo ne moremo. Priporočam predvsem tista, ki so našim najbljižja, jih po nazivu poznamo in jih lahko dobimo v prometu, in ne samo na vinskem sejmu. Zato bomo poleg domačih vin iz Bele krajine, Dolenskega in Bizejskega pokušali vina iz severovzhodnega območja Slovenije (štajerska vina). Ker so iz tega območja na voljo zlasti sortna kakovostna in vrhun&a bela vina, bomo za temi preizkusili še bela vina našega Primorja in bela vina juga (žDavka, grk, malvazija), nato pa sortna kakovostna in vrhunska bela vina iz sosednje Avstrije, Madžarske in Zahodne Nemčije. Po pokušnji rdečih vin iz juga-vzhodnege območja Slovenije bomo pokusili znana rdeča vina iz zahodnega območja Slovenije (teran, merlot, barbera, cabernet sovinjon itd. Za temi vini bomo pokusili rdeča vina našega juga (prokupac, kadarka, blatina, vra-nac, kratiSja), rdeča vina sosednje Italije in rdeča vina Francije. KAKO OPISUJEMO LASTNOSTI VINA Giede na čistost pravimo: vino je motno, megleno, prašnato, čisto, bistro. Glede na vory: vonj je nevinski, slabo vinski, normalen, ne ustreza sorti, ima slabo sortno aromo, ima dobro sortno aromo. Glede okusa: ustreza sorti, ne ustreza sorti Glede na kislino: vino je kislo ali je zelo kislo; je milo; ima malo kisline; vino je sveže; rezko; je ostro, če ima mnogo kisline od nezrelega grozdja. Glede na alkohol: vino je lahko, če ima malo alkohola, težko, če ima več alkohola; pekoče, če ima v razmerju z ekstraktom preveč alkohola (če je bilo preveč sladkano in je sladkor povečal alkohol, ekstrakta v vinu pa ne). Glede na ekstrakt poznamo: polna vina, vina gladkega okusa, če imajo dovojj ekstrakta (niso preveč sladkana) ali pa: vino praznega okusa, vino plehkega okusa, če imajo premalo ekstrakta. Pusto vino je tisto, ki niva svežosti in po katerem imamo pusta, suha usta. Zagatno, trdo in trpko vino je tisto, ki ima preveč tanina, kar se zgodi pri rdečih vinih (tudi pri cvičku), če ob predelavi ne odstranimo pecljev in trop vre s peclji vred. Mehko vino ima premalo tanina in je vodenega okusa. Harmonično vino je tisto, pri katerem se vse dobre lastnosti vina ujemajo v harmonično celoto. Vino s prijetno cvetico je tisto, pri katerem se poleg harmoničnosti jasno izraža sortni značaj (buket) vina. DT. t 1» S S S I Nfr, ——miji.wu.ij i Sekunde odločajo Uspeli vaji boštanjskih gasilcev — Sodelovanje z vaščani V boju z ognjem odločajo sekunde in da so mu gasilci kos, potfebu-jejo predvsem dosti vaje. Boštanjski prostovoljci sc tega dobro zavedajo. V nedeljo so zato pripravili dvoje mokrih vaj. Prva je bila namišljena obramba kmetije Francija Redenška v Lisičjih jamah, druga pa strnjena v Dolenjem Boštanju. Pri vaji v Lisičjih jamah so pritegnili tudi vaško trojko iz Kom-polja s sodom za gnojevko. Ta sodobna kmetijska priprava je nameč lahko pravcata avtomobilska cisterna. Premore vodni top, katerega curek je tudi po moči upoštevanja vreden. Nedeljska vaj je pokazala kompoljskim fantom, kaj je treba pri delu še izpiliti. Predvsem naj bi v vasi za delo s tem sodom usposobili tudi starejše, da bi lahko uspešno posredovali, ko so mladi po službah. Od alarma sirene na gasilskem stolpu do prvih curkov iz cevi okrog Redenškove domačije je poteklo vsega 18 minut S cevmi je bilo treba premagati precejšnjo višinsko razliko, nad 300 metrov zaraščenega gozda in grmovja. V Dolenjem Boštanju so črpali vodo še dlje, v sredino vasi so jo spravili v 15 minutah po alarmu. Kjerkoli premorejo sod za gnojevko, je škoda, če stoji prazen. Ob morebitnem požaru na vasi je lahko najhitrejši priročni vir vode. A. Z. Načrti, prelomni za Kopitarno^ Več dohodka iz notranjih rezerv —Zamenjava mazuta z odpadki — Bodočnoi' v plastik^ BRIGADA ZA CISTO KOLPO — Tretja izmena republiške mladinske ddovne akcije „Bda krajina 79“, v kateri je 46 brigadiijev iz Sežane in Nove Gorice - brigado so poimenovali po Srečku Kosovelu - se vsak dan vozi iz naselja v Kotu pri Semiču na delo v Metliko. Tu mladi brigadirji krepko vihtijo krampe, lopate in drugo orodje. Tudi po njihovi zaslugi bo kanalski zbiralnik za metliško čistilno napravo prej zgrajen, s tem pa bo Kolpa še naprej ostala najčistejša slovenska reka, saj bodo šle vse metliške odplake, tako industrijske kot tiste iz gospodinjstev, skozi čistflno napravo. Po sindkalnih skupinah sev-niške Kopitarne ta čas razčlenjujejo planska izhodišča za naslednje srednjeročno obdobje. Posebno pohvalno pri pripravi teh izhodišč je iskanje tako imenovahih notranjih rezerv, naslonitev na domače energetske vire in surovine. Pri povečanju števila parov kopit ni mogoče več kaj bistvenega iztisniti. Obutvena industrija sama tišči navzdol proizvodnjo zaradi dragega usnja. Okrog 170.000 parov kopit je meja, ugotavljajo v Kopitarni. V naslednjem petletnem obdobju si zato v tej najstarejši sevni9ri tovarni postavljajo za cilj nadaljnje posodabljanje proizvodnje. Načrtujejo popolno rekonstrukcijo sušenja lesenih polizdelkov za proizvodnjo kopit. Sedanje naravno sušenje bi z umetnim lahko skrajšali na 40 dni To bi pomenilo precejšen prihranek, saj jim doslej veže sušenje za pol leta dobrih 10 milijonov dinarjev obratnih sredstev. Kot pravi novi direktor inž. Jože Štimec, bi takšna naložba brž pokrila sama sebe. Posodobiti želijo tudi tovarniško energetiko. Računajo, da bi s tem, ko bi zdrobili precej mazuta, to gorivo lahko popolnoma zamenjali. Les je postal že za mnogo izdel- HLADNOKRVNOST - Fantje pri boštanjskih gasilcih so po pozivu sitene za požar brž pritekli. Na sliki: hitro oblačenje. (Foto: Železnik) NA OBISKU PRI BRIGADIRJIH V sredo, 15. avgusta, je bila na obisku pri mladinski delovni brigadi Matija Gubec delegacija trebanjske občine, družbenopolitičnih organizacij in pokrovitelja KFD Dob. Na obisku pri brigadirjih, so se člani delegacije seznanili s prizadevnim delom brigadirjev. Mladinci in mladinke zelo lepo zastopajo trebanjsko občino na tej zvezni delovni akciji i: DE2 PREPREČIL KMEČKE IGRE Dež, ki je zadnjo nedeljo padal, kot bi se hotel odkupiti za dolgo su&io obdobje, je onemogočil „Kmečke igre", ki bi morale biti v nedeljo v Dragatušu. Organizatorjem, KUD Onton Župančič iz Dragatuša, TVD Partizan in mladinski organizaciji, se je prijavilo sedem ekip iz Dragatuša, Butoraja in Doblič, ki bi se morale pomeriti v sedmih diciplinah in pokazati svojo spretnost pri raznih kmečkih delih in opravilih. Igre so prestavili na nedeljo, 26. avgusta. Vsekakor pa so se kmetje, ki so se že dalj časa zaman zaskrbljeno ozirali v vedro nebo, zadnjega dežja zelo razveselili NI PRIŠEL NA DRUGO STRAN CESTE Smrt je kosila na magistrali tudi v petek popoldne. Avtobus z gr&o registracijo je ustavil pri Skopicah ob robu ceste, da bi šli potniki na stran. 68-letni Panagiotis Koklas je izza avtobusa nameraval steči na drugo stran ceste, ko je iz zagrebške smeri na motorju pripeljal Francoz Patrice Maxant, zadel Grka in ga zbil na tla. Grk je umrl, motorista in sopotnico Brigitte Maxant pa je zaneslo na travnik, kjer sta obležala ranjena. Zdravijo ju v brežiSci bolnišnici Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje Sel je k vojakom, da bi med njimi širil preporodovsko gibanje, v začetku vojne pa so ga zajeli Rusi. Zaradi prejšnjih zvez z njimi in s pomočjo skbskega poslanika je bil oproščen ujetništva. Leta 1915 je odšel s prv rostovoljsko legijo v Srbijo, Iger je kot vojaški zdravnik ostal do juljja 1917. S Krfa gaje srbska vlada poslala v Rusijo k srbskemi poslaništvu v Petrogradu, da informira revolucionarne ruske kroge in leve politične stranke, kako je osvobo-jenje in zedinjenje Jugoslovanov »zgodovinski postulat tudi iz socialističnega stališča"; Tja je odhajal že kot razočaran nacionalni revolucionar, ker je „dobil vtis, da so začeli razni idejni in kabinetni sleparji mešati jugoslovansko kašo v svojih plitvih kotlih na naiven in smešen način". Pod vplivom oktobrske revolucije se je Klemenčič pridružil boljše-vikom in se avgusta 1919 še vedno kot uslužbenec srbskega poslaništva vrnil v Srbjo, kjer se je seznanil s srbskimi komunisti in predvsem z levim socialistom Dragišo Lapčevi-čem. Od tam je še isti mesec prišel domov. Po izjavi pred ljubljansko policijo je bil „v politični zvezi tukaj edinole s tajnikom strokovne komisije Tokanom“. Vendar pa je imel stike tudi z ljubljanskimi komunisti in levimi socialisti ter s komunisti na Dolenjskem Klemenčič je najbrž dobil pooblastila vodstva JSDS, da organui-ra socialistično mladino v Sloveniji. Za prvo polovico oktobra 1919 je bil v Zagrebu napovedan kongres celome jugoslovanske mladine. V pripravljalnem odboru sta bila tudi zastopnika socialistične mladine. „Naprcj“ je 3. oktobra pozval »socialistične študente", ki bi šli radi na ta kongres, naj se zgBtsijo pri dr. Milanu Lemcžu, »kjer dobe legitimacije". Se isti dan je dobil to pooblastilo Lovru Klemenčič in »Naprej" je objavil daljše opozorilo: »Socialistično mladino opozarjamo, da bo 11., 12 in 13. oktobra kongres jugoslovanske mladine. Dolžnost je mlade socialistične organizacije, udeležiti se kongresa polnoštevilno, da ne bi reakcionarna mladina izkoristila kongres v nazadnjaškem smislu .. .prosimo vse sodru-ge, ki se hočejo udeležiti kongresa, naj se takoj pismeno oglasijo na naslov L. Klemenčič, št. Vid pri Stični, da dobijo legitimacijo za znižano vožnjo in da se preskrbi za njih stanovanjc." 1 V isti številki je »Naprej" objavil tudi poziv klubov Študentov komu- Nikdar ne bodo pozabljeni Stražani so za krajevni praznik odkrili spominsko obeležje na Vel. Podjjubnu, kjer je padel Franc Šali Na Vel. Podljubnu je bilo 12. avgusta živahno kpt morda še nikoli doslej. Krajevni praznik Straže so v tem kraju počastili z odkritjem spominskega obeležja predvojnemu komunistu Francu Šaliju iz Vavte vasi ter Mihaelu Grudnu, Antonu Grandovcu, Jožetu Hrovatu in Francu Gašperju. O njihovi življenjski poti in delu v času NOB je govoril Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva SK ZKS, in še posebej podčrtal delo komunistov in partije v predvojnem stra-Scem območju. Franc Šali, kije bil od 1941 dalje tudi član rajonskega in podokrožnega komiteja Partije in odbora OF, je bil eden prvih organizatorjev NOB na straScem koncu. Padel je kot pooblaščenec VOS 10. julija 1943 na VeL Podljubnu. Partijska organizacija je v Vavti vasi - Straži delala od leta 1939. Po številu organizacija ni bila močna, pač pa so imeli komunisti ugled med ljudmi in vpliv nanje, tako se je že poleti 1941 v straScem območju začel organiziran odpor proti okupatorju. Še isto leto jeseni so bili po vaseh ustanovljeni tudi odbori OF in narodne zaščite, ki so delovali ves čas vojne. Na slovesnosti v VeL Podljubnu se je zbralo precej ljudi iz bližnjih vasi in krajev, igrala je stra&a godba in pripravili so kulturni program. Kot je običaj, se je slavje končalo z va&o veselico. nistov na beograjski in zagrebški univerzi, naj »drugovi študenti komunisti" v čim večjem številu sodelujejo na kongresu jugoslovanske mladine v Zagrebu. Pred tem kongresom pa je bila 10. oktobra konferenca komunističnih mladinskih delegatov, ki so na njej ustanovili Zvezo komunistične mladine Jugoslavije - SKOJ. Klemenčič je verjetno sodeloval tudi pri pripravah za to konferenco in se je sam udeležil, saj je bil tesno povezan s pokrajinskim partijskim svetom SDSJ (k) v Zagrebu. Po tej konferenci in mladinskem kongresu v Zagrebu se Klemenčič ni posvetil organiziranju mladinskega gibanja, ker je bil prezaposlen z delom med komunističnimi skupinami in levim krilom JSDS, da bi na bližnjem kongresu JSDS prevzeli strankino vodstvo od desničarjev. V tej politični akciji se je Lovro Klerenčič naslonil na Nina Furlana, ki je s svojo komunistično agitacijo zlasti v Trbovljah sprožil široko in močno komunistično gibanje. Na zaslišanju na ljubljanski policiji je sicer povedal, da je ,,Nina Furlana spoznal pred dobrimi desetimi dnevi v Zagrebu". Čeprav to srečanje ni bilo slučajno, je Klemenčič hkrati kategorično izjavil: »Nisem v nikaki zvezi niti z njegovim prejšnjim niti sedanjim delovanjem" To pa je bilo le potrebno zanikanje pred policijo, ker bi ga sicer obtožili kot Furlana in ga postavili z njim pred sodišče. Zatem pa je priznal: „S Furlanom sem skušal priti v znanje zaradi tega, ker sem č ul, da zastopa levo strujo v socialni demokraciji (proti ministe-rializmu). Ker zastopam tudi jaz to stališče, sem ga hotel ožje spoznati, ker bi bil Furlana, če bi spoznal, da mož v moralncmoziru in principiel- no nima prav, javno ožigosal in delavstvo informiral ter posvaril." Tega Klemenčič ni storil, ker ni veroval, da je FUrlan moralno kočljiv, kot so ga očrnili, hkrati pa je Klemenčič spoznal da ima Furlan pravilno načelno stališče, ki se je skladalo z njegovim. Furlan se je neposredno ali s pomočjo Klemenčiča povezal tudi s pokrajinskim partijskim svetom SDSJ (k) v Zagrebu, kjer se je vsgj sredi oktobra srečal s Klemenčičem. Lovro Klemenčič, kise je iznenada pojavil na Slovenskem kot zastopnik centralnega sindikalnega in. strankinega sveta SDSJ (k), je razvil vsestransko politično dejavnost. ft> lastni navedbi je hodil po delavskih zborovanjih in se razgovarjal »z delavskimi in kmečkimi socialisitčnimi masami po raznih krajih Slovenije". Ob teh srečanjih se je »prepričal, da so zahteve širokih slojev proletariata", da sc JSDS združi s SDSJ (k), da se prav tako združijo socialistične strokovne organizacije in zveze s Centralnim delavskim sindikatom Jugoslavije, kar so dotlej storili le železničarji in grafičarji, stranka ' »naj vodi nepretrgano in nepomirljivo razredno borbo s kapitalizmom", delavskim voditeljempa naj bo prepovedano »vsako paktiranjc z buržoaznimi strankami, ker le tako bo stranka ohranila čiste roke, razredno bojevitost in bo imela zaupanje pri svetovnih delavskih zvezah in pri socialistični internacionali", s čimer je pravzaprav mislil na komunistično ali III. internacionalo. Mnogi drugi viri potrjujejo, da je bilo takrat res tako občutje in mišljenje večine proletariata. kov predraga surovina. V Kopitarni imajo zato že precej časa tudi proizvodnjo kopit iz plastike. Načrtujejo novo proizvodnjo izdelkov iz PVC in polietilena, ker je povpraševanje po embalaži iz teh snovi in raznih profilov za gradbeništvo vse večje. Prostore za proizvodnjo nameravajo zgraditi ob tovarni Pri sodobnejšem načinu sušenja lesa bod lovne sile celo sprostili, vodnja plastike pa ne 1 več delavcev. Ko bodo vsi ti načrt do stopnje, ko se bo tre jati s partnerji za sovi;.; vsekakor vzbudili zanium ALFRED nekaj 4? nova pf®*®" terjala ka) ' pretehtani i,a dogovar mja, b°d° /ELEZNlK Mesa bo še primanjkovali Pomanjkanje živine in hurfa tržna nihanja odkupnih cen spet zavrla nemoteno preskrbo tržišča z mesom Preskrba z mesom, kije - če odštejemo dneve, ko v mesnicah zaman iščemo svinjino ali teletino - v glavnem zadovoljiva, je ta teden že začela šepati tudi na novomeškem področju. Temu ni krivo samo pomanjka- SPOMNILI SO SE JIH V JUBILEJNEM LETU - Spominsko obeležje Francu Šaliju, predvojnemu komunistu, in še štirim krajanom, ki so padli blizu VeL Podljubna. Letos 12. avgusta so jim v tem kraju odkrili i to men spomenic. (Foto: R. Bačer) nje živine za zakol, temveč predvsem nerealne, za rejce kaj nespodbudne cene. Novomeško tržišče v celoti zalaga z mesom novomeška kmetijska zadruga »Krka", ki dobiva živino v glavnem iz lastnih virov. Tako dobe 80 odstotkov goveje živine iz kooperantske proizvodnje, ostalo pa iz prostega odkupa, skoraj vso svinjino pa zagotovijo z odkupom prašičev v sosednjih republikah. Zato so povsem upravičeni načrti o postavitvi minifarm za vzrejo prašičev pri kooperantih kmetijske zadruge. Ce-- SPET NESREČA S TRAKTORJEM Pri delu s traktorjem je bil 15. avgusta rar\jen 35-letni Jože Brglez iz Sevnice. Pri Pečju je ob gozdu s traktorjem ravnal betonsko železo. Ko ga je zravnal, je traktor ustavil, ugasil motor, pozabil pa na ročno zavoro. Ko je Brglez z Škarjami prerezal železo, se je traktor začel premikati po strmini Brglez je skočil za volan, da bi vozilo ustavil, vendar se je traktor prekucnil in skotalil po strmini Voznik je odskočil, vendar ga je traktor kljub temu zadel in raniL Brgleza zdravijo v celjski bolnišnici UMRL NA POTI V BOLNIŠNICO Minuli četrtek je 37-letni Janez Bevk iz Preserij vozil 3-ton-ski tovornjak proti Ljubljani Pri Ribnici je silovito trčil v tovornjak, ki ga je ob robu ceste zaradi okvare pravilno ustavil Jože Mesec iz Logatca. Bevk je bil tako hudo ranjen, da je med prevozom v brežiško bolnišnico umrl Kaže, da je bil preutrujen in da je prehitro voziL Vozniki, ki so vozili za njim, so povedali, da je pred nesrečo opletal po cesti sem ter tja. RAZSTAVA PSOV Pozornost ljubiteljev psov bo konec tega tedna veljali Ljubljani, kjer bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. avgusta, kinološka zveza Slovenije priredila mednarodno razstavo psov. V hali Tivoli bo 23 kinoloških sodnikov ocenjevalo okoli 700 psov, vsako pppoldne pa bosta ob 17.30 uri ekipa kinološkega društva Ljubljana in elcipa službenih psov milice pokazali, kaj zmorejo u^iosobljeni psi. Ob zaključku razstave bodo podelili naj lepšim psom naslove: CACIB, CAC, Prvak Slovenije ali Ljubljane. loten zakol za »Krko" opravi brej*' ška Agraria v svoji klavnici v Bie*f cah. . Pomanjkanje mesa, ki sc tore]** napoveduje, se bo nadaljevalo tudi prihodnjih tednih. Viktor Car, vod) komerciale v kmetijski zadrug* »Krka" je povedal, da jih zelo skrt jo huda tržna nihanja cen živine ^ da bodo morali rejcem živine nuj8* zvišati odkupne cene, sicer bo skrba z mesom še slabše. J V želji za boljšo preskrbo potr°T nikov z mesom in glede na odl°. Republiškega sekretariata za k®* tijstvo in gozdarstvo so se v km^| ski zadrugi odločili, da za 1000 privezanih telet izplačajo i#®’ vidualnim rejcem po 450 dinarja premije za tele, vendar se boj(jo> tudi to ne bo kaj dosti pomag8*0’ Rejci živine namreč vseskozi tata?' jo, da imajo s pitanjem ob sedanj"1 odkupnih cenah - ki sošepodvrf* ne hudim nihanjem - izgube, kat® »za lase privlečeno" glede na viso* cene krme in ostalega reprodukcij' skega materiala. Zato bi bilo nuji urediti tržišče in skleniti dogovot* kmeti v skladu z zakonom o blagOv' nem prometu in zakonom o potf ševanju kmetijstva. l\ Bomo kos zimi? V preteklosti smo kar precej Ogreval preuredili na olje. Pač nismo vedeli da naš bo tako kmalu .potipala’’ energetska kriza, ki nas že sili nazaj k drvom in premogu. Kakšen boj smo 16 to s napovedali zimi, smo skušali izvedeti v anketi. MIRAN HOČjSVAR, Novo mesto: »Kurim z drvmi in lahko rečem, da jih imamo letos dovolj. Tudi sicer imamo Vedno zalogo, ki zadostuje za eno leto.” SILVA LOZAR, Črnomelj: S kurjavo smo preskrbljeni 2 nabavo premaga ni bilo težavi olje in drva pa imamo že od ptsi Težav z nabavo premoga, se W* zdi, ni le cene so take, da g8 človek z malo denarja ne motf kupiti. ALOJZ MESOJEDEC, Novo mesto: »Uporabljamo mehka?0-riva. Potrebno količino smo n* bavili pravočasno, tako da nism° imeli težav. Poleti se dobi P0-zimi pa je treba nekaj časa čakr ti ” GRETA BARIČ, CmomeS; »Kurimo z drvmi in smo z njim’ preskrbljeni Na premog in pl**1 je sicer treba nekoliko čakati 8 ju je moč dobiti.” ANTON NEMANIČ, grad: »Premoga ni, vsaj jaz ga®f dobim, čeprav sem ga že pt*“? lanskim naročil v Kanižarici A*1 pa je, pa ga ne dobimo, ker 88 dobavitelji ne držijo vrstnega & da naročil!” M. LUŽA* Koliko po novem čez mejo? Poslej mirne vesti s 1500 dinarji v žepu — Posame**11 kupljeni predmet ne sme biti dražji od 500 dinarji' drugače ga je treba prijaviti in plačati carino ^ Občani, začasno zaposleni v fj? jinl ki se po dopustu v dom saj se je na razstave, skupin-« in avtorske, nemalokrat prišlo kaj takega, ob čemer je afsikdo, še posebej pa bolj t*ški obiskovalec ali poznava-**> smel in mogel podvomiti. Na letošnjem, po vrsti petem, onu jugoslovanskih samorast-'kov je bj|Q Sjcer manj raz|0. b •**? dvome 'n zadržke kot leta, nekaj pa jih je le ijj °* pa čeprav so si priredite-J * umetniškim svetom priza-!j da bi bil salon kot na- °'|ani letni pregled najboljše-! ?■’. ^ar premore jugoslovanska : *•*•. povsem brez kvarnih pri- | Tu in tam bi mogli na j še videti elsponat ki je tako ali drugače „okužerf' z '“m, kar se ne sklada s priza-*»H. ki jih čista (neskaljena) 2asleduje od svojega roj- . ^esnici na ljubo je treba po-"ati. da ni malo primesi, ki , ko ali drugače kalijo naivo, ji v®r'jo pomen in jemljejo °bro ime, s tem v zvezi pa IPogosteje omenjajo „stran-e jokave," okoriščanje, sko-®fcializiranost in osebne na-če naštejemo le nekaj teh j"lveskov. Trebnje se jih otepa j|rav tako krčevito kot njihovih °silcev, saj se zaveda, da bi ob ^Puščanju postalo zgolj nepo-.e,Tibno križišče za razpečava-'zdelkov, ki bi bili samo še |.a daleč podobni stvaritvam *udi. ko so slikarji in kiparji po °tranjem klicu. Hkrati pa se k.rebanjci tudi boje, da bi ne bili v tem boju za ohranitev in Podbujanje pristne naive osam-Jer>*. zato so se odločili o tem, j ar jih pekli, spregovoriti glas-t in kakor so prepričani, še i Pravočasno. moremo in ne smemo 1 v*c molčati," pravi Janez Gartnar, glavni tvorec trebanjskih likovnih prizadevanj. In kdo v Trebnjem, na Slovenskem in nemara tudi v Jugoslaviji bi ta čas bolj poklican od njega, da povzdigne glas in po- V e. kar je zasrbelo tudi novinarska peresa: kaj je narobe v tej ^aši naivi. 1 NAIVE NI J RODIL POHLEP PO DENARJU •Začetnikom jugoslovanske n pravi Gartnar, „mislim kmete Generaliča, Mraza in ob'Usa’ ki so se pojavili med nj Milan Malnarič iz Kočevja. 8a je klub zaviranju zadel in ^ tla. Malnariča so morali Peljati v novomeško bolnišnico. »neprimerna hitrost - av» °n Kramarič iz Črnomlja je 11 JfUsta dopoldne peljal s tovorih od Otovca proti Rodinam. ovmku mtt je nasproti z osebnim pc..°[n in neprimerno hitrostjo pri-y Val Miodrag Radovič iz Opatije, sta na ozki cesti trčili. Rado- i‘OTA in sm/ je začel prepirati Sedel je do iz-1 treznit ve. Med pijanci je bil tudi možak na I službeni vožnji kije imel s seboj kar 90.000 din družbenega denarja. Miličniki so se srečali tudi z motoristom, ki je bil tako pijan, da se je peljal domov v čisto nasprotno smer. Na motorju je bil sopotnik, nič manj pijan mladoletnik. Med zanimivostmi petkove akcije je tudi, da je imelo nekaj avtomobilov kot I lakiran parket gladke gume, pa so se vozniki razburjali, da so zanje take | gume kar dobre, saj tudi formula 1 vozi z gladkimi profili. In podobni | izgovori Višji prometni inšpektor Jože Tavčar, ki je akcijo vodil je izjavil, da bodo podobne akcije organizirali tudi med tednom. Tavčar je pouda- | ril, da so miličniki več kot dovolj prizansljivi, ne morejo pa biti socialni delavci Se zlasti ne, kadar gre za pijane povratnike. Splošna | varnost ni socialna ustanova! PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi je bilo vlomljeno v skladišče in avtomehanično delavnico novomeške tovarne zdravil Vlomilec je razbil ključavnico na skladiščnih vratih, nato pa še vrata v delavnico. Plena je bilo toliko, da ga je moral odpeljati • Na letališču v Prečni so ugotovili, da je ponoči nekdo vlomil v hangar. Odpeljal pa se ni z letalom, ampak s kombijem, ki so ga kasneje pokvarjenega našli na poti proti Podgorl • Neki skedenj v Loški vai je zagorel zato, ker se je lastnik odločil, da bo pregnal družino sršenov, ki so se naselili v njem. Sršene je hotel zazidati, pri čemer je v roki držal prižgano baklo. Med opletanjem s sršeni se je vnela slama. Ogenj so hitro pogasili izga nje valeč sršenov in sosedje. • Vlomilec je vdrl v neki ljubljanski vikend v Dol Radu-ljah. Iz dnevne sobe je odnesel tranzistorski radio, v kleti pa si je privoščil pivo in ribjo konzervo. Zadeva ne bi bila preveč zanimiva, če se ne bi nepridiprav za nameček v kopalnici okopaL vič je bil lažje ranjen, škode pa je za 80.000 din. NA TRAVNIK - Novomeščanka Zdenka Krapež se je 14. avgusta peljala z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. V ovinek pri Črmošnjicah je pripeljala z neprimerno hitrostjo, zaneslo jo je v odbojno ograjo in jo odbilo na travnik pod cesto. Krapeževo so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 65.000 din. Voznica ni vozila pripeta. PO SREDI CESTE - Ladislav Radi iz Zurkovega dola se je peljal IS. avgusta z osebnim avtom od Sevnice proti vasi Drožanje. Na robu mesta mu je nasproti po sredi ceste pripeljal z osebnim avtom Alojz Račič iz Viher. Avtomobila sta trčila. Radijev sopotnik Ivan Grm iz Sevnice je bil laže ranjen Škode pa je a 26.000 din. PADEL Z MOTORČKOM -Metod Blatnik z Vrha pri Križu se je 15. avgusta zvečer peljal na kolesu z motorjem od Zagradca proti Žužemberku. Ko se je pripeljal do Belega grabna, je iz neugotovljenih vzrokov zapeljal na bankino, trčil v obcestni kamen in padel Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Fantiča potegnilo pod vodo Boris Gomerac, ki je mislil, da že zna plavati, skočil v bazen in utonil V Čateških Toplicah se je 15. avgusta popoldne utopil 11-letni Boris Gomerac. Boris se je pripeljal z mamo iz Nemčije na obide k sorodnikom V sredo popoldne se je z mamo in stricem odpravil na kopanje. Fantič ni znal plavati, vendar je menil, da po dveh urah poskusov že nekako obvlada vodo. Ves vesel je tekel to povedat mami, nato pa je šel za stricem v olimpijski bazen. Korajžo je skočil v vodo, ki je tam globoka dva metra. Fantiča je potegnilo pod gladino. Ko so to opazili kopalci, je bilo že prepozno. Zaman je bila tudi zdravniška pomoč. ZA 110.000 DIN ŠKODE Zika Petrovič iz Putincev pri Ru-mi se je 13. avgusta peljal z osebnim avtom od Gotne vasi proti Novemu mestu. Pred križiščem v Žabji vasi mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Franc Brulc iz Vinje vasi Brulc je pred srečanjem zavil v levo, tako da sta avtomobila trčila. Ranjena sta bila oba voznika in Petrovičeva sopotnika Stanislava Petrovič in Miloš PiBč iz Novegawesta. Odpeljali so jih v novomeSko bolnišnico. Škode je kar za 110.000 din. POPOTOVALA PO BELI KRAJINI Črnomaljski miličniki so 14. avgusta pridržali 48-letno Antonijo Aupič iz okolice Črnomlja. Aupi-čeva je brez stalnega prebivališča in zaposlitve in seje klateško potepala po Beli krajini ter tudi onstran Kolpe. O klateštvu se bosta pogovarjala s sodnikom za prekrške. USPELI PRIREDITVI - Memorialne diike Milana Novaka in 6. dirke „Okoli Grma“ se je udeležilo okoli 70 tekmovalcev iz 10 slovenskih in hrva&ih klubov. Pred sobotnim startom je mladinska kolesarska delegacija (na sliki) odnesla na grob ponesrečenega kolesaija Milana Novaka venec. (Foto: Janez Pezelj) Največ zmag domačinov Na dvodnevnih kolesarskih dirkah, ki so jih pripravili Novomeščani, lep uspeh Novoteksovih tekmovalcev Člani novome&ega kolesarskega kluba Novoteks so konec minulega tedna pripravili dve tradicionalni prireditvi: 2. dirko v spomin Milana Novaka in 6. kolesarsko tekmo „Okoli Grma“. Na obeh je nastopilo okoli 70 kolesarjev iz 10 slovenskih in hrvaških klubov. Obe prireditvi sta v celoti uspeli, zlasti sobotna, ko se je na startu memorialne tekme na Glavnem trgu zbralo nekaj sto gledalcev. V nedeljo dopoldan je zanimivo tekmo, v kateri so igrali vidno vlogo vsi domači tekmovalci, nekoliko motil dež, vendar je šesta kritergska tekma navdušila redke obiskovalce. Zlasti v članski konkurenci, ko je v sistemu na izpadanje zanesljivo zmagal domačin Božo Mijajlovič. Rezultati sobotne tekme - mlajši mladinci, 90 km: 1. Marn (Sava), 2. Tunič (Sava), 3. Podobnik (Astra), 4. Zagorc (Novoteks), 5. Kosirnik (Rog), 6. Papež (Novoteks), 7. Kapun (Beltinci), 8. Lampič (Sava), 9. Čirič (Rijeka) vsi 2:33,01 itd.; sta-rejS mladinci, 103 km: 1. Pavlič (Metaliacommerce) (Rijeka)2:49,35, 2. Bičanič (Lokomotiva, Zagreb), 3. Stih (Novoteks), 4. Lojen (Metaiiacommmerce), 5. Novak (Novoteks), vsi v času zmagovalca: člani, 130 km: 1. Cuderman (Sava) 3:15,42, 2. Krhlikar (Astra), 3. Pirš(Astra), oba 3:19,52, 4. Fumič (Metaliacommerce), 5. Mijajlovič (Novoteks), 6. Rakuš (Sava), vsi 3:24,52, 9. Bat (Novoteks) 3:34,54 itd. Kriterijska dirka „Okoli Grma“ -cicibani: 1. Bela (Novoteks) 34 sekund, 3. Medle, 4. Fink, 5. Kump (vsi Novoteks); pionirji (3 km): 1. Pucelj 8:34; pionirji B (2 km): 1. Jeršin (Grosuplje) 8,84, 4. Smole, 5. Ljubi (Oba Novoteks); ml mladinci NOVA STRELSKA DRUŽINA Pred kratkim so v Velikih Poljanah v ribni&i občini ustanovili strelsko družino. Šteje 50 članov. Zdaj izdelujejo pravila oz. statut družine, zgradili pa bodo tudi strelišče. Predsednik družine je Martin Prijatelj, ki vabi v družino vse, člani lovske družine Velike Poljane pa so že „avtomatsko“ tudi člani strelske družine. M.G-Č ŠEHIČ VSE BOLJŠI Tradicionalne letne karateistične šole v Medulinu sta se udeležila tudi dva novomeška karateista: Sehič in Hajder. Med najboljšimi jjugoslovan-skimi tekmovalci sta se člana novomeškega društva izkazala, zlasti Sehič. V tako imenovanem ,Full contakt’ boju je presenetil enega boljših tekmovalcev v Evropi, Rečana Biondiča, saj ga je brez težav premagal v drugi rundi Hajder se je izkazal v posebnih testih; opravil jih ie in pridobil tekmovalno licenco. Sole se je udeležil tudi predsednfle kluba Tine Malenšek. Sehič se je zaradi odlične borbe uvrstil v državno reprezentanco, ki naj bi se konec septembra udeležila svetovnega prvenstva v ZDA. SAH: KRANJEC NAJBOUSI Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju sevniškega šahovskega kluba je zmagal Kranjec, ki je izgubil le eno srečanje, in sicer z Mitom. Vrstni red: 1. Kranjec (Brežice) 10, 2. do 3. Derstvenšek (Sevnica) in Biride (KrSco) 9, 4. Majerle (Radeče) 7, 5. Kolman (Sevnica) 6 itd. V skupnem seštevku osmih turnirjev še vedno vodi Kranjec (68 točk), drugi pa je Derstvenšek (57). Naslednji turnir bo 16. septembra ob 9. uri v prostorih sevni^cega šahovskega kluba. (10 km): 1. Papež 8:34, 2. Zagorc (oba Novoteks); st. mladinci (17 km): 1. Stih (Novoteks) 14:56; člani (24 km): 1. B. Mijajlovič (Novoteks) 23:45, 2. Hamun(Rog), 3. Lukša (Partizan Dol), 4. Škafar (Pomurje) 5. M. Stih (Novoteks) itd. REPUBLIŠKO PRVENSTVO INVALIDOV Novomeška medobčinska organizacija slepih in slabovidnih bo pripravila 25. avgusta v Dolenjskih Toplicah 12. republi&o prvenstvo v plavanju. Prijave je poslalo 10 medobčinskih organizacij, nastopilo pa bo okoli 50 tekmovalcev in tekmovalk. Pomerili se bodo samo v eni disciplini (50 m prsno), prireditev pa se bo začela ob 9. url Pokrovitelj prvenstva je „Krka“, tovarna zdravil SODRAŽICA: INLES TRETJIČ Člani rokometnega kluba Sodražica so konec minulega tedna pripravili minu5. tradicionalni memo-rialni turnir Staneta Fajdige. Tretjič zapored so zmagali člani republiškega Ugaša Inlesa, ki so v finalu s težavo premagali domače veterane. Najboljši strelec turnirja je. bil Ker-snič (Veterani), igralec Grbec (Kamnik), vratar pa Fajdiga (Veterani). Rezultati: Veterani - Sodražica 18:13, Kamnik - Inles 13:14, Kamnik - Sodražica 19:17 in Veterani - Inles (finale) 17:18. ‘■Hilli*! Resno fn dobro ...... Prizadevanja članov nove meškega Plesnega kluba Za člane novome&ega plesneg kluba je značilno, da se vsakega del lotijo resno po vnaprej pripravlji nem in obravnavanem načrtu. N zadnjem sestanku so ocenili delo minulih šestih mesecih in ugotovil da zaenkrat ne gre povsem po ni Črtih, poglavitni krivec zato pa je denar. Kar tričetrtine denarja motaj dati za vzdrževanje kluba in za razr prispevke, ostalo pa ostane za mo< no razvejano dejavnost. Da pa bi uresničili zastavljen načrt za leti šnje leto, so pred kratkim spreje vrsto ukrepov. Našteli bomo le na važnejše. Z obnavljanjem svojih p« štorov so že končali Do nedavn pusta dvorana v nekdanjem dom JLA je pod spretnimi rolami plesa cev dobila povsem novo, prijaznejš podobo. Mladi so s prostovoljni! delom (600 ur) ustvarili tako no' drugi dom, kakršnega so si san želeli. Da bi bili preurejeni prosto še domačnejši, so jih opremili, detu za opremo pa so darovali sami, ki je danes že prava rekdost. Obnovi so tudi hodnik in sanitarije ter a vse skupaj porabili 12.000 din. Drugemu ukrepu so dali ime ,pi reditve in turnirji’. Imeli so vrst zamisli, ki bi jih lahko uresničili ob družbeni podpori Na žalost j po vodi splavala ideja o obudit' splavarske tradicije, v kratkem f bodo pred začetkom novega šo skega leta pripravili plesno priri ditev v športni dvorani, na kateri s bodo šolarji in njihovi starši lep zabavali Več pozornosti bodo p< svetili .specialitet? kluba: organiz ranju večjih turnirjev, Ker so njihovem klubu doma odlični org nizatorji, bo slovenska plesna zv« Dolenjcem zaupala precej zahtevni prireditev, vsekakor pa bo športi dogodek leta na Dolenjskem velfl mednarodni turnir v oktobru, ko i bodo na novome&em parketu z; vrteli nekateri najboljši pari na sv tu. Da bi delo v klubu potekal čimbolj nemoteno, so poskrbeli z novo organiziranost, ki temelji b ključno na delegatskih odnosil Trdneje se bodo povezali z dnu' benopolitičnimi organizacijam samoupravnimi skupnostmi, društ' in delovnimi organizacijami Le t ta način bo postal klub bolj znan, tako bo občanom nudil vrsto svoji dejavnosti: od športno tekmovair do rekreacijske, in ne nazadnje b tako lažje uredil redno financiranj Več o prizadevanjih, načrtih in del novomeških plesalcev bomo pisali eni od prihodnjih številk. J. PEZEI Osvojili šest zlatih Na republiškem atletskem prvenstvu v moški konkurenc Dolenjci osvojili največ naslovov Darko Cujnik je bU junak republiškega prvenstva v atletiki, kije bilo v soboto in nedeljo v Celju. Z metom 79,74 m je dosegel nov državni rekord m ■ seveda osvojil letošnje prvenstva Novomeščani so v moški konkurenci osvojili največ naslovov republiških prvakov-kar 6, omeniti pa moramo, da so v štafeti 4 x 100 m že v predteku izgubili palico in seveda zanesljivo tudi medaljo, saj so v tej disciplini republiški rekorderji- Na drugem mestu po številu osvojenih zlatih medalj je Kladivar (5), sledijo pa Triglav in Velenje (3), Maribor (2) in Olimpija (1) ter Gorica (1). Rezultati Novomešča-no\ so bili solidni V nedeljo je tekmo ves čas motil dež, zato so bili dosežki slabši kot bi lahko bili. Novomeški republiški prvaki so: Cujnik v kopju, Kranjčič v troskoku, Žužek na 3000 m z zaprekami (premagal je reprezentanta Sveta), štafeta 4 x 400 m z novim doL rekordom, Penca na 110 ovire in v Kopitarjevi odsotnosti (startal je na 800 m) na 400 ovire. Srebrni medalji sta osvojila Malnar v metu kladiva in Simunič v troskoku. Dekleta so bila slabša, neka pa jih zaradi počitnic ni nastopilo. Najboljši sta bili Kraljeva v daljini (5 .s nehnim poškodbam v dežju spi preskočil 15 m, in Žužek, ki je steeplu dosegel lepo zmago ni Petrom Svetom in pri tem še svi najboljši letošnji rezultat. nogomet $ 51 lem) in Kenda, ki je prišla v finale teka na 100 m (5.9 13,3 s). Rezultati: 100 m: 4. Keržan 11,0; 1500 m 6. Bučar 3:57,7; 10 km: 6. Bučar T. 33:55, 2; 110 ov: 1. Penca 15,1; ko^je: 1. Cujnik Keržan 22,2; 400 ov: L Penca 53,1; 79.74 m (rek. SF1 200 m: 4 5 km: 5. Kapš 15:34,8; 3000 zapreke: 1. Žužek 8:54,9; 4 x 400 m (Sega, Penca, Keržan, Cujnik): 1. mesto s 3:19,6; troskok: 1. Kranjčič 15,02 m, 2. Simunič 14,76 m; palica: 3. Koleta 400 cm; kladivo: 2. Malnar 47,64 m.; 800 m: 5. Bučar 1:55,6. Poleg Cujnika zaslužita pohvalo predvsem Kranjčič, ki je kljub ne- .NOVO MESTO-RUDAR 1:4 V trening tekmi so se novo me J nogometaS, ki so favoriti v nov -ustanovljeni območni Hgi-zaho pomerili s trboveljskim Rudarjem dokaj počasni tekmi ki ie sic postregla s precejšnjim število lepih akcij, so zasluzeno zmag drugoligaši Tekmo si je ogleda nekaj več kot 100 gledalcev. PRILOŽNOST ZA MLADE Nogometni klub Novo mesto va' pionirje, ki bi radi igrali v mesti reprezentanci (v poštev pridejo le nflei 1963, 1964 in 1965), da i [lasno v pisarni kluba aH pa ; ielezijo prvega skupnega trenir* na stadionu. Prvo srečanje mlad nogometašev bo 26. avgusta ob 1 uri na Stadionu bratstva in eno nosti, dragi skupni trening p« bo sredo, 29. avgusta. KOČEVJE-ČRNOMELJ 5:4 Na nogometnem igrišču v Ribnic sta se konec prejšnjega tedna pomi rili enajsterici Kočevja in čmomlj: vrsti ki bosta v jeseni nastopili območni zahodni nogometni hgi zanimivem srečanju so bOi bolj Kočevci Zadetke so dosegli Bris (2), Petrovič (2) in Rajšel (1), i Črnomaljce pa so bDi uspešni Do miš, Weiss, Mrhar (avtogol) in Kr marič. M( Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši januš goleč Veliko društvo malih ljudi zelen okrasni kamen stanje brez nevarnosti nitast rastlinski organ reka nape loponezu ati. disciplina poročilo prejšnje križanke Zares varčen zdravilna rastlina vsipanje 5000 članov ameriške organizacije pritlikavcev Američanka Eileen Hagan meri komaj 129,5 cm in je ponosna na svojo „ velik ost Hagan je voditeljica organizacije ameriških pritlikavcev „The Little People of America” (LPA), v kateri je okrog 5000 članov, ki merijo manj kot 147 cm. Hagan meni, da se pritlikavci ne razlikujejo od ostalih ljudi in da lahko delajo prav vse, s čimer se ukvarjajo njihovi veliki vrstniki „Vse, kar potrebujemo, je priložnost, da se potrdimo,’ pravi Haganovo je prizadela pritli-kavost v tem, da so njeni udi prekratki, spet drugi imajo premajhno telo. Obstaja 50 različnih tipov pritlikavstva. Vzroki za prizadetost niso popolnoma znani jih je pa več: nezadostna produkcija hormonov za rast, genetični faktor, določene bolezni podhranjenost v otroštvu, če je oče starejši kot 40 let, itd. Na 20.000 ljudi je povprečno en pritlikavec, vendar ni nujno, da so tudi otroci pritlikavcev pritlikavi V ZDA so leta 1957 ustanovili LPA, da bi družbeno, poklicno, zdravstveno in čustveno pomagali svojim članom, jim nudili moralno podporo. V načrtu imajo tudi športne in družabne aktivnosti Ti mah ljudje imajo velike težave pri iskanju službe, zato si LPA prizadeva, da bi spremenila družbene predsodke o pritlikavcih. Biti majhen pomeni imeti tudi mnoge prednosti: njen mož, varilec, se lahko prerine na mesta, ki jih njegov sodelavec ne doseže; plačujejo polovično karto za kino, avtobus, vlak. Moto LPA je: „Počuti se velikega!” pa četudi šteje najmanjši član borih 73,7 cm. beogr nogometaš pošT scriptum Počitnice se iztekajo, šolarji se bodo spet lotih trdega dela ■ — učenja, ki zahteva poleg umskih sposobnosti tudi zdravje, ■ ustrezne delovne pogoje in terja tudi določene osebnostne ■ lastnosti ki so potrebne za vsako dobro opravljeno delo. Te S so: vztrajnost, prizadevnost, dovolj velike zahteve dolastne-5 ga dela, kritičnost in odgovornost. Vsaka človekova dejavnost izvira iz določenih pobud S (motivov). Učenje ni izjema. Starši in vzgojitelji se dostikrat ■ sprašujemo, zakaj se nekateri otroci učijo z vso prizadevnost-S jo in zbranostjo, radi hodijo v šolo, drugim pa se ne da učiti, S šolo prenašajo kot najhujše breme, z nalogami odlašajo, 5 dokler le morejo. Zakaj so med našimi šolarji taki razločki? 2 Zakaj so motivi za učenje tako različni? USPEH IN POHVALA Iz svojega večletnega dela z mladimi ljudmi vem najprej | to, da uspeh in pohvala učence (vseh starosti!) bclj ■ spodbudita k delu kot neuspeh in graja. Otroci pogosto i povedo ali napišejo: „Če me v šoli kdo pohvali, sem najbolj i vesela...” ,,Ce dobim dobro oceno, se še bolj potrudim.’ Neuspešni učenci izgubijo veselje do dela, kar jim spet I prinaša nove neuspehe... Zdi se, da tavajo v začaranem j krogu, iz katerega ne morejo. Zasovražijo predmete, pri j katerih so najslabše uspeli, nato šolo in z njo vred seveda S učitelje. INTERES ZA UČENJE ■ J| Za nimanje (interes) za določen predmet je dobra pobuda J za učenje. Poznamo šolarje, ki jih n. pr. izjemno privlači j zgodovina, slovenščina, biologija, glasba, fizika. O „svojem” ■ področju želijo vedeti čim več, skrbno poslušajo v šoli in ■ zbirajo gradivo tudi sami. V takih primerih je delo lažje, j uspešnejše, rezultati pa prinašajo resnično zadovoljstvo. m ■ UČENJE NA ŽELJO STARŠEV Mnoge učence spodbuja k učenju misel na starše, na j njihovo skrb in dobroto, roditelje želijo razveseliti ali jih vsaj ■ ne razočarati Ta motiv je kar pogost in pozitiven. Mladi j ljudje iz dija&ega doma v Novem mestu so pogosto napisali ■ (v anketi junija 1979) tole: „Starši vse žrtvujejo, da bi se jaz izšolal, zato se trudim, ■ kolikor se le da.” , S ,,Sami se mučijo z delom na kmetiji; kadar se na to ! spomnim, me je kar sram, če se ne bi do skrajnosti potrudila | v šoli” S UČENJE ZA OCENE ■ Učenje za ocene je zelo pogost motiv za delo v šoli. To J vemo kar vsi šolniki in najbrž tudi večina staršev. Učenci se ■ posebej potrudijo, če vedo, da bodo v kratkem vprašani, če j bo „tiha vaja“, ,Jcontrolka“ ah šolska naloga. To je kar j razumljivo, saj je od ocen odvisno napredovanje iz razreda v j| razred, sprejem na določeno šolo in še kaj. Slabo pa je, če ta ■ pobuda za učenje zasenči vse druge, učenec pa se potrudi le, ■ če visi nad njim neposredna „grožnja“. Ko teče voda v grlo (spraševanje, ocenjevanje, poprav-j ljanje negativnih ocen), začne delati Navadno je že prepozno. Če pa le uspe, tedaj je običajno zelo nezadovoljen z ■ oceno, saj meru, da se je veliko učil. Prepričan pa je tudi, da S je učenje mučno, šola prezahtevna, učitelji pa krivični. NAJBOLJŠE POBUDE Marsikaj lahko še deluje kot pobuda za učenje; nekateri ; učenci se želijo z dobrim znanjem izkazati pred drugimi, drugi pričakujejo nagrade, tretji tekmujejo s sošolci. Vse pobude niso enako vredne. Najboljše so tiste, ki se rodijo v nas samih, npr: pristno zanimanje za snov, jasno postavljeni ! učni in življenjski cilji, zavest, da je znanje danes izredno pomembno. Mlad človek bi moral razmišljati tudi o tem, zakaj se uči, kaj ga sili k tej dejavnosti. Če najde pravi cilj, je že na pol poti, da ga doseže. MARIJA GABRIJELČIČ, prof. pedagog. Vzgojna posvetovalnica Novo mesto ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a 5: JTnuinniu rim. stenograf zdravilo ^°licšna je slepota ljudi, da s slepoto celo ponašajo. A. AVGUŠTIN ALKOHOLNI PAPIR - Kot kaže, se človeštvo vse bolj obrača k alkoholu, in ne zgolj s praznjenjem polnih kozarcev. Avtomobili bodo menda kar kmalu pili mešanico z alkoholom, neka tovarna toaletnega papirja pa je že začela izdelovati poseben toaletni papir, v katerem se med zunanjima plastema papirja nahaja alkoholna plast. Namen je, da bi tako preprečili prodor klic do rok. No, v skrajni sili bo tak toaletni papir tešil nepotešljivo žejo vinskih bratcev. Prenekateri bo morda nekoč namesto na ,,dva deci” krenil „na rolo papirja” v gostilniško stranišče. Pa še ceneje bo! POBOŽNI KOMPAS - Z znanjem zemljepisa se je muslimanom razkrilo, da se pri molitvi v različnih krajih najbrž ne obračajo kaj točno proti sveti Meki kot zahteva strogi Koran. Zato je neki Iranec izdelal poseben kompas, na katerem je mogoče nastaviti 150 arabskih mest, igla pa nezmotljivo pokaže pravo smer proti Meki Znanost dela za boga! KORISTEN PO SMRTI - Tom Moyses, 65—letni državljan Velike Britanije, želi tudi po smrti biti koristen član družbe, zato je v svoji oporoki zapisal, naj ga po smrti sežgejo, pepel pa vsipljejo v peščeno uro. „Čelo življenje sem delal, pa naj bom še po smrti koristen,” je zapisaL Za mnoge bi veljalo drugače, namreč povsem nasprotno. VROČINA — In New Yorka je pricurljala vestička, da je neki obiskovalec kinematografa, v katerem so vrteh film „Lawrence Arabski” pri blagajni zahteval dve karti - v send. Uoveška sreča obstaja le v Penenju. S. GRUM praska spolnost Starejšim manj zdravil Proti majanju in izpada" zob zdravilo iz koruze S. SIV ANANDA Poleg številnih drugih na prinese starost tudi nadl* majanje in izpadanje zob seveda človek dandanes sj še pride v leta s svojimi Nad silnimi količinami je obupal celo računalnik njaki, ko se bo surova nafta podražila od sedanjih 15 na 40 dolarjev za sodček. Tehnično je že danes možno, da bi liter bencina iz premoga stal (brez v nebo vpijočih davkov) okoli 15 dinarjev. Tehnologija pa bo kvečjemu napredovala. Iz premoga se bo torej dalo tudi poceni pridobivati bencin. Vprašljiva je samo cena. Pa ne tista na črpalki, mislimo na tisto, ki bi jo plačal ves svet S prehodom na premog bi bilo ogroženo okolje, prišlo bi do sprememb v socialni strukturi prebivalstva (na milijone rudarjev), ladjedelnice bi izdelovale samo še ladje za prevoz premoga, milijarde ton vode bi bile potrebne samo za pranje umazanega premoga itd. Svet bi si moral nadeti plinsko masko, saj bo na primer samo tisti ogljikov dvokis, ki se je pri zgorevanju premoga in nafte sprostil doslej, odločal o podnebnih razmerah in vremenu naslednjega pol stoletja. Kakorkoli že, dejstvo je, da morebitna druga doba premoga ne more izbruhniti čez noč. Pretirano in nepravilno jemanje zdravil, kakor tudi predpisovanje prevelikih doz starejšim ljudem so vse bolj pogosta tema pogovorov v medicinskih krogih. Izračunali so, da od desetih starejših bolnikov najmanj dva jemljeta po 5 različnih zdravil istočasno. Zdravila seveda med seboj učinkujejo, zgodi se lahko, da eno zdra-vlo zelo okrepi učinek drugega, tretje pa ga popolnoma izniči Tako je zanimivo, da boste ostali popolnoma budni, če vzamete sedativ skupaj s tabletami za spanje. V neki britanski bolnišnici so jemali nekateri bolniki tudi do 13 zdravil istočasno. Kako so medsebojno učinkovala, ne bi mogel zraču-nati niti računalnik. Ugotovili so tudi, da je starejšim ljudem potrebna polovico manjša doza zdravil kot mladim. C,e pa zdravnik iz posebnih razlogov vendarle predpiše „zvrhano” dozo, bi jo moral bolnik zaužiti v še enkrat da j em času, kot je običajno. Farmacevtske tovarne, ki so bile pokroviteljice tega britanskega raziskovanja, so se dogovorile, da bodo v prihodnje preskušali vsako novo zdravilo tudi na ljudeh, starejših od 70 let Ledvice starejših ljudi delujejo počasneje, počasneje se znebijo zdravila. Bolj počasna so tudi jetra, ki zdravilo razgrade. Skratka, v Veliki Britaniji so sklenili, da bo imelo poslej vsako zdravilo poleg običajnega navodila tudi navodilo za starejše. Človeštvo razmišlja, ali ne bi kazalo spet postaviti na prestol eno najbolj umazanih snovi, s katero se je kdajkoli srečalo -- Zemlja v lastni omaki? do bencina iz premoga. Pot bo zagotovo utrta, današnja tehnologija in znanja, ki jo spremljajo, so namreč neprimerljiva z vednostjo in tehnologijo izpred 40 let. Klica dvoma je nekje drugje - v premogu. Premog je namreč ena od najbolj umazanih snovi, s katero seje kdajkoli med tehničnim razvojem srečal človek. Pristaši atoma, ki pa menda tudi ne bodo tako lahko rešili sveta, upravičeno opozarjajo na opustošenje, ki bi ga na Zemlji povzročila ekspanzivna raba premoga. Varuhi okolja se boje, da bo nova raba premoga povzročila nevarne spremembe podnebja. Odgovor na vprašanje, ali premog lahko nadomesti nafto, je teoretično pritrdilen, praktično pa zaenkrat „ne”. Vprašanje je v*nemirljivo predvsem zato, ker so že leta 1913 znanstvenici °dkrili tisto, kar danes že pozabljeni premog spet postavlja na svetovni oder. Takrat je neki Bergius ugotovil, da je moč Premog pod velikim pritiskom in temperaturo utekočiniti, torej S3 spremeniti v bencin in sorodna ogljik ovodikova goriva. Postopek so kasneje izpopolnili. zgodilo, ko bo zmanjkalo nafte, t-eto 1925 je bilo leto zmago- Karte so mednarodni koncerni slavja: avto na sintetični bencin je mineralnih olj stavili na premog. Peljal tako daleč, da so ga vsi vzeli Da je to zaenkrat še najbolj varno Zates. Nemci so se tedaj odločili - sončna energija je za zdaj še 23 zgraditev naprave, ki bi iz tako daleč kot sonce, pravijo, premoga pridobila 100.000 ton bencina na leto. Med drugo sve- Podjetniki imajo kar prav, svetov- tovno vojno so (v stiski) iz pre- ne zaloge premoga so ocenjene na moga pridobivali že 4 milijone ton 7 do 10 bilijonov ton (en bilijon je bencina na leto. tisoč milijard). Dosegljiva sta da- nes samo dva bilijona ton, kar pa je še vedno dovolj, da bi premog za naslednji dve stoletji nadomestil vsa fosilna goriva, torej tudi nafto in plin. Na premogu, ki je nekoč zanetil industrijsko revolucijo, so torej zasnovani upi tistih, ki so dovolj zgodaj spoznali, da se naftna doba poslavlja. Kljub temu pa ima zdrav®11 na voljo nekaj zdravil, medi® terimi je menda najuspešn®! in najbolj učinkovito zdrav® prot osa n. Izdelali so ga nedolj tega na ČehoslovaScem. Ozračje se bo segrelo, led na tečajih stopil itd. Zemlja bi se zaradi ogljikovega dvokisa spremenila v toplo gredo. Skuhala bi se „v lastni omaki”. Zadeva je torej izvedljiva, ima eno samo napako: bencin iz premoga je skoraj petkrat dražji kot njegov naftni bratranec. Kljub "emu je zaradi naftne krize zani-■hanje za bencin iz premoga in za Premog po svetu zelo naraslo. Eden od ministrov za raziskave (v nekaterih državah jih imajo) je eelo izjavil da »gospodarnost ne sme biti edino merilo pri oceni Pristnosti domače surovine.” hanes se vse naftne družbe ""Padajo z mislijo, kaj se bo Protosan je v osnovi narav®! sestavina koruznega olja. Štev* ni poskusi na živalih so razisR^ valce prepričali, da je sestavi® zdravilna predvsem kot sre ds*'' proti vnetjem. Še več: posfc^ so pokazali, da je protosan ™ gače popolnoma neScodljiv- Vse to je spodbudilo d slovaške zdravnike, da s°i preizkusili tudi v klinični m ksl Farmacevtska industriji bo začela redno izdelovat* nec tega leta. Razen ogljikovega dvokisa, ki bi uhajal iz premogi tudi pri najboljših čistilnih napravah, bi med sežiganjem in predelavo premoga šli v ozračje tudi žveplovi oksidi saje, strupene kovine in snovi, ki povzročajo raka. Bencin iz premoga (s tem se je začelo) bo gospodarsko sprejemljiv šele takrat, pravijo strokov- Na papirju je vse udobno, v praksi pa ne. Kot že rečeno, je bil nemški bencin iz premoga pret-krat dražji kot tisti iz nafte. Res je, da danes inštituti za državni denar mrzlično iščejo cenejšo pot 130 cm velika Hagan potrebuje stol pri delu v kuhinji. Drugo rojstvo premoga? OVCE NAPOSODO Anette van Dorp, študentka iz Bonna, posoja ovce prijateljem in ostalim za majhen denar, a se ji pri 110 živalih nabere lep kupček. Ovce posoja kot žive kosilnice. V enem dnevu ovce popasejo angleško travico okoli lepo urejenih nemških domov, in to v svoje in gospodaričino zadovoljstvo, povrhu vsega pa so zadovoljni še naročniki, saj je živa kosilnica cenejša od vrtnarjev. OBČUTLJIVOST - Japonec Hirmi Kijokava je sežgal srečko, s katero je na loteriji zadel 96.770 dinarjev. Zaprepadenim kolegom je pojasnil, da je to storil le zato, ker je opazil, kako zavistni so postali njegovi sosedje. Raje ima sosedski mir, kot nabito denarnico. Kaj če ima Japonec kar prav? Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice Lastni interesi so spredaj ODKAR OBSTAJA modema speedway steza na krškem stadionu se menda še ni nikoli oziralo pod preteče črne oblake toliko parov oči kot v nedeljo dopoldne in popoldne. Čepravje hud naliv ponoči in dež dopoldne stezo temeljito premočil, ji ni mogel do živega. Tekme so bile, popoldne dežja ni bilo, 7000 navdušenih gledalcev je bilo zadovoljnih. Presenečenje dneva: nov rekord steze v letečem startu je dosegel zmagovalec Hans Geiderer. (Poskus po dirkah, da bi rekord zrušil, mu ni uspel.) MEDTEM KO sta kolektiva Zore in Mizarja soglašala z združitvijo, pa se je jelo nekaj članov kolektiva Mizarske zadruge posluževati taktike zavlačevanja Začeli so iskati zapreke tam, kjer jih ni. Natančnejše zasledovanje življenja in delovanja tega kolektiva nam pove, da je glavni vzrok zavlačevanja drug. Več članov kolektiva ima namreč različne obveze do sebe in svojih znancev, za katere je treba opraviti različne mizarske storitve — seveda za svoj račun. Ta čas ni v njihovi delavnici v popoldanskem času nič manj živo kot v rednem delovnem času in več jih je, ki s tem postavljajo svoje lastne interese pred interese skupnosti NA OBMOČJU občine Trebnje sta potrebna vsaj dva kombajna, ker se kmetovalci pri sklepanju pogodb sklicujejo le na to. NA POBUDO novomeškega Zavoda za pospeševanje gospodinjstva bo začela delati gospodinjska šola v Novem mesta Ta bo gojenkam dala poklic kuharice družbene prehrane ali gospodinje. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 20. avgusta 1959) (Kaznovanje) vojakov. Vojno mini-sterstvo je izdalo na vsa vojna poveljništva strogo prepoved, kaznovati vojake z zaušnicami ali jih sploh biti v obraz. Marsikateri vojak je že oglušil vsled dobljenih zaušnic. No, zgodaj ravno ni prišel ta ukaz; ni pa dvomljivo, da se bede sedaj suvanje s puškinim kopitom v rebra podvojilo, in ubogi rekrut bo izpod dežja pod kap prišel. — Ono skrajno surovo in globoko žaljivo obnašanje do prostakov na vežbališču in v kosami bo pa, kakor videti, še v prihodnjem stoletju cvetelo; potem pa si domišljajmo, da živimo v času olike in omike! (Izid) številjenja hiš v posameznih občinah političnega okraja Novo mesto je nastopni: občina Novo mesto imela je leta 189 0 242 hiš, sedaj jih ima 260. V celem okraji je tedaj od leta 1890 sem 393 hiš več, katero število jasio kaže, da ljudstvo na Dolenjskem dobro napreduje. Vas Frata, ktera je še leta 1890 bila, je v slednih letih popolnoma zginila, ker je bil les v tem kraju, vkolikor zakon dovoljuje, popolnoma že posekan ter so se dotični delavci preselili v druge kraje. (V n e d e 1 j o) je prišlo 100 čeških visoko-šolcev in kakih 40 drugih oseb pod vodstvom gosp profesorja Hraskega na Slovensko. Obiskali so Bled, Ljubljano, Postojno in Celje. Povsod so bili najprisrčneje pozdravljeni; v Celju pa so Nemci hoteli Čehom zabraniti vhod v mesto in ker to oblasti niso dovolile, postala je prava revolucija, nastal je pretep, ter je mnogo ranjenih. Vsi slovenski listi obsojajo tako početje. (Filipinski) vstaši so imeli veliko srečo v boju z Amerikanci. Ti so si pridobitev filipinskih otokov in ukrotenje domačega, po neodvisnosti hrepenečega prebivalstva pač vse drugače predstavljali. V istini so bili Američani v boju proti Filipincem grdo pobiti (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1899) »Kdo se ponoči potika po tej divjini?« je ta zaklical prihajajočim. »Dragi prijatelj,« se je glasil odgovor, »jaz sem major Heyward iz 61. regimenta. Ali je še daleč do Fort Wil-liama?« Natty si je častnika pozorno ogledal, potem pa dejal: »Ker nosite kraljevo uniformo, vam po pravici povem, da ste mnogo dalj od njega, kakor ste bili zjutraj, če ste iz Fort Edwarda!« Medtem ko so major in obe dekleti vedno dalje prodirali v pragozd, so se proti večeru utaborili na bregu majhne, toda deroče vode trije možje. Eden je bil bejec v lovski opravi, druga dva pa sta bila Indijanca. Nenadoma je starejši Indijanec skočil na noge, prisluhnil in nato zaklical: »Konji belih ljudi se približujejo. Ti jih nagovori, Sokolje Oko!« TURISTIČNE INFORMACIJE KOM PAS JESEN JUGOSLAVIJA ZIMA POMLAD 79/80 MALI LOŠINJ - PORTOROŽ - ROVINJ - VRSAR - POREČ - MEDULIN -OPATIJA - RAB - STARI GRAD/HVAR - DUBROVNIK- MLINI - IGALO PODROBNEJŠE PROGRAME ZAHTEVAJTE V NAŠIH POŠLO VALNICAH! lnterexport i INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCV NOVO! Izkoristite izredno ugodnost! Od 1. AVGUSTA 1979 dalje PRODAJAMO: - LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za TURISTIČNE POLETE nad Novim mestom in okolico, - LETALSKE VOZOVNICE, za letala Dolenjskega letalske ga centra Novo mesto za PRIKUUČNE LETE na letališča Ljubljana, Zagreb in Maribor - LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalske ga centra Novo mesto za POSl OVNE LETE na vsa stalna in športna letališča v JUGOSLAVIJI. Podrobna pojasnila dobite: INEX Novo mesto. Novi trg 4, telefon: (068) 23-773 Hkrati vas vabimo na letni oddih v DOMOVINI inTLINIZI INFORMACIJE IN PRIJAVE: - i NEX, Novo mesto Novi trg 4, tel. (068) 23—773 INtX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995 - INEX, Maribor, VolKmarjev prehod 4. m KRKA, tovarna zdravil, KRKA TOZD zdravilišča. Novo mesto OBVESTILO Obveščamo, da je naša VINSKA KLET na Trški gori odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 11. do 22 ure za vse goste. Posebnost so dolenjske domače jedi in pristni dolenjski cviček. Večjim skupinam priporočamo, da predhodno rezervirajo potrebni prostor na recepciji Zdravilišča Šmarješke Toplice, telefon 84—900. Za skupine je Vi, :o klet možno rezervirati VSAK DAN. V- „NOVOTEHNA" trgovsko podjetje na debelo in drobno p. o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1- poslovodjo poslovne enote „Barve laki" v Novem mestu 2. samostojni prodajalec - 2 delavca POGOJI: pod 1) VKV izobrazba trgovske smeri, 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali KV izobrazba trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo 3 mesece pod 2) KV izobrazba trgovske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi. „KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA INLES INDUSTRIJA STAVBNEGA POHIŠTVA RIBNICA -TOZD TRGOVINA objavlja prosta dela in naloge 1. BLAGAJNIK 2. PRODAJALEC 3. EVIDENCA ODPREME IN ADMINISTRACIJA Pogoji: Srednja strokovna izobrazba - pod točko 1. in 3. ekonomski tehnik, pod 2 trgovski pomočnik in eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Trgovina INLES industrija stavbnega pohištva Ribnica 15 dni po objavi razpisa." TEMELJNO SODISCE V NOVEM MESTU objavlja prosto delo in naloge za nedoločen čas za VPISNICARJA na Enoti temeljnega sodišča v Sevnici. Pogoji: 4—letna srednja šola administrativne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Rok prijave 15 dni po objavi. Prijave sprejema Predsedništvo Temeljnega sodišča v Novem mestu. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63 objavlja prosta dela in naloge - DVA EKONOMSKA TEHNIKA za delo v knjigovodstvu - KONSTRUKTOR ORODIJ izobrazba: strojni tehnik zaželena praksa - KONSTRUKTOR MEHANSKIH OHIŠIJ izobrazba: strojni tehnil^ zaželena praksa - DVA STROJNA KLJUČAVNIČARJA za delo v kleparni Rok za vložitev prijav je 15 dni. Ka ndidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa Poseben pogoj je poskusno dela PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA MOSTE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ' * - ■ \ V VABI K SODELOVANJU VEČ KANDIDATOV ZA VOZNIKE CESTNIH MOTORNIH VOZIL C IN E KATEGORIJE ZA PREVOZ BLAGA V DOSTAVNEM PROMETU Pogoji za sprejem: Poklicna šola za veznike motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj. Stanovanja ni. Kandidati se sprejmejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija v 15 dneh po objavi. Kandidate pa vabimo tudi na razgovor • kadrovsko službo sekcije. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po seji komisije. m „KRKA" TOVARNA ZDRAVIL (i KRKA NOVO MESTO IŠČE VEČJE ŠTEVILO DELAVK ZA PROIZVODNO DELO V FARMACEVTSKI PROIZVODNJI ZA NEDOLOČEN CAS IN ZA DOLOČEN CAS. Kandidatke morajo imeti končano osemletka Poskusna doba je tri meseca Interesentke, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh po objavi v kadrovsko splošno službo Krke. OBVESTILO zavezancem za prispevek za starostno zavarovanje kmetov Vse zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov obveščamo, da se lahko z višino odmerjenega prispevka za leto 1979 seznanijo na pristojnih krajevnih uradih v času od 24. avgusta do vključno 1. septembra 1979. Za območje matičnega urada Trebnje bo seznam razgrnjen na davčni upravi vsak delovni dan, razen sobote. Vsa natančnejša pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo vložitve zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite v krajevnih uradih oziroma davčni upravi, ker zavezancem ne bomo pošiljali posebnih obvestil. DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE ČRNOMELJ Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo 68340 Črnomelj DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B v - -v- objavlja prosta dela in naloge odi 1. REFERENTA v komerciali Pogoji: višja ali srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj. 2. DELAVKE za strojno knjiženje Pogoji, osnovna šola z ustreznim tečajem, šest mesecev delovnih izkušenj. po objavi z Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku roka. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO DS SS - RAZVOJNA SLU2BA objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA Pogoji: — diplomirani arhitekt ali gradbeni inženir - zaželene ustrezne delovne izkušnje, lahko tudi začetnik Kandidati imajo možnost rešiti svoje stanovanjsko vprašanje-Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije liTdni po objavi. Kandidati bodo o izidu pismeno obveščeni najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. OBVESTILO „SGP »»PIONIR" NOVO MESTO-TOZD Mehan-sko-kovinski obrat obvešča lastnike motornih vozil» da se od 1. 9. 1979 dalje delovni čas v oddelku Tehnični pregledi spremeni tako, da obratujejo vsak dan, razen sobote, od 6.00 — 14.00 ure, vsako sredo pa od 6.00 do 16.30." Pred kratkim je občinski sindikalni svet začel anketo, da bi. ugotovil, kako je z rekreativno, dejavnostjo po Šolah in delovnih organizacijah. Dobljeni odgovo-, ri, od koder so sploh prlSB, so večkrat prave cvetke. Ena taldh; je odgovor zdravstvene Sole No-4 vo mesto: „V šolskem letu 1978/79 nismo imeli rekreacijske aktivnosti.. f^AJ SE BODO SELILI? - Takoj zraven starih zgradb mokronošte Iskre delavci SGP Grosuplje že rijejo temelje za novo tovarno. Morda si te delavke, ki so med malico posedele na tovami&em ^»rišču, v mislih že predstavljajo, kako bo tedaj. Če bo delavcem uspelo do roka zgraditi novo 'Ov»mo, se bodo njihove želje uresničile že prihodnje leto. Nova tovarna mokronoške Iskre Qrj>dbena dela bodo veljala 25 milijonov dinarjev, oprema pa kar 75 milijonov dinarjev — V novi tovarni bo proizvodnja večidel avtomatizirana — Povečan izvoz Za delavce mokrono&e Iskre so se obeti za lepšo prihodnost ®darie začeli uresničevati Ker so se doslej stiskali v slabih in pesnih prostorih, ki so onemogočali večanje in širjenje proiz-so temelji za novo tovarno prav gotovo najtrdnejše ^“tenje uresničitve teh obetov. •j, ^rektor tega Iskrinega tozda 0|,e Hočevarje povedal, da bo z3'1 nova tovarna 100 milijo-■)°v dinarjev, od tega samo ®®dbena dela 25 milijonov, pdtem ko bo oprema veljala milijonov. Opremo bodo °bfli jz Japonske, Nemčije, in Nizozemske. Tovarna ®'obsegala okoli 2000 kvadrat-metrov površia Sicer ne bo aPosiovala bistveno več delav-kot doslej, zato pa se bo proizvodnje povečal za °KoIi petkrat. Temelj povečanja n® bo sprememba tehnologije in Proizvodnega programa - še i naprej bodo proizvajali elektrolitske kondenzatorje - marveč prehod od ročne na avtomatično proizvodnjo. Tako naj bi se .letošnjih 9 milijard skupnega Prihodka že naslednje leto pov- zpeli na 14 milijard. Tudi izvoz, ki je za letošnje leto planiran v znesku okoli 200 tisoč dolaijev, naj bi se že naslednje leto povzpel na milijon dolaijev. Poleg prostorskih težav je delavce tega tozda precej pestilo pomanjkanje kadrov, zlasti z Odgovorni so? Kako lahko teče proiz-v°dnja, če ni odgovornih tovarišev industrija gradbene ker-ttnike v Račjem selu 15. usta dopoldne. Iz zračni-°v se praši, okoli tovarni-poslopij so parkirani 'jomobUi In vroče je. Pred gornico gručica šoferjev snažilka. V vratarnici pa °nariš v bdi srajci Tovariš v °eH srajci se opraviči, da ni ^ptar. Vratarja pa tudi ni °tem se izkaže, da tudi lektorja ni, pa ni nobenega ne vodje. Samo šef zniževanja da je nekje, pa ni moč priklicati Pa vse-" fega ne ve tovariš v beli rfCi, marveč tovarišica sna-"ka, ki kljub vročini in Poletju in času dopustov pri-^devno čisti tlak pred vranico. . Proizvodnja menda teče, tako je mogoče soditi ° bežnem pogledu m to-■^»a Odgovornih tovarišev ni Vprašanje je, kdaj y°lzvodnja teče bolje. Ali f&j, k0 odgovornih tovari-7* ni, ali tedaj, ko slučajno Jr v tovarni N.amreč če bi Jhvci te tovarne to vedeli, Potem bi se o svoji prihod-j?ai kaj lahko odločili ,^nreč še do nedavnega je tovarna v Račjem selu v j*nih težavah. Prav zaradi bi morali delavci zgornji ™datek vedeti Mogoče bi Z6 lahko kdaj kasneje prav .aiudi tega lahko izognili *8ubi, težavam in izgovo-0fn, da ni materiala, da je Sergija dražja ipd. . /. SIMČIČ Tone Hočevar: „Čeprav v novi tovarni ne bomo zaposlili kaj dosti več delavcev, brano proizvodnjo kar za petkrat povečali." Z DOGOVORI KRAJŠAJO POTI Na oddelku za notranje zadeve občinske skupščine Trebnje so poenostavili podaljševanje veljavnosti registracij motornih vozfl. V dogovoru z AMZS - Bazo Otočec in avtomobilskim servisom Pionir iz Novega mesta bodo omogočili občanom, da veljavnost registracije že po 1. septembru podaljšajo po opravljenem tehničnem pregledu pri teh organizacijah. Tudi občanom, ki bodo ho-tdi podaljšati veljavnost potnih listin, ne bo treba več iskati soglasja v oddelku za narodno obrambo, marveč ga bodo lahko dobili že z voja&o knjižico. visoko izobrazba K temu je svoje prispevalo pomanjkanje stanovanj; kljub temu so s pametno štipendijsko politiko zagotovili dovolj kadrov, ki pa so še mladi in neizkušeni Kar precej jih čaka še na odslužitev vojaškega roka, tako da pričakujejo večje razultate šele čez tri ali štiri leta. Seveda se kljub zadovoljivi situaciji s kadri, kakršne imajo zdaj v Iskri, štipendiranje ni nehalo. Zdaj štipendirajo 20 svojih bodočih delavcev na rednih šolah in 10 ob delu Med njimi je .8 študentov na vi§ih in visokih šolah, 7 na srednjih, ostali pa se učijo v poklicnih šolah. Z uspehi v letošnjem prvem polletju so v glavnem zadovoljni, saj so dosegli okoli 50 odstotkov letnega plana, še bolj pa so zadovoljni s preseženo finančno realizacijo, ki je bila zaradi razmer na trgu še ugodnejša. Pričakujejo pa, da se bo ta nadaljevala, zlasti ker se vse bolj večajo potrebe po njihovih izdelkih na vzhodnem in - na zahodnem trgu. J. S. GRADNJA SE BO PRIČELA Nova trebanjska osemletka bo po dogovoru med investitoiji in izvajalci začela rasti 20. avgusta. SGP Grosuplje, ki prav ta čas gradi na trebanjskem kar lepo število objektov, naj bi zgradil novo šolo do julija 1981. Nov% šola bo imda 7.000 kvadratnih metrov površin, 34 učilnic, dobila bo tudi novo športno dvorano in še eno športno igrišče. Veljala bo okoli 80 milijonov dinarjev in bo lahko sprejela več kot tisoč učencev, kar naj bi po mnenju in analizah poznavalcev zadostovalo vsaj dokonča tega stoletja. IZ KRAJA V KRAJ LJUDJE MED SEBOJ - Vse, ki bivajo ob cesti skozi Trebnje, katero trenutno obnavljajo, zelo moti močan ropot gradbene mehanizacije. Nevoščljivci trdijo, da bodo delavci upravnih organov to izkoristili in vnesli v pravilnik o nagrajevanju dodatne kriterije v zvezi z delovnimi pogoji POJOČI „MANEKENI1* - ?o zelo uspešni poletni sezoni mešanega pevskega zbora „Trimo“ iz Trebnjega, ki deluje v okviru KUD Pavel Golia, se je pokrovitelj zbora „Trimo“ odtočil, da vse člane zbora TREBANJSKE NOVICE Srne pridejo j prav do hiše j ■ V Vel Podljubnu imajo na E njivah tik vasi razpet polivinil, : da mogočno plahuta v vetru. Vaščan Franc Drenik je pojasnil to novotarijo. ,,Po njivah ljudje razpenjajo, kar pač imajo, samo zato, da bi plašili srne. Žal se živali ničesar ne bojijo. Pridejo prav do vasi, prav do moje hiše, na njivah pa sploh delajo veliko ikodo. Imel sem fižol tik hiše, pa so ostali le goli koli Srne in jeleni so vse pohrustali. Koruzo pa sem posejal blizu hoste, pa je samo naredila klas, že je nisem več videL“ V Vel. Podljubnu in tudi v okoliških vaseh okrog Birčne vasi imajo več let težave zaradi divjadi Po izjavah Franca Dreni-ka ljudje godrnjajo, medtem ko so *' jjjsr- ’* fh . * *» flbi ŠE PRED DEŽJEM POSPRAVLJENO - Dragica Stopar iz Birčne vasi je z družino tipičen dolenjski primer. Po službi še kmetujejo. Letos je bfla prva košnja zdo saba, otavo pa je pohvalila. Pri lažjih opravilih, kot je obračanje krme, pomagajo tudi otroci. (Foto: R. Bačer) Žgoče stanovanjske zadeve Med letošnjimi in lanskimi pritožbami občanov na razne instance je največ stanovanjskih zadev — Nekaj upravičenih Franc Drenk: „Jaz nisem še niedar ne prijavil ne nič dobil, imel pa sem že dokajšnjo škodo. “ redki, ki dobqo 9codo zares povrnjeno. „Jaz nisem še nikdar’ nič dobil, k« tudi prijavil nisem," je rekel, „se ne izplača. Vem za vaščane, ki so se pritoževali, pisali prošnje, dobili pa so mnogo manj kot so računali Ce vštejemo še stroSce za pisarijo in pota, potem povrnjena škoda ni ustrezna od9codnina.“ Krajani si skušajo pomagati po svoje. Na kole ne obešajo več nekdanjih strašil, s slamo nagačenih zavrženih suknjičev in klobuka, marveč pisan polivinil v večjih kosih, ki ob vetrcu šišti in migota. Sprva je to zaleglo, zdaj pa so se živali temu že privadile. Bo treba pogruntati kaj novega. R. B. Kadar občan v iskanju pravice obide vse kljuke v domačem okolju, pa nič ne doseže, se včasih odloči za pritožbo na vi|e organe. Prejšnja leta je večina pritožiteljev naslavljala svoja pisma kar na predsednika Tita ali na posamezne znane funkcionarje. Tega je zadnje čase vse manj. Letos je v novomeški občini zabeleženih 11 pritožb občanov, od teh vse razen dveh na republiško komisijo za prošnje in pritožbe. Eden se je še obrnil po pomoč na maršalat, eden pa naravnost na občinsko komisijo, ki tako dobi vse v roke. Lani je bilo vse leto 22 primerov, od teh 10 ustnih pritožb, medtem ko so letošnje vse pismene. Kot ugotavljajo v občinski komisiji za te zadeve, se velika večina pritožb nanaša na stanovanjske zadeve, detoma na gradbena dovoljenja, medtem ko so ostalo le posamezni drugi primeri, kot motenje posesti in pretiran hrup. Ugotavljajo tudi, da so nekatere pritožbe upravičene, tudi s stanovanjskega področja. Zgodi pa se, da pritožitelj dobi stanovanje še prej, preden je zadeva Več postelj, več prometa IGostje se radi zadržujejo prav v mestu — Statistika dokazuje, da so bile naložbe v nove zmogljivosti upravičene pred komisijo rešena. Letos je bila tudi ena gradbena zadeva rešena v prid stranke. KROG IN KROG, SREDI PA NIC V Stopičah že nestrpno čakajo, da bi odprli gradbišče pri Soli, vendar še nikjer ni nič videti Krog in krog šole pa zasebniki gradijo na velika Trenutno je v gradnji 15 hiš v dolini, ki je dobila ime »Pod šolo”, še 20 novih lokacij pa bo v kratkem oddanih na drugi strani šolskega poslopja. Vas naglo-ta ste, le šola zaenkrat še čaka. Določena je kot prednostna gradnja v novem programu; kakor so obveščeni krajani, bo šolsko gradbišče odprto spomladi Z VSAKIM VOZILOM V VAS Meščani bi morda kritizirali makadamsko cesto od odcepa, glavne ceste do VeL Podljubna, za krajane te vasi pa pomeni nedavno razširjena in popravljena va9ca pot enkraten napredek. Iz prejšnje, tako rtkoč kolovozne poti so naredili cesto, ki je resda še rmasta in vegasta, vendar po rjej z »sakim vozilom prideš v va: Jelo avtobus lahko pripelje, kar se prej nikakor ne bi mogto zgoditi obleče v nove uniforme, ki so bile v resnici že zelo potrebne. Uniforme bo izdelal „Labod“ -r TOZD Temenica Trebnje, nadobudni pevci pa obljubljajo, da se bodo z njimi postavili že v začetku septembra na proslavi občinskega praznika. SE O CESTI - Odgovorni trdijo, da se dviga že preveč prahu v zvezi s „slavno“ regionalno cesto skozi Trebnje. Za spremembo so enkrat istih misli tudi krajani Trebnjega, zato trdo zapirajo okna stanovanjcih in drugih objektov ob cesti Nove gostinsko-turistične zmogljivosti, pridobljene lani v DoL Toplicah in pa v Hotelu Metropol v Novem mestu, se krepko poznajo pri turistični beri v letošnjem prvem polletju. Podatki kažejo, da so imeli letos malo manj gostov in nočitev v Hotelu Grad Otočec in v tamkajšnjem motelu, več prometa pa je bilo v Gamiju in ,,fti Vodnjaku”. Tudi Hotel Kandija v mestu je imel v prvih šestih mesecih letos za 12 odst več nočitev kot v tem času Tri na izbiro Nova črpalka bo v Bršlinu Zakaj so podrli čip alko sredi mesta, je vprašanje, ki ga te dni naj-češče slišimo v razgovorih. Glede tega je dal izjavo Marjan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine: ,.Črpalka pri šoli je bila že ob izgradnji postavljena kot začasen objekt in je rok za obratovanje že zdavnaj propadel. Že lani je bilo Petrolu dano gradbeno dovoljenje z lokacijo za postavitev nadomestne črpalke v Bršlinu (pri AMD), pa so čakali toliko časa, da je dovoljenje propadlo. Zdaj je tekel ponoven postopek in je končan. Lahko bi septembra začeli graditi in bi do novega leta nova črpalka stala." Črpalka v mestu je morala stran zaradi razširitve Cfcste herojev, kjer del ni možno začeti, dokler objekt ni porušen, pa tudi zaradi gradnje nove poslovne stavbe zavarovalnice Triglav. Petrol pa ima na voljo še 2 | lokaciji za črpalki, in sicer v Žabji vasi oz. Na Ragovskem polju med IMV in Krko. Računajo, da bi v letu 1980 postavili vsaj še eno čiplako v temkoncu. lani v Metropolu pa je bilo nočitev kar enkrat več. Izreden porast nočitev imajo v Zdravilišču Dolenjske Toplice, kjer so imeli v prvem polletju letos štirikrat večji promet, v Domu Vinka Paderšiča na Gorjancih pa je bito enkrat manj nočitev. Skupno je bito v novomeški občini v prvem polletju 1979 za 52 odst več nočitev kot v enakem obdobju lani in pa za 11 odst. več gostov. Všteti so tuji in domači SOLA BREZ ŠPORTA? Pred kratkim dikalni svet ugotovil, kako dejavnostjo po organizacijah, ri, od koder so večkrat je odgoi Novomeška kronika POVSOD RAZPRODAJE - Medtem ko je v obutvenih trgovinah že nekaj časa popust pri prodaji nekar terih vrst blaga, so te dni začeli s poletno razprodajo še konfekdonar-ji. Po obisku trgovin sodeč, se ljudje zelo zanimajo za nakup ob razprodajah. Popusti znašajo od 20 do 50 odstotkov. ULICE PA NISO MESTNE -Julija je bila vrsta vasi in naselij na obronku Novega mesta proglašena za dele mesta, ampak stanovalci tamkajšnjih hiš pravijo, da njihove ulice niso nič mestne. Na ogled vabijo zlasti v Uici Pod Gorjanci v Žibji vasi, kjer ob vsakem večjem nalivu do kolen brodijo po vodi. JE KONEC S KRKO? „Močnej-ši dež konec avgusta Krko tako ohladi, da v tej sezoni ni več za kopanje," pravijo starejši občani. Zdaj je padalo vso nedeljo, ozračje se je ohladilo, zato bo ljudski rek najbrž kar obveljal. SEZNAM BO ZA NAZAJ - Zaradi dopustov ni možno z časno objavljati imen novomeških porodnic, bomo pa to pomanjkljivost nadoknadili z daljšim seznamom za nazaj. Kronika brez „mamie“ bo Jte prihodnji teden Ena gospa bi rada vedeU, zakaj se selitev v novo stekleno občinsko stavbo tako vleče.'Da ni kaj resnice na govoricah, č&. da bo poleti pod steklom peklensko vroče, pa čakajo ohladitve ... „Bo že kako!” Poročali smo že, kako se pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici zavzemajo, da bi politično delo kar najbolj nemoteno potekalo tudi v dopustniškem času. Posvet s predsedniki osnovnih organizacij v ponedeljek, 13. julija, o aktualnih nalogah pri načrtovanju, Titovi pobudi o kolektivnem vodenju in drugem ni mogel prikriti osipa. Prišlo je le 22 predsednikov, manjkalo pa 34. Vseeno je število prisotnih predstavljalo dovolj zaokroženo skupino za delo, za „zamudnike“ bodo pa tako pripravili nov sklic. Očitno ponekod nekatere akcije jemljejo preveč kampanjsko. S pobudo okrog zaključnih računov so v sindikatih mislili na stalno akcijo. Delavd bi morali biti primerno seznanjeni s potrebnimi podatki o poslovanju ob vsakem obračunu, bodisi ob četrtletjih ali polletjih. Iz nekaterih kolektivov so ob polletnih obračunih občinskemu sindikalnemu svetu celo sporočili, da o polletnih obračunih niso razpravljali, češ saj nimajo izgube. Kako si naj v taki sredini delavec prizadeva za dohodek? Samo po plačilni kuverti? Zamujeno pri polletnih je mogoče vsaj delno popraviti ob tričetrtletnih obračunih, ki so pred durmi Če je to opravljeno le mimogrede, na levo roko, kot ponavadi rečemo, kako bodo delavci soudeleženi v zahtevnejšem procesu načrtovanja? Opozorila sindikata zato prihajajo pravi čas! Okrnjen, a dober sestanek SEVNIŠKA BRIGADA UDARNA? Brigadirje četrte izmene delovne akcije v Slovenskih goricah iz sevni-ške občine je 16. avgusta obiskal tudi predsednik občinske skupščine Janko Rebernik. MDB Kozjanski odred si izredno prizadeva nadoknaditi tisto, kar se jim izmika zaradi premajhnega števila. V brigadi je namreč le 37 brigadirjev. Ob odhodu so se nekateri dijaki in študentje skujall Kljub osipu so normo presegli za 20 odst V taboru vodijo tudi v interesnih dejavnostih, kar je predvsem zasluga vrste brigadirjev, ki so tudi doma delavni v raznih društvih in organizacijah. Na posvet o novih kolektivnih jtogodbah delavcev pr' zasebnih obrtnikih od 127 vabljenih prišloHe sedem " Nov sklic ; V začetku junija sta republiški odbor sindikata delavcev v obrti in Zveza obrtnih združenj Slovenije dala v javno razpravo osnutek nove kolektivne pogodbe. Razprava naj bi bila zaključena konec septembra. pristopno izjavo za sindikalno otp' nizacijo. Ponoven posvet bo v začetku septembra. Preden bo kdo1" koli dal podpis na novo kolektivno pogodbo, se je vredno posvetov*" ALFRED ŽELEZNIK ~\ V sredo, 15. avgusta, je občinski sindikalni svet v Sevnici v sodelovanju s posavskim medobčinskim inšpektoratom sklical posvet v Sevnici Od 127 vabljenih jih je prišlo reci in piši sedem. Obrtniki, predvsem pa delavci, niso toliko zdesetkani zaradi dopustov, mQrda prej zaradi sezone deL Vseeno ni mogoče reči, da so bili preredki udeleženci sestanka kaznovani zaradi neresnosti ostalih. Razvil se je v mnogo če m koristen dialog. Delavce pri zasebnih obrtnikih nemalokrat zanima možnost za stanovalka posojila. Med opravičenimi (prizadeti pravijo, da se to ponavlja iz leta v leto!) je bil tudi tajnik stanovanjske skupnosti. Resni obrtniki namreč podobno, kot je to v združenem delu, nakazujejo denar stanovanjski skupnosti. Kako je s tem, bo vsekakor treba pripraviti pregledno informacijo. Ce že drugega ne zaradi reda naj bi bilo očito, kateri obrtniki to obveznost poravnavajo in kateri ne. Ni se mogoče zadovoljiti z ugotovitvgo, da se delavci pri zasebnih obrtnikih na stanovanjske razpise ne javljajo. Pre-nekateri očitno ne ve za to svojo pravico. Delavci pri zasebnikih imajo ravno tako kot ostali delavci pravico do tople malice. Ce bi bil prisoten kdo od sevni&ega gostinskega podjetja, bi lahko slišal stvari, ki jim ne morejo biti v čast. So tudi obrtniki, katerim ni mar kolektivno zavarovanje delavcev v svoji obratovalnici. Kakšen bi bil šele spisek vprašanj ob boljši udeležbi na sestanku? Občinski sindikalni svet je razposlal vsem osnutek kolektivne pogodbe in NOVA CISTERNA SevniJki gasilci so dobili novo avtomobilsko cisterno, kupljeno pri Tamu v Mariboru. Na tiho so upali, da jo bodo dobili že za svojo stoletnico v juniju. Dosedanja manjša cisterna je uspešno posredovala v mnogih požarih Posebno v hribih, kjer jim je zmanjkovalo vode, jo imajo v čislih. NE GRE ZA TOŽARJENJE Kršitve pravic delavcev pri z*-sebnih obrtnikih po novem r®" majo na sodišče združenega dela. Medtem ko se delavci v združenem delu sindikalne pravne pomoči in tudi sodišča združe-nega dfela poslužujejo v precejšnji meri, delavci pri zasebnikih kot da te možnosti ne poznajo-Ponavadi opravi svoje zloglasni: ,,Če ti ni prav, pusti“ Preneka-teri delavec se ne upa zateči k sodišču, češ kako naj svojega mojstra toži V bistvu pri sodišču združenega dela sploh ne gre za običajna pravdarska razmerja. Zadeve skušajo reševati sporazumno za vse udeležence. Sevniški paberki NAJPREJ V NARAVI - V pon6; deljek zarana so Izletnikovi avtobus' popeljali v Valovine pri Pulju izmeno bivših četrtošolčkov v šolov naravi Med njimi so učenci vse}* osnovnih šol v občini, razen sevrf' Sce. Na morju bodo deset dni 2° avgusta jih bodo zamenjali vrstnfl£1 iz sevnilce šole. V celoti bo leto* deležno šole v naravi 330 otrok-Bivajo v domu mariborskih borce* OSEMENJEVALCI NA POZIV' Na Bregu, Loki in okolici so s* kmetovalci pred časom jezili, ker s° veterinarji opustili osemenjevalo0 progo. Osemenjevalci poslej prihajajo napoziv. V. minulem letu so se na svojih rednih obvozih pripeljali namreč kar 105-krat zastonj. SKVM&EI VESTNA KDAJ CESTA DOREPC Cesta Odrga - Trebnje in Odrga - Repče kar lepo napreduje. Ze -meljska dela so do Odrge že narejena. Kako bo gradnja ceste potekala naprej, pa je za zdaj še vprašanje, ker so cestajji vse preveč obremenjeni s številnimi gradbišči Vsekakor je položaj pri tej cesti nekoliko ugodnejši kot sicer, ker so sredstva zanjo zagotovljena. Samo krajani Repč so namreč zbrali 50.000 dinaijev, kar znese okoli 3.000 dinarjev na gospo-' dinjstvo. PRECEJ PRIJAV ZA ŠTIPENDIJE Študentje in dijaki te dni kar pogosto obiskujejo oddelek za skupne in družbene službe pri trebanjski občinski skupščini, kjer imajo na skrbi podeljevanje štipendij iz združenih sredstev. Čeprav je začetek šole še razmeroma daleč, so že zbrali okoli 50 prijav za štipendije, pričakujejo pa, da se jih bo do roka prijavilo še okoli 130. Rok za prijavo je 5. september. Čeprav samoupravni sporazum o štipendiranju še ni podpisan - njegov podpis se bo malo zakasnil - je vendarle že znanih nekaj novosti med njimi ta, da se bo višina štipendij oblikovala v skladu z višino osebnih dohodkov staršev; štipendisti bodo podpisovali pogodbe samo za eno leto. Pridelek boljši od ocen Predelava krompirja se bo v HP Kolinski na Mirni začela konec tega meseca — 5. septembra bo odkupna cena žo določena Sodeč po sedanjih ocenah krom-piijeve letine, so se vsi prejšnji ocenjevalci, ki so bili še močno pod vtisom suše, potem pa deževja, na sr-čo ušteli: pridelek krompirja bo letos še nekoliko večji, kot je bil lani Prav zaradi tega se v HP Kolinski, kjer predelajo največ tega zemeljskega sadeža, že pripravljajo na začetek proizvodnje krompirjevih kosmičev. Proizvodnja naj bi stekla konec tega meseca, ko bodo začeli predelovati ostanke zgodnjega krompirja, ki seveda ni bil tako kvaliteten, kot je poznejši krompir. Prava proizvodnja pa naj bi se začela 5. septembra, ko bo določena tudi cena. Po mnenju predstavnika tovarne in poslovne skupnosti za krompir naj bi bila cena okoli 3 do 4 dinarje. V tovarni pričakujejo, da bodo letos uspeli zbrati vse predvidene količine, to je 5.000 ton iz trebanjske občine, 3.000 ton od ostalih dobaviteljev in še nekaj i* drugih republik. Ocene o kvalitet* letošnje letine še niso dokončne- Pričakujejo pa, da bo krompir leto* nekoliko slabše kvalitete, pri čeme1 ne bo tako malo poškodovanih gomoljev, pa tudi plesni bo več. KDAJ BOMO NADALJEVALI? — Cestarji Cestnega podjetja iz Novega mesta so pred nedavnim asfaltirali teko imenovane „mulge“, ali po domače kanale, na cesti od Mokronoga proti Laknicam. Seveda se krajani, ki ob tej cesti požrejo še in Se prahu, sprašujejo, kdaj bodo ,.potegnili" asfalt še naprej. SREČANJE BORCEV V ŠENTRUPERTU Bord IV. slovenske na-rodnosvobodilne udarne brigade in Zapadnodolenj-skega odreda bodo praznovali 37-letnico ustanovitve v Šentrupertu. , V soboto, 1. septembra ob 10. uri dopoldne, bo v prosvetnem domu v Šentrupertu zbor borcev Gubčeve brigade in Zapadnodolenj-skega odreda. Na zboru bodo člani dosedanjega odbora podali poročilo o svojem delu, bord pa bodo sprejeli tudi pravilnik o orga-niziranosti in nalogah skupnosti borcev. Po zboru bo ob 14. uri slavnost s kulturnim pr°' gramom, na kateri se bodo bord srečali s krajani Šentruperta, kjer imajo borci Za-padnodolenjskega odreda svoj domicil. Na srečanje so vabljeni tudi svojd padlih borcev. Iz Trebnjega, do koder so dobre prometne zveze tak° z avtobusi kot z vlaki, bodo vozili v Šentrupert posebni avtobusi TREBANJSKE NOVICE Če so se vasi nekdaj kosale po tem, kako imajo razpeljano elektriko ali vodovode, se sedaj merijo, katera ima več asfalta. Navsezadnje naraščajočemu prometu z makadamskimi cestami ni več mogoče biti kos. V brežiški občini so se tudi z P10* nač.in- ,z te gramoznice so referendumskim programom zave- izkopali že prenekateri kubik za zali posodobiti precej cest. Zadnja občinske ceste. Že dosedanja jama leta je bilo vse težje zagotoviti dovolj zgovorno dokazuje, da je bilo asfalt. Marsikdo je trdil, da je celo narejenega precej, lažje zagotoviti denar, kot pa dobiti ŽELEZNIK potrebni asfalt. Podjetje Slovenja ceste je v „ob-činski“ gramoznici pri Borštu postavilo italijansko asfaltno bazo Marini Na uro lahko „skuha“ 40 ton mase. To je upoštevanja vredna količina. Na asfaltno zmes iz te baze so sredi minulega tedna nestrpno čakali asfalterji na občinski cesti Bojsno -Globoko. Ob postavitvi naprav so se namreč pojavile manjše težave. Medtem ko je asfaltna baza že delala, so v gramoznici pripravljeni tudi novi deli za separacijo. V vmesnem času si zagotavljajo pesek na bolj pre- ^ ^ GRAM0Z _ y nid pri Borštu bodo po novem „kuhali“ asfalt. Poslej bo lažje priti do potrebnih količin asfalta za občinske ceste. Novo v Brežicah RED NA OBREŽJU - Ob Krki pri Brežicah se še vedno ustavlja precej gostov. Mnogo je Zagrebčanov. Ob vodi lahko nemoteno razpihujejo žar. Turistični delavci so razpostavili tudi posode za smeti Če bi še Krka bila tisto, kar je nekoč bila, bi bilo skoraj že prelepo. RANA URA ZLATA URA - To v Brežicah očitno velja za tiste, ki si nabavljajo kruh. V,običajnih trgovi; nah ga npr. v petek, 17. julija, ni bilo mogoče dobiti več niti sredi dopoldneva. Kasneje ga dobijo še v dveh trgovinah. Katere so to, dobro vedo le domačini ZGOVORNI - Le kje naj bi poleti biH taborniki drugje kot na taboijenju! To so tudi 2govorno zapisali v svoji oglasni omarici Tabor so si postavili v Volčju pri Cerknici IZSELILI ZADNJO STRANKO Minuli teden so iz soban brežiškega gradu izselili zadnjo stranko. Povojna prizadevanja, da bi bil' grad namenjen izključno kulturnim dejavnostim, posebno Posavskemu muzeju in galeriji, so torej povsem uspela. Poskrbeli bodo tudi za nova vhodna vrata. Prvotna grajska vrata so namreč brezvestni stanovalci uničili Skrb za brežiški grad je vredna vsega^ posnemanja. Takšne sreče še vedno nima sevniški grad. OBISKI NAČRTOVALCEV Tri delovne skupine ta čas obiskujejo vse delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti v brežiški občini Do 10, septembra imajo rok pripraviti smernice novega srednjeročnega načrta. V največjo pomoč tem skupinam bo, če jih bodo pričakali pripravljene, z jasnim pogledom, kaj hočejo in kaj zmorejo. Za realne načrte so namreč odgovorni predvsem vsi nosilci načrtovanja. BREŽIŠKE VESTI KRŠKI TEDNIK MANJ PRIDELKA Agrokombinat Krko prideluje breskve na 36 hektarih. Letos so jih nabrali precej manj kot ob normalnih letinah. Pridelek jim je močno razredčila pozeba, na osmih hektarih v Brestanici pa jim toča stolkla breskve tik pred obiranjem. Zaradi tega jih je ogromno propadlo. Tudi hitro zorenje je kombinatu povzročalo precej preglavic. Dozorevale so kar tri sorte hkrati in to je zaradi velike ponudbe vplivalo na ceno. Zadnja sorta bo dozorela okoli 15. avgusta. SOP DOBER POKROVITELJ Brigadirji iz krške občine izražajo zahvalo kr&emu SOP. To podjetje je bilo namreč pokrovitelj Brigade Milke Kerinove v Kragujevcu. Enako vzorno so lani sodelovali z brigadirji na Kozjanskem. Samo iz te tovarne je bilo med brigadirji 12 delavcev. Za obiske brigade v Srbiji so posojali tudi kombi kar je zaradi tolikšne razdalje lep prispevek. Tudi sicer pri občinskih akcijah zgledno sodelujejo s svojimi vajenci Ivan Hrastovšek: lam, če vsi „Cene niso v redu!” Za lepo izpeljano zadnje posavsko tekmovanje traktoristov v Bukovšku pri Brežicah gre nemalo zaslug vsem štirim posavskim kmetijskim delovnim organizacijam, občinski organizaciji za tehnično kulturo v Brežicah in strojni skupnosti te vasi Duša te skupnosti je kmet Ivan Hrastovšek. Pri Agrariji so se lahko zanesli na prizadevne domačine. Izkušnje bodo očitno prehajate iz roda v rod. Sele petnajstletni Hrastovškov sin Franci flfejmlajši med tekmovalci, se je Mal v konkurenci z ostalimi dvapetiml Oče Ivan kajpak ni imel časa, da bi gledal, kako gre sinu plug. Navsezadnje dobro ve, kako je temu všeč doma. „Kuhan in pečen je na traktorju," je odvrnil čez rame, ko je že hitel na drugi konec prireditvenega prostora. Predsednik je zadovoljen tudi z delavnostjo svoje bukovSce strojne skupnosti „Soda za gnojevko, kropilnice in drugih dra|jih priključkov ne bi imeli, če jih ne bi nabavili v skupnosti," pravi Glas pa je povzdignil ko je nanesla beseda na cene kmetijskih pridelkov. „Cene kmetijskim pridelkom ne krenejo nikamor! Kaj je, denimo, tistih šestdeset par pri mleku, o čemer je toliko govora?” je vprašal Pridelovanje hrane je resna stvar, pogosto odvisna od muhavosti vremena. Zavzetost mladeničev na traktoijih, znanje in spretnosti, s katerimi rokujejo, so razveselili prenekatero že bolj ostarelo oko. Navsezadnje lahko le stroji zamenjajo številne mlade krepke roke, ki so dale kmetijstvu slovo. A. Z.. Asfalt poslej pri roki Nova asfaltna baza pri Borštu — Lažje bo ižvajati na referendumu potrjen program posodabljanja cest Marljive mlade roke na odoru Brigadi mladih na krškem stadionu, cesti in domu na Bohorju - Vrednost del na stadionu 1,5 milijona dinarjev ZGLEDI VLEČEJO — Ob 500-letnici Kr&ega so vzorno uredili pročelja hiš vzdolž glavne krike ulice. Ko je bia zgrajena obvoznica ob Savi, so se očem odpda pusta pročelja tamkajšnjih hiš. Sedaj je mogoče z veseljem ugotoviti, da so gospodaiji drug za drugim iričeli obnavljati pročelja tudi tod. (Foto: Železnik) Od začetka pa do 21. avgusta sta delali na Bohorju in kr&em Staidonu Matije Gubca dve brigadi mladih. Na Bohoiju so Sirili kočo, na stadionu pa opravljali zemeljska dela, katerim stroji niso kos, Delovišča sta si 14. avgusta ogledala predsednik občinske konference SZDL Franc Rakar in predsednik skupščine telesnokultume skupščine krike občine prof. Niko Zibert. Na razširjenih nasipih okrog krškega stadiona bi bilo poslej prav lahko razvrstiti 30.000 ljudi, kot jih pride na kakšno prvoligaško nogometno srečanje. Razen tega so uredili vse potrebno za pomožno nogometno Igrišče. Čeprav sta bili brigadi na stadionu in Bohorju lokalnega značaja, življenje brigadirjev ni potekalo nič drugače kot npr. na zveznih akcijah. Delo na delovišču je dopolnjevalo najraznovrstnejše interesne dejavnosti Brigade so namreč prava šola samoupravljanja; del tega je bilo razvidno s stenčasov v kr3cem dijaškem doma Komandantka brigade Darja Mirt - to jesen bo dijakinja 4. letnika brežiške gimnazije - je z ramo ob rami z ostalimi brigadirji ravnala nasip. Gostje so biM z delom brigadirjev zadovoljni Mladina je tudi vnaprej pripravljena za podobne akcije. Ravno zategadelj ne bi bilo napak, če bi ta delež vnesli tudi pri naložbah v razne naprave v novi srednjeročni načrt ALFRED ŽELEZNIK Črmošnjice se odpirajo Pred podpisom družbenega dogovora o izgradnji športno —rekreativnega in turističnega središča črmošnjice _______________ Ljubitelji naravnih lepot ter ®*te, še neokrnjene narave že ‘*P čas občudujejo pokrajino pofi Črmošnjic, dolino Starih obsežne košenice in mo-|?Čne roike gozdove. Očitno je območje Črmošnjic nadvse Primemo tako za športno dejavnost kot za širši krog ljudi, ki si "je v miru prvobitne narave °dpočiti od hrupa in naglice >sakdanjega življenja. , Sele z izgradnjo partizanske maestrale so se zares odprle možnosti, “katerih so zlasti v črnomaljski °®čini že lep čas razmišljali: da bi '"uredili športno-rekreativno in tu-^tično sedišče. Partizanska magistrala je območje Črmošnjic ..pribli-celotni Beli krajini in Novemu ?*s‘u z njegovim širšim zaledjem. Seveda v načrtih za ureditev tega ledišča niso nikoli obšli bližnjih u°lenjskih Toplic, ki se razvijajo v 'ne6a največjih zdraviliščnih centov v Sloveniji Prav te dni pripravljajo družbeni dPgovor o izgradnji športno-rfckrea-J^nega in turističnega središča '-rniošnjice, ki naj bi ga podpisali ^Ptcmbra, med podpisniki pa so P°leg družbenopolitičnih organi-^c>j črnomaljske in novome9ce ob-jne tudi delovne organizacije obeh “»in, republiški odbor ZZB NOV ^ odbor za varstvo spomenikov NOB in naravnih znamenitosti Kočevskega Roga. Seveda lahko k temu dogovoru pristopijo tudi drugi podpisniki, če so pripravljeni prevzeti del nalog in obveznosti iz dogovora. Načelno naj bi za razvoj gostinstva poskrbela novome&a tovarna zdravil „Krka“, za športne objekte obe telesnokultumi skupnosti, seveda ob sodelovar\ju združenega dela, muzejska dejavnost pa se bo razvijala v okviru dogovora o spominskem območju Kočevskega Roga. V izdelavi je tudi že idejni načrt izgradnje tega središča. A. B. PLAKETI IN PRIZNANJA KS ČRNOMELJ Za praznik vseh treh krajevnih skupnosti mesta Črnomelj — praznovali so ga v soboto, 11. avgusta - so podelili plakete in priznanja krajevne skupnosti Plaketo sta dobili ribiška družina Črnomelj in črnomaljska gimnazija, priznanja pa Milena Hutar, Alojz Hutar, Ivan Cvijak, Franc Bahor, Darka Čop in Marija Zalokar. Črnomaljski gasilci so ob tej priložnosti krstili nov gasilski kombi ■STREHA ZA TOVARNO KOMPRESORJEV - Te dni delavci .^enjskega Vegrada pokrivajo streho na tovarni Gorenja v Čmom-'Ju, kjer bodo izdelovali kompresoije za hladilnice. Vsa dela morajo “ifi končana do konca leta, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla v z&četku 1980. Na razpis za 190 delovnih mest seje prijavilo že okoli 170 občanov, in to za vsa mesta, od vodilnih pa do tistih, ki se bodo za delo morali še priučiti. GALLUSOVE ZNAČKE V BUTORAJU V spomin na 1. avgust 1941, ko so italijanski okupatorji požgali Dolnji Butoraj in 22 domačinov odgnali v internacijo, praznuje KS Butoraj svoj praznik. Slavnostni govornik Rade Vrlinič je ob praznovanju tamkajšnjemu gasilskemu društvu izročil ključe novega gasilskega kombi ja, prizadevnim pevcem združenega mešanega pevskega zbora iz Butora-ja in Dragatuša pa so podelili dve bronasti, šthi srebrne in osem zlatih Gallusovih značk. UDARNIŠKO ZA VODOVOD Ob sobotah pa tudi drugih dnevih je na gradbišču vodovoda Ručetna vas - Kot vse živo. Ker brigadirji ne bi zmogli vsega dela, jim večkrat priskočijo na pomoč občani Pri tem se najbolj odlikujejo mladinci in, seveda, vojaki iz črnomaljskega garnizona. Tako so delali mladinci iz semiške Iskre, Dolenjke, iz viniške osnovne organizacije in drugi. ČRNOMALJSKI DROBIR OBNOVA SPOMENIKA - Po daljši prekinitvi ljubljanski Mineral nadaljuje obnovo osrednjega belokranjskega spomenika NOB na Grička Te dni polagajo nov tlak na gomili Dela bi morala biti končana do konca avgusta, stala pa bodo okoli 250 tisočakov, od česar bo kulturna skupnost Slovenije prispevala dve tretjini, občinska kulturna skupnost pa eno tretjino potrebnega denaija. PRIPOMBE K OBVOZNICI -Čeprav je bilo časa, da bi občani povedali svoje pripombe k res potrebni črnomaljski obvoznici, več kot dovolj, se takrat ni nihče oglasil, kot da se jih ne tiče, kje bo tekla nova cesta. Sedaj, ko so dela že stekla, pa je slišati več pripomb, češ da bo obvoznica vodila mimo jurjevske drage, kjer se lahko otroci sedaj v miru igrajo, zavetje pa ob toplih poletnih večerih daje tudi bolj ali manj zaljubljenim parčkom; da bo speljana mimo blokov in podobno. Morda so take pripombe celo upravičene, vsekakor pa prihajajo z veliko zamudo, ko ni moč ničesar več spremeniti Zakasneli vodovodni upor Precej občanov v KS Osilnica se otepa plačila vodarine, češ da so sami gradili vodovode obfian vpraauj« Na območju krajevne skupnosti Osilinca v kočevski občini je KS ob podpori občanov, vojakov in drugih ter posojil zgradila 11 vodovodov. Do lani je bOo priključenih na vodovod preko ISO gospodinjstev, letos pa jih bo še nadaljnji! 129. Občani so bili pitne vode v hišah veseli, zdaj pa se že pojavljajo težave. Med občani je namreč precej takih, ki bi radi vodo zastonj, češ da so sami gradili vodovod. Vendar bi potem morali imeti vodo brezplačno tudi v Kočevju, saj so Kočevci tudi s prostovoljnim delom gradili svoj vodovod. To pa ni mogoče, ker je pač treba odplačevati še posojila za gradnjo vodovodov, pri 8 vodovodih (od 11) v KS Osilnica je treba redno klorirati vodo (ker voda ni zdrava, kot je pokazala preiskava vzorcev), razen tega pa bo treba vodovode tudi vzdrževati in izpopolnjevati Voda je splošno družbeno dobro in jo je dovoljeno izkoriščati le tako, kot določa zakon. Zato so sev občini Kočevje in tudi v KS Osilnica (po javni razpravi) odločili, da bodo dali svoje vodovode Hydrovodu Kočevje-Ribnica. Ta sklep v KS Osilnica velja od 1. januarja lani. Vendar lani kar tretjina gospodinjstev vode ni plačala. Zaradi vode oz. vodarine prihaja zdaj do prepirov, pisanja pritožb na CK ZKS in drugam. Nekateri trdijo, da niso, oz. niso bili seznanjeni ne z uvedbo vodarine ne z višino posojil itd. Nekdo je poizkušal celo razbiti ključavnico vodnega zbiralnika za Osilnico. Vse te zadeve naj bi krajani razumno in preudarno rešili. Pitna voda naj bi ljudem omogočila lažje in lepše življenje ter krepila tovarištvo med njimi, ne pajih razdvajala. Od prepirov in razbijanja bodo imeli škodo le sami Dejstvo je, daje treba vodo povsod plačevati in jo bo treba tudi v KS Osilnica. Vsak pa naj plača toliko, kot je porabi. Zato je tudi prav, da bi uporabniki vgradili čimprej vodomere. Vendar je povsem gotovo, da majhni vodovodi, kot so v KS Osilnica, še zdaleč ne krijejo svojih stroškov obratovanja in vzdrževanja, ker je cena vode v vsej občini enaka. Razliko v ceni krijejo predvsem tisti, ki so priključeni na kočevski vodovod. Zato ..zakasneli vodovodni upor” v KS Osilnica niti nima pravega smisla. J. P. ZA NOVO RABO Stari pregovori pravijo: Kruha se je objedel in s pametjo seje skicgal. Pravica komolcev in pesti nikoli dolgo ne drži. Mnogi ljudje imajo čisto vest samozaradi slabega spomina. Ako potok slabo teče, je krivda na izviru, ne na koritu. ZBRAL A. ARKO ■ MAGISTRALO KRPAJO - Te dni krpajo magistralno cesto od Kočevja proti Ribnici. Dela izvaja Cestno podjetje Novo mesto. Tudi na območju Cestnega podjetja Ljubljana to cesto zadovoljivo oz. celo še bolje vzdižujejo. (Foto: Primc) dvad odgovarja — Sem slišal, da bo kmalu dograjena draga svinjska farma v Klinji vasi, pa izvajalci del niso odpravili niti napak, ki so nastale pri gradnji prve. — Le zakaj bi do svinj imeli boljši odno6 kot do ljudi, saj tudi pri gradnji stanovanj ne odstranijo vedno napak. DROBNE IZ KOČEVJA PRED PRAZNIKOM - Urejanje hišnih fasad, kipanje pločnikov in druga dela hitro napredujejo. Tudi prenavljanje lokalov končujejo. Kaže, da bo za občinski praznik 3. oktober mesto kot nevesta. DRVA IN AVTOMOBILI - Drva so se pričela že kopičiti okoli stano-varijskih stavb, ki imajo v kleteh premalo drvarnic. Nekateri imajo navado, da si pripravijo drva za nekaj zim naprej. Zdaj imamo še težave s premogom, ker je ukinjen kočevski rudnik. Vsak kupuje več drv, kot obič^no, ker je do premoga težko priti. Tako rastejo „klaftre” okoli stanovanjskih hiš; razen tegpa je okoli morja skladovnic drv še polno raznobarvnih avtomobilov, ker tud! garaž ni dovolj. POPRAVNI IZPITI - Objave, obešene po vitrinah in šolskih deskah za roke popravljalnih izpitov in dodatnih priprav zanje, že kažejo da gredo počitnice h kraju. Ponavljalnih izpitov je po vseh šolah in pri Delavski univerzi, po razglasih sodeč, kar precej. HULIGANSKE RAZVADE -Ljubitelji živali se pritožujejo, da so se pojavile čudne navade trpinčenja živali Nekateri mečejo kamenje v golobe, pse in pa v sicer že redke ptice na drevju. Neki mladoletnik je vrgel petardo v psa. Zapletla se mu je v dlako, na njem eksplodirala in ga močno ranila. Po mestu se prevažata dva fantiča na dvojnem kolesu in mečeta prižgane petarde celo pod noge pešcem, najraje mladim dekletom. KOČEVSKE IH- Nova Kodranka za VSO državo Lepotica vabi izletnika ^obri rezultati poskusnega obratovanja nove Betine Kodranke — Ne s proizvodnjo ne s | prodajo ne bo težav, vse je odvisno le od uvoza Z Grmade je na zahodnem Dolenjskem najlepši razgled — Oktobra polharska noč ? iu,e p'! / Prva tedna po&usne proizvodnje v novi Kodranki sta še enkrat ™trdila upravičenost te dodej največje investicije ne samo v okviru marveč v metliSci občini sploh. Direktor Eetinega tozda *°dranka Ivan Malešič je dejal, da so s prvimi rezultati zelo se bo proizvodnja začela šele v začetku 1981, do takrat pa so vezani na uvoz vlaken. zlovoljni, proizvodne zmogljivosti so za sedaj 60-odstotne, redna Proizvodnja pa bo stekla oktobra. v ^elotna investicija, se pravi proiz-“dna dvorana in oprema, znaša 295 ?®*jonov dinaijev, nova Kodranka "** vključuje v program poliamid-J*1 vlaken Yulon, vendar v Metliki ^Udarjajo, da v njihovi investiciji ni *i dinarja združenih sredstev jugo-venske tekstilne industrije in da 'e za tehnološko povezavo. Ko bo proizvodnja stekla, bo 210 P®slenih izdelalo okoli 2.300 ton a,ih poliamidnih in poliestrskih na leto, med temi tudi takih, ki ^ do sedaj v Jugoslaviji niso proiz-Jall Jugoslovansko tržišče že čaka bJui°vm° iz Beti, njihovi kupci pa J?*0 predvsem nogavičarji, tkalci, ‘Kotažerji in pozamenterji. j. *1 Proizvodnjo in prodajo svojih jv?Kvodov se v Beti ne bojijo, kar jim povzroča skrbi, so j^niembe v uvoznih predpisih, poljanski Yulon, kjer bodo delali »s,. I U1U11, ivjGi uuuu uviau j^midna vlakna, ki jih bodo v ^jiki tekstilno obdelovali, je v ”** zamudi, tako da računajo, da 35-LETNICA PARTIZANSKIH LETALIŠČ Osrednja proslava ob 35-let-nici prvih partizanskih letališč in spuščališč v Be li krajini, ki so bila na Otoku, v Klasincu, Mlakah in Kvasici, bo 8. in 9. septembra na Otoku. Hkrati bo ta proslava povezana z vsakoletnim srečanjem borcev XV. brigade SNOUB - Belokranjske. V Metliki pa bo konferenca republi&ega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Na nekdanjem partizanskem letališču na Otoku sc bo poslej razvijala tudi dejavnost metli-& ega Aerokluba !°LETN 'JA „ŽEHTA“ - Prizor, da bi v Metliki prali ulice, ni prav p -— in je to dolžnost, tako kot v večini drugih naših mest, > ^el bolj ali maij pogost — dež. Metličani pa se še spominjajo ~ bilo je kmalu po tistem, ko so dobili asfalt - ko so se nad in umazanijo na mestnih ulicah bolj pogosto spravili tudi z enimi curki iz gasilskih cevi Se enkrat je treba poudariti: da je ta največja investicija tekla po planu in vnaprej izdelani finančni konstrukciji, zato ni bilo nikakršnih podražitev; da je delo dobilo 80 novih delavcev; ko bo proizvodnja povsem stekla, pa se bosta skupni prihodek in dohodek Beti povečala za dobro tretjino. Poleg tega se bo zmanjšal jugoslovanski uvoz sintetičnih prej, jugoslovanska tekstilna industrija pa bo imela 5rši izbor teh proizvodov. SPREHOD PO METLIKI PRIČETEK POUKA SE bliža s pretečimi koraki pa cuka mladež in starše za kratke rokave, naj že vendar stopijo v knjigarno po vse potrebno za naše brezplačno šolanje. Roditelji odlašajo z nakupom, saj je treba odšteti za šolske potrebščine preko tisoč dinarjev, odvisno od otroka in od razreda, v katerega bo otrok jeseni koračil Vsak čas bo konec počitnic za preljubo mularijo in tudi za učitelje. NA STENI RUSOVE HlSE blizu bifeja Rajmer visi plakat, na katerem piše, da je uriniranje po steni strogo prepovedano. Kaže pa, da naredi alkohol iz pismenih ljudi analfabete, kajti stena s pribito prepovedjo ne more skriti vidnih znakov lulanja. Sicer pa: zakaj bi upoštevali ljudje prav to prepoved, če še veliko bolj uradnih ne? DELAVCI KOMUNALNEGA PODJETJA so pred dnevi označili prehode za pešce, kajti prejšnja barva je že zdavnaj izginila s ceste. Zdaj spet ljudje vedo, kod naj bi hodili z ene strani ceste na drugo. Nemalo pa je takšnih, ki jih zebre zanimajo kot lanski sneg in skačejo po cesti, kot bi bili na družbenem travniku Ko bo koga zravnal avto z asfaltom, bo morda več reda tudi na tem področju. Turistični dom na Grmadi nad Ortnekom v občini Ribnica je o&ibovan ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vso sezono je dobro obiskan, posebno pa 1. maja, ko je otvoritev sezone; prvo oz. letos drugo nedeljo (zaradi parnih in neparnih voznih dni) v avgustu, ko je tu tradidonalno srečanje dolenjskih turistov, in okoli 20. oktobra, ko s »polharsko nočjo” zaključijo polharsko in izletniško sezono. Alojz Škulj, ki je predsednik Turističnega društva , .Grmada” že vseh 20 let, piavi: „Dom na Grmadi bo ITALIJANSKA GODBA 8. septembra, se pravi dan pred ribniškim semnjem suhe robe in lončarstva, bo prispela v Ribnico godba iz Arcevie v Italiji. Ta italijanska občina je pobratena z občino Ribnica. Godba iz Arcevie bo imela skupaj z ribni&o še isti dan koncert. Ribniška godba bo nato za praznik grozdja, (15. septembra) gostovala v ArceviL slavil prihodnje leto 20-letnico obstoja. Od otvoritve dalje vsako leto izboljušujemo dom ali drugo, kar je v zvezi z njim. Tako smo iz nekdanje kozje steze uredili cesto, po kateri pripeljejo tudi avtobusi, nato elektriko. Uredili smo klet pri domu pa plesišče, klopi in drugo. Letos smo pridobili trifazni električni tok.” Vse so urejali postopno, z lastnim delom in denairjem. Tudi z upravniki doma » imeli vedno srečo, da so bili pošteni in pridni Tudi zato Grmada napreduje. Z Grmade je lep razgled na Slemena, Ribniško, Stru&o in Dobrepoljsko dolino, na Bloke, Snežnik, Javornik in celo Triglav. Pogled proti severu zdaj zastira grmovje in drevje, vendar ga bodo v sporazumu z gozdarji kmalu odstranili. Grmada je dobila to ime zato, ker so na njej v turScih časih kurili kres oz. grmada Novo ime — prej se je imenovala Vrhušček - je dobila po letu 1722, ko so bili Turki na bližnji Veliki Slevici in oblegali Tuqa3ci grad. O načrtih predsednik Škulj nerad govori, ker raje vidi, da je kaj napravljeno, kot načrtovano. Vendar smo iz njegovih skopih in previdnih besed le razvozlali, da bo flavna naloga razširiti dom in prido-'iti prostor za nova ležišča. Dom je namreč vedno bolj obiskan. Sem prihaja največ izletnikov iz Lašč in Dobrepoljske doline ter Kočevja, razen tega pa še manjše skupine iz drugih krajev Slovenije. J. PRIMC . \/ /medv y (medved odgovarja — Kaj si pa na zadnji proslavi v Sodražici zazijal kot riba na suhem? — Ker sem prvič v življenju slišal, da so Sodražani pohvalili Ribničane. Zbor zamira Ribniški moški pevski zbor „Urban” počasi umira. Nekaj simbolike je v tem, da poje le še na pogrebih. Vzrokov za ,.mirovanje” zbora je več. Glavni je nedvomno ta, da mu manjka prvih tenorjev. Nekateri so namreč odšli v manjše zbore, kot sta,.Ribniški oktet” ali kvartet „Vre”, preostali pa ne hodijo redno na vaje. V zboru se tudi menjajo generacije. Mlajši in starejši pevci nekoliko pretežko najdejo skupen jezik, oziroma se težje uskladijo. Zanimivo je, da v osnovni šoli glasbena vzgoja ni najbolje oiganizirana. Tako v osnovni šoli pojejo v zborih v glavnem dekleta, medtem ko kasneje, po šoli, pojejo v zborih skoraj izključno le moški Tudi glasbena šola vzgaja le ..instrumentaliste”, se pravi za igranje na raznih glasbilih, ne pa petja oz. vzgoje glasu. Tako glasbena šola opravlja pomembno poslanstvo ža godbo na pihala, saj v tej godbi igrajo predvsem učenci glasbene šole. Vendar družba potrebuje razen godbe tudi pevski zbor, ki bo nastopal na raznih prireditvah. Ribnica namreč nujno potrebuje rseen manjših zborov tudi večjega, takega, kot je „Urban”. j. PRIMC I PREMAJHEN DOM - Grmada ima iz leta v leto večji obisk I izletnikov, zato je dom že premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki bi ■ želeli v njem tudi prenočiti (Foto: Primc) 1 » M M H I t i « ♦ » I t i I * < ♦ » I • * ♦ SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO objavlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA za strokovno delo v zakonski svetovalnici Pogoji: — posebno strokovno usposabljanje — družbeno-politična angažiranost 2. DELOVNEGA TERAPEVTA v delavnici zadelo pod posebnimi pogoji Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ali poklicna šola — veselje in sposobnost za dela z zmerno in teže duševno prizadetimi občani 31 VODJE PISARNE strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje administrativnih in strojepisnih opravil Pogoji: — 2—letna administrativna šola ali druga ustrezna šola —znanje strojepisja Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev bo sprejemala strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni. LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE ponovno vabi večje število učencev v gospodarstvu, kr bi biti pripravljeni se izučiti za — strojne ključavničarje 3 štipendije — pohištvene mizarje 5 štipendij - strojne mizarje 15 štipendij - suši In ič ar je 2 štipendiji Kandidati naj pošljejo prošnje na izpolnjenem obrazcu 1,65 in priložijo spričevalo o končani osnovni šoli na naslov LIK Kočevje, splošni sektor. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Razpisuje javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev Izklicna cena T. Kamion OM—150 z dvigalom HIAB 177, vozen 140.000.- 2. Kamion OM—150 z dvigalom HIAB 177, vozen 160.000.- 3. Avtomobilsko dvigalo HIAB 177 70.000.- 4. Silos za žagovino FILBO 60 m3, malo rabljen 80.000.- 5. Kombi IMV 1600, 1 kom vozen, 2 kom nevozna 5.000- 15.000.- 6. Avtobus OM—Borsani, 23 sedežev — nevozen 15.000.- 7. Brunarica za prestavitev, Mali Studenec-Straža 30.000.- ». Brunarica za prestavitev v Ribniku-Crmošnjice 10.000.- 9. Prikolica avtomobilska, dvoosna T-1010.000.- 10. Stavba s tračno žago z elektromotorjem v Gradcu 15.000.- T1. Varnostne traktorske kabine, 2 kom - po 2.000.- Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek, 31. 8. 1979 na upravi TOZD Gozdarstvo v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah s pričetkom ob 8. uri. Ogled pod točko 1, 2, 3, 5, 6, 9 in 11 možen dan pred licitacijo v Podturnu, silos v Straži na obtesovalnici, brunaric« in tračna žaga pa na mestih, kjer stojijo, tudi en dan pred licitacijo. — Na izlicitirano ceno se zaračunava še prometni davek. - Pred pričetkom licitacije se mora položiti 10,% varščina. DOM STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO V USTANAVLJANJU objavlja prosta dela in naloge I. 1. VODJA ZDRAVSTVENE IN NEGOVALNE SLUŽBE Pogoji: — višja izobrazba medicinske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih 2. ŠTIRI MEDICINSKE SESTRE ZA NEGO BOLNIKOV 3. ENAJST NEGOVALK - STREŽNIC 4. FIZIOTERAPEVTA Pogoji: pod 2: srednja šola zdravstvene smeri i i n vsaj dve leti delovnih izkušenj pri negi bolnika ali: nižja šola zdravstvene smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri negi bolnika pod 3: — končana popolna osnovna šola — starost najmanj 18 let — smisel za delo s starejšimi ljudmi — pred nastopom obvezni tečaj iz nege bolnika pod 4: višja izobrazba fizioterapevtske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri fizioterapevtskih nalogah II. 1. VODJA DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: — srednja izobrazba kuharske smeri in vsaj 5 let delovnih Izkušenj pri podobnih delovnih opravilih ali: — KV gostinska delavka kuharske smeri in vsaj 7 let delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih 2 GLAVNA KUHARICA 3. DVE KV KUHARICI 4. ŠTIRI POMOŽNE KUHARICE 5. DVE SERVIRKI NATAKARICI 6. EKONOM—SKLADIŠČNIK Pogoji: pod 2: KV kuharica in vsaj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih opravilih pod 3: KV kuharica in vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih pod 4: priučena kuharica in vsaj 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih pod 5: KV gostinske smeri in vsaj dve leti delovnih izkušenj pri podobnih opravilih pod 6: srednja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 leta delovnli izkušenj pri podobnih opravilih ali: KV trgovske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih - vozniški izpit B kategorije III. 1. VODJA GOSPODARSKO-RACUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: višja izobrazba ekonomsko-finančne smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih 2. KNJIGOVODJA - BLAGAJNIK Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 2 leti delovnih izkušenj ali: KV trgovske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih IV. 1. VODJA SPLOŠNE KADROVSKO-SOCIALNE SLUŽBE Pogoji: višja izobrazba socialne, upravnopravne ali kadrovske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih ali: — srednja izobrazba primerne smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih opravilih 2. PERSONALNI REFERENT - ADMINISTRATOR 2 HIŠNIK - KURJAČ 4. PERICA 5. LlKARIČA 6. ŠIVILJA 7. DVE ČISTILKI Pogoji: pod 2: dveletna administrativna šola in vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih pod 3: KV mizarske, ključavničarske, strojne ali elektro smeri in vsaj tri leta delovnih izkušenj pri podobnih opravilih — izpit za kurjača visokotlačnih naprav — vozniški izpit B kategorije pod 4: popolna ali nepopolna osnovna šola in vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih - starost vsaj 18 let pod 5: popolna ali nepopolna osemletka in vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih - starost vsaj 18 let pod 6: KV šiviljske stroke ali priučena šivilja in vsaj 1 leto delovnih izkušenj pod 7: popolna ali nepopolna osemletka in vsaj 6 mesecev del. izkušenj Vloge z dokazili o izpopolnjevanju pogojev pošljite na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA DOLENJSKA BANKA, KETTEJEV DREVORED 1 NOVO MESTO, III. nadstropje, soba št. 1 — Za dom starejših občanov Novo mesto v ustanavljanju. Informacije lahko dobite na istem naslovu od 1. 9. 1979 dalje vsak dan. Objava je odprta do 30. septembra za vse delovne naloge, le za delovne naloge hišnika - kurjača je rok prijave 15 dni po objavi. Sklenitev delovnega razmerja za vse delavce bo mogoča v drugi polovici decembra 1979, najkasneje pa januarja 1980, razen za hišr)ika-kurjača, ki bo nastopil delo 1. X. 1979. ' „DO EMONA-DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge natakarja—ice za prodajalno Market Straža Pogoji: Končana gostinska šola Delo je možno nastopiti takoj ali P° dogovoru. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi." W|| DOLENJSKI || LETALSKI CENTER B NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge LETALSKEGA MEHANIKA z veljavnim dovoljenjem za delo na športnih letalih. Osebni dohodek po dogovoru. Nastop dela je možen takoj-Pismene ponudbe pošljite na naslov: Dolenjski letalski center. Letalska šola Novo mesto, p p. 9 /O ljubljanska banka TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, naslednja dela in naloge 1. VODENJE KADROVSKE SLU2BE 2. OBDELAVA AKREDITIVNIH DOKUMENTOV IN DOKUMENTOV ZA NAKAZILA 3. ZAHTEVNEJŠA OPRAVILA PRI OBRAČUNU OSEBNIH DOHODKOV 4. VODENJE ZAPISNIKOV SEJ ORGANOV UPRAVLJANJA TEMELJNE BANKE IN DELOVNE SKUPNOSTI 5. USKLAJEVANJE V OBDELAVI DEVIZNIH NALOGOV & PORABA STANOVANJSKIH POSOJIL V PE ZA ST. IN KOM. KREDITIRANJE 7. STROJEPISNA OPRAVILA 8. KNJIŽENJE NA KNJIGOVODSKEM STROJU 9. ZBIRANJE DINARSKIH SREDSTEV V POSLOVNI ENOTI ČRNOMELJ 10. ZBIRANJE DINARSKIH IN DEVIZNIH SREDSTEV V EKSPOZITURI SEMlC P ogoji za sprejem: pod zap. št 1: N 1 visoka šola ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj pod zap. št 2: štiriletna srednja šola-ekonomske ali splošne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje francoskega, italijanskega jezika; prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen zunanjetrgovinski izpit pod zap. št 3: štiriletna srednja šola ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela pod zap. št 4: štiriletna srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela pod zap. št 5: štiriletna srednja šola ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela pod zap. št 6: isto kot pod zapi št 5 pod zap št 7: dveletna administrativna šola, dva letnika štiriletne srednje šole, poklicna šola—znanje strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj 2 meseca poskusnega dela, pod zap. št 8: isto kot pod zap št 7 pod zap št 9: štiriletna srednja šola ekonomske, splošne ali administrativne smeri 1 leto delovnih izkušenj, delo je v izmenah, 2 meseca poskusnega dela, pod zapi št 10: isto kot pod zap. št 9 Za objavljena dela in naloge od 1 do 10 potrebujemo P° enega izvajalca Kandidati za objavljena dela in naloge naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bom o upoštevali Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja Novo mesto 68001 Kettejev drevored 1 r ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO vabi k vpisu v šote in tečaje: 1. VEKŠ- MARIBOR 2. POSLOVODSKO SOLO TRGOVSKE STROKE 3. OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE 4. TEČAJE AN IN NE PO AV METODI Vpisovanje na VEKŠ - Maribor, sekcija za študij ob delu v Novem mestu, bo 29. avgusta t I. Za ostale navedene šole in tečaje sprejemamo prijave do 10. septembra t.l. Informacije dobite osebno ali po telefonu (21—319) v tajništvu zavoda OBRTNA ZADRUGA METLIKA Metlika Partizanski trg 5 objavlja prosta dela in naloge Računovodje obrtne zadruge Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - končana srednja šola ekonomske smeri, - najmanj 10 let delovnih izkušenj na odgovornih mestih v računovodstvu, - zaželeno poznavanje problematike osebnega dela. Poskusno delo 60 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 15 dneh Po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po Preteku razpisnega roka. Nastop dela s 1. 9. 1979 ali po dogovoru. ■C*» v V ^ PUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO popravek »V oglasu Rudnika ija-Vega premoga Senovo, objavljenem v Dolenjskem listu 9. avgusta 1979 se popravi zadnji odstavek, ki se pravilno Blasi; ® izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi." V času od 11, do 18. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Gorišek iz Pohance - Borisa, Ruža ČoSč s Senovega Maria, Ana Grmšek iz Peči - Matjaža, Majda Soba iz Raven - Tanjo, Katica Kirin iz Ha mora - dečka, Milica Dumič iz Best ovij a - deklico, Nevenka Nadi Dornik’ iz Krškega - dečka, Bernarda Ce " -ešek iz Narpelj -rič iz Ki ilj - Mateja, Karo- iz Marije Gorice — Kristijana, Jožica - i - dečka " lina Kranjevič iz Kobil - dečka, Ivka Knežič iz Ledin - dečka, Dragica Deržič iz Brežic - Marka, Ana Zofič iz Podgračenega — dečka, Tažica Skendrovič iz Rud -deklico, Nada Penev iz Brežic -Tjašo, Irene Stanič iz Jereslavc -deklioo, Nada Devčič iz Rakitje -Daria, Irena Panda iz Prudnice -dečka, Vika Kolar iz Brežic -Sandija. - Čestitamo! IM Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ijubljana Na podlagi sklepa delavskega SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO Ponovno objavljamo prosta dela in naloge I ORGANIZATORJA VARNOSTI PRI DELU. pelo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. 2a opravljanje del in nalog organizatorja varnosti pri delu •horajo kandidati izpolnjevati tele pogoje: pokončna višja šola tehnične smeri in opravljen strokovni ,zPit o varstvu pri delu po 17. členu pravilnika o osnovah za Or0aniziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni UsPosobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s Področja varstva pri delu. Prijave za opravljanje objavljenih prostih del in nalog sPrejema kadrovska služba delovne organizacije Mercator— ^9rokombinata, Krško, CKŽ 52, in sicer 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku oojavnega roka KOTIČEK ZA BRANJE KOTIČEK ZA BRANJE KOTIČEK ZA BRANJE GUY DE MAUPASSANT: POKROVITELJ Nikoli se mu ni niti sanjalo, da bo imel tako srečo! Jean Marin, sin podeželskega sodnega sluge, je kakor toliko drugih prišel v Latinsko četrt študirat pravo. V raznih pivnicah, ki jih je zapovrstjo obiskoval, se je sprijateljil z nekaterimi blebetavimi študenti, ki so se norčevali iz politike in pri tem pBi svoje vrčke piva. Navdalo ga je občudovanje do pjih; trdovratno je hodil za njimi iz kavarne v kavarno, in kadar je imel kaj več pod palcem, je celo plačeval njihove zapitke. Potem je postal odvetnik in zagovarjal v pravdah, ki jih je zgubil Tedaj je lepega dne zvedel iz listov, da je bil eden izmed njegovih nekdanjih tovarišev iz četrti imenovan za poslanca. Spet je hodil za njim kakor zvest pes; bil mu je prijatelj, ki je opravil zarij preneko mučno delo in marsikakšno posredovanje; njega je lahko kam poslal kadar je bilo treba, ne da bi se ga moral sramovati Parlamentarna naključja pa so nanesla, da je ta poslanec postal minister; šest mesecev pozneje je bil Jean Marin imenovan za državnega svetnika. Izprva mu je to tako udarilo v glavo, da bi jo bil kmalu zgubil Hodil je po ulicah iz same všečnosti da bi se tako ljudem pokazal kakor da bi mogli že po videzu uganiti njegov položaj. Trgovcem, pri katerih je vstopil, prodajalcem časnikov, celo izvo-šč kom je rad govoril, četudi v zvezi z brezpomembnimi rečmi: ,,Jaz, ki sem državni svetnik.. Potem je kajpada občutil morda kot posledico svojega dostojanstva, iz poklicne nujnosti ali zato, ker je bil mogočen in velikodušen človek, neubranljivo potrebo, da bi bil komu pokrovitelj. Svojo pomoč je nudil vsakomur, ob sleherni priliki in z neizčrpnim velikodušjem. Ko je srečal na bulvarjih kakšnega znanca, se mu je približal ves navdušen, ga prijel za roko, povprašal po zdravju, in ne da bi počakal na njegovo vprašanje, izjavil: »Saj veste, da sem državni svetnik in da sem vam ves na voljo. Če vam lahko v čemerkoli ustrežem, tu me imate, nikar se ne samujte. Moj položaj je takšen, da lahko daleč sežem.” ht potem je s prijateljem, ki ga je srečal, stopil v kavarno in zahteval pero, črnilo in list pisemskega papirja: „Samo en list. natakar, da napišem priporočilno pismo.” . In vsak dan je napisal deset, dvajset, petdeset priporočilnih pisem. Pisal jih je v AmeriSci kavami, pri Bignonu, pri Fortini-ju, v kavami Pti zlati hiši, pri Richeu, pri He lderju, v Angleški kavami, v Neapeljski kavarni, povsod, povsod. Pisal jih je vsem višjim uradnikom republike - od sodnikov tja do ministrov. Bil je sečen, popolnoma srečen Ko je nekega jutra odhajal z doma, da bi se napotil v državni svet, je začelo deževati Malo se jc obotavljal, ali bi vzel izvoščka, vendar ga ni vzel in je zavil peš po ulicah. Strahovito je lilo, voda je poplavila hodnike in zalivala cesto.- Gospod Ma rin se je mora zateči pod neka vrata. Tu je že stal neki duhovnik, sivolas starec. Preden je gospod Marin postal državni svetnik, ni maral duhovščine. Odkar se je neki kardinal prijazno posvetoval z njim o neki državni zadevi, jč z duhovniki ravnal spoštljivo. Lilo je kakor iz škafa in moža sta - se morala umakniti vse do vratarjeve lože, če nista hotela, da bi ju obrizgalo blato. Gospod Marin, ki ga je zmerom srbelo, da bi govoril in se tako postavil pred drugimi, je dejal: ,,Preklicujem slabo vreme, gospod župnik.” Stari duhovnik se je priklonil: „Ah, da, gospod, hudo nevšeč-na stvar, če pride človek samo za nekaj dni v Pariz”. „A, vi ste s kmetov? ” „Da, gospod, tu sem samo prehodno.” ,.Zares, močno neprijetno je, če prideš za nekaj dni v prestolnico pa ti dežuje. Mi uradniki, ki živimo tu vse leto; skoraj ne mislimo na to.” Duhovnik ni nič odgovoriL .Gledal je na ulico, kjer je lilo nekoliko manj. In nenadoma se je odločil ter dvignil sutano, kakor dvignejo ženske svoja krila, da bi prebredel potok.-Ko je gospod Ma rin opazil, da odhaja, je vzkliknil: ,,Zmočili se boste, gospod župnik. Počakajte še kakše n trenutek, saj bo prenehalo!’ Dobričina se je neodločno ustavil in nato odvrnil: „ Veste, zelo se mi mudi Imam nujen sestanek.” Gospod Marin je kazal, da močno obžaluje. „Pa zares vas bo premočilo. Ali vas smem vprašati, v katero četrt ste namenjeni? ” Župnik se je nekoliko obotavljal, nato pa je le povedal: ,,Grcm tja proti Palais-Royalu”. ,,V tem primeru, gospod župnik, vam lahko, če mi dovolite, ponudim zavetje pod svojim dežnikom. Jaz sem na poti v državni svet. Sem državni svetnic." Stari duhovnik je dvignil nos in pogledal svojega soseda, nato pa je dejal: ..Prisrčna hvala, gospod, z veseljem sprejmem.” Tedaj ga je gospod Marin prijel za roko in povedel s sabo. Med potjo ga je vodfl, pazfl nanj in mu svetoval: „Pa zite na tale potoček, gospod župnBc. Predvsem ’ pa nikar ne zaupajte kolesom vozov, ta vas lahko obrizgajo od pet do glave. Pazite na dežnike mimoidočih. Nič ni nevarnejše za oči kakor konica dežnikovih špic. Prav posebno neznosne so ženske, te na nič ne pazijo in vam zasade kar v sredo obraza konico svojega so-nčnika ali dežnika. In ženske se nikdar ne ozirajo na nikogar. Človek bi dejal da je vse mesto njihovo. One vladajo na hodnikih in na ulicah. Po mojem, bi dejal, je njih vzgoja hudo zanemarjena.” Gospod Marin se je začel smejati. ŽupnBc ni odgovoril Hodil je nekoliko sklonjen in skrbno pazfl, kam bo stopil da si ne oblati ne obuvala ne sutane. Gospod Marin je zopet spregovoril: ,.Nedvomno ste prišli v Pariz, da se malce razvedrite, ka-»» -jne... Možak je odvrnil: ,,Ne, imam neko zadevo.” „Ah, taka Je kaj pomembnega? Ali vas smem vprašati, za kaj gre? Če bi vam lahko kaj koristfl, sem vam na voljo.” Zdelo se je, da je bil župnik v zadregi Zamomljal je: „Oh, gre za neko majhno osebno zadevo. Neznatna težava z... z mojim škofom. To vas ne bo zanimalo. Take reči so naša notranja zadeva... cerkvena stvar. -.“ Gospod Marin se je podvizal z odgovorom. „Toda prav take zadeve rešuje državni svet V tem primeru vam lahko ustrežem.” ,,Da, gospod, saj sem ravno na poti v državni svet. Predobri, ste z mano, gospod. Obiskal bom gospoda Lerepera in gospoda Savo-na, nemara tudi gospoda Petitpa-sa.” Gospod Marin je brž obstal: ,,To so vendar moji prijatelji, gospod župnik, moji najboljši prjjateljl imenitni tovariši očarljivi ljudje. Lahko vas toplo priporočim vsem trem, kar zanesite se name.” Župnik se je zahvalil in se jel na veliko opravičevati blebetaje v vseh mogočih besedah o svoji hvaležnosti Gospoda Marina je kar prevzelo. „Ah, lahko se ponašate, gospod župnik, imeli ste čudovito sreča Videli boste, videli boste, da bo zadeva po moji zaslugi stekla kakor po loju.” Prispela sta v državni svet. Gospod Marin je povedel duhovnika v svojo pisarno, mu ponudil sedež in ga posadfl h kaminu, nato pa je sedel za mizo in začel pisati: , .Dragi kolega, dovolite mi, da vam kar najtopleje priporočim častitega duhovnika, vse časti vrednega in zaslužnega gospoda. ..” Tuje pretrgal pisanje in vprašal: ,,Kako se pišete, prosim? ” „Ce inture.” „Gospoda župnika Ce intura, ki potrebuje Vaše naklonjenosti v neki majhni zadevi o kateri Vam bo sam povedal Srečen sem, da mi ta prilika dovoljuje, dragi kolega...” Končal je z običajnimi vljudnimi pokloni Ko je tako spisal troje pisem, jih je izročil svojemu varovancu, ki se mu je na vse načine zahvaljeval in nato odšeL Gospod Marin je opravil svoje in se vrnil domov; dan mu je mimo minil, prav tako mirno je prespal noč in se ves vzradoščen zbudil Dal si je prinesti časnBce. Prvi list, ki ga je odprl je bilo neko radikalno glasilo. Tu je bral: , JBaša duhovščina in naši visoki uradniki. Ne moremo in ne moremo končati z naštevanjem farScih hudodelstev. Neki duhoven, po imenu Ceinture, ki so mu dokazali, da se je zarotil zoper obstoječo vlado in ga obtožujejo nečastnih dejanj — mi jih ne moremo tu niti navesti - in ki ga sumijo, daje bivši jezuit, skrivajoč se pod plaščem navadnega duhovnika, mož ki ga je zapodil sam škof iz razlogov, o katerih zatrjujejo, da so hudo grdi in ki je poklican v Pariz, da pojasni svoje vedenje, je našel vnetega zagovor-nflea v nekem Marinu, državnem svetnika Le-ta se je drznil dati temu zlikovcu v sutani kar najnujnejša priporočilna pisma, naslovljena na vse republiške višje uradnike, svoje tovariše. Na to nekvalificirano zadržanje državnega svetnika opozarjamo ministra...” Gospod Marin je skočil pokonča, se oblekel in brž odhitel k svojemu tovarišu Petitpasu Ta mu je dejal: „Ah, da, storili ste neumnost, ko ste mi priporočili tega starega zarotnika.” Gospod Marin je ves zbegan zajecljal: ,.Nikar tako. .. glejte... prevaral me je... Mož je imel videz poštenja... da, prevaral me je, nedostojno prevaral Prosim vas, obsodite ga strogo, kar se da stroga Hotel bi to tudi napisati Povejte ml komu naj pišem, da ga bodo trdo prijeli Obmem se do najvišjega državnega tožilca in do pariškega nadškofa, da, do nadškofa.” Neutegoma je sedel za mizo gospoda Petitpasa in pisal: „Prevzvišeni, čast mi je sporoči- ’ ti Vašemu Visokorodju, da sem postal žrtev kovarstva in laži nekega duhovnika po imenu Ceinture, ki je zlorabil mojo poštenost Zatrjevanja tega duhovna so me tako zmotila, da sem —“ Ko je potlej podpisal in zalepil svoje pismo, se je obrnil k tovarišu in dejal: „Glejte, dragi prijatelj, to vam bodi v pouk, da nikdar nikogar ne priporočajte.” POUČEN IZLET Vinogradniki iz Podbočja so v soboto, 18. avgusta, obiskali severovzhodni predel Slovenije in si tam ogledali vinske kleti kmetijsko mehanizacijo in velike hleve za sto glav živine. Na izletu se je marsikateremu od SO krajanov porodila misel o tem, kako bi sam izboljšal svoje kmečko gospodarstvo. M. KUHAR Gasilci in CZ V nedeljo, IZ avgusta, je bilo v Gradcu občinsko tekmovanje gasil-skih enot v sestavu civilne zaščite. Tega velikega tekmovanja se je ude-ležflo 21 9-članskih ekip iz vseh 13 krajevnih skupnosti metliške občine in Beti Kometa ter Novoteksa. Hkrati so proslavili 90-letnico ustanovitve gasilskega društva Gradac, tretjega najstarejšega gasilskega društva v Be li krajini Med gosti na tekmovanju so bili tudi republiški inšpektor za protipožarno zaščito in predstavniki republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. V tekmovanju s 600-litrskimi motornimi brizgalnami je bfla najboljša ekipa krajevne skupnosti Slamna vas, v disciplini 800-litrskili brizgaln pa jc zmagala ekipa KS Podzemelj, tekmovalna desetina Krasincc. Tekmovanje je dobro organiziral občin&i štab za civilno zaščito v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo. LETOS BREZ NESPORAZUMOV? Doslej so vedno ob začetku šolskega leta nastajali nesporazumi zaradi prevoza šolarjev z avtobusi na rednih progah. SAP je namreč do 5. septembra zahteval od šol sezname šolarjev-vozačev. Ker pri SAP niso ‘ mogli hitro izdelati vseh mesečnih voznih kart in ker vsi sprevodniki niso bili s tem seznanjeni, je prihajalo do neljubih scen. Sprevodniki so zahtevali plačilo ali pa je moral šolah z avtobusa. Letos verjetno takfli nesporazumov ne bo, ker je SAP že julija obvestil šole, naj pošljejo sezname šolarjev, ki se bodo vozili na rednih avtobusnih progah. Tako ni bojazni da vozne karte ne bi bile izdane dovolj zgodaj. Naprej le z načrtnim delom velik, da se bo moral sleherni boriti zato, da bo lahko igral v prvi postavi, ali pa bo moral sedeti na klopi,” pravi Stojs. Start pomlajenega sevniškega rokometnega moštva se začenja v težavnem časa Namesto dveh bivših slovenskih lig bodo sredi „OD KOD PA PELJE...?” Menda so urejevalci novomeške avtobusne postaje že čisto v znamenju bližajoče se rekonstrukcije ali pa se bojijo, da ne bi še več potnikov drlo v že sicer nabite popoldanske avtobuse. Kako naj si drugače razlagamo številke brez tabel, ki označujejo smeri odhodov? Takšno razpoloženje traja že precej časa in kaže, da so se domačini že navadfli. Tujcev pa nihče ne vpraša ... Mineva enaindvajset let, odkar so v Sevnici pričeli gojiti rokomet kot tekmovalni šport. Kljub nekdanjim uspehom pa je bil letos položaj tak, da je bilo povsem negotovo, ali se bo sploh se jgralo. Predmetni učitelj telesne vzgoje na sevniški osnovni šoli in eden od veteranov sevniškega rokometa Miran Stojs je moral od igralca do igralca, da je naposled sestavil močno pomlajeno moštvo. Tej igri so dali slovo trije igralci: Svažič, vratar Možic in Mlakar, po vsej verjetnosti doma tudi ne bo več igral Barič. ..Takšnega odhajanja smo že vajenk” pravi Stojs, ki naj bi ga nova klubska uprava na prvi seji potrdila za trenerja članske ekipe tudi na papirju, »vendar je tolikšen osip naenkrat lahko katastrofalea” Od 20. julija potekajo na igrišču sevniškega Partizana redni treningi Kako so s pripravami pred začetkom prvenstva, je v mnogočem odvisno od klubske uprave, predvsem blagajne. Stojs meni da bi imeli dobre delovne pogoje v hrvaškem Samobora za moštvo je zbral 17 igralcev. „To je pravcata občinska selekcija. Pritegnil sem najboljše iz Krmelja, Loke in Boštanja, od domačih mladincev sem vključil tri. Moštvo je nasploh izredno mlado, najstarejši igralec ima 22 let. Izbor igralcev je vseeno dovolj meseca izžrebali pare za dvoboje v novi slovenski enotni ligi Obeta se torej huda konkurenca. Občinstva običajno ne zanimajo izgovori na nekakšne objektivne težave, pač pa zadetki v nasprotnikovi mreži in točke v vsakem kola Prav bi bilo, če bi pomlajenemu moštvu stali ob strani s športnim bodrenjem. Prav nič preskromen cilj ne bi bil, če bi prihajajočo sezono samo ostali v tej novi enotni slovenski ligi a. i V. 123. avgustp 1979 ’ ” UOI.cNJSKI USI ------ - 1D HflilTiniMilfiniiniiMllflMIflMMiMliMMMnMMMMMMMMiMBni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta starega ata STANETA ČERNETA iz P ekla pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k preranemu počitku. Lepo se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, trebanjski pihalni godbi, govorniku Požesu za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem in kaplanu za spremstvo ter lepi obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ob nenadni in boleči izgubi naše nenadomestljive hčerke, sestre in tete TINCE AJDISEK iz Stranske vasi k Četrtek, 23. avgusta - Rozalija Petek, 24. avgusta - Jernej Sohnfn "7S. tivtriietn — T uri vib retek, 24. avgusta - Jernej Sobota, 25. avgusta - Ludvik Nedelja, 26. avgusta - Aleksander Ponedeljek, 27. avgusta - Monika Torek, 28. avgusta - Avguštin Ismria 7Q nuitiict') _____ QoV\inn torek, 28. avgusta - Avgust Sreda, 29. avgusta - Sabina Četrtek, 30. avgusta - Feliks LUNINE MENE 30. avgusta ob 19.09 - prvi krajec BRESTANICA: 25. in 26. 8. ameriški barvni film Peklenski pregon BREŽICE: 24. in 25. 8. ameriški barvni film Večni alibi Vika Dakina. 26. in 27. 8. angleški barvni film Človek igračka. 28. in 29. 8. jugoslovanski barvni film To so gad L NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 24. do 26. 8. italijanski barvni Film Smrtonosno cvetje. 27. in 28. 8. ameriški barvni film Zvezda je rojena. 29. in 30. 8. domači barvni film Bravo, maestro. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 23. do 26. 8. ameri&i film Divja pravda. 27. do 29. 8. amerišKi film Hekil šerif SAD. SEVNICA: 25. in 26. 8. ameriški barvni film Ce skače slon čez plot. 29. in 30. 8. ameriški barvni film Maratonca SLUŽBO DOBI SPREJMEM v uk dva avtoličarska vajenca. Avtoličarstvo Milan Keršič, Ižanska a 375, 61000 Ljubljana. VARSTVO za 10-mesečnega otroka iščem v bližini avtobusne postaje ali centra mesta. Naslov v upravi Usta (3302/79). VAJENCA za izučitev avtomehanika sprejmem. Franc Krevs, Crmo-šnjice 4 a, Stopiče. ZDRAVNICA išče varstvo dveh otrok na domu. Zaželena je mlajša upokojenka. Zglasite se osebno od 8 do 12. ure v ambulanti IM V-ja. , PRIUČENO natakarico sprejmem v SLUŽBO ISCE STANOVANJA MLAD zakonski par z otrokom išč-enosobno aU dvosobno stanovanje v Sevnici aU Boštanja Naslov v upravi lista (3326/79). ODDAM ogrevano sobo dvema dijakoma aU dijakinjima. Naslov v upravi Usta (3301 /79). ZAMENJAM novo enoinpol sobno centralno ogrevano stanovanje na Drski za večje, starejše, kakršnekoli kurjave. Ponudbe pod ,,NATANČEN OPIS". 'IŠČEM sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke TopUce. SOBO v Novem mestu išče zdravstvena uslužbenka. Ponudbe pod „NUJNO“. MLAD zakonski par išče stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod „REDNO PLAČILO". Motorna vozila letnik 74. PRODAM parnega fička, 1969. Telefon 21-64(L , PRODAM zastavo 101, letnik Frane Novak, Osrečje 16, Škocjan. PRODAM škodo, letnik 1970. Ogled^ popoldne. France, Ruperč PRODAM dve leti star avto Lada L Ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure. Naslov v upravi Usta (3372/79). UGODNO prodam tovorni avto TAM 5000 aU zamenjam za osebni avto. Zvone Rožman, MaU vrh 29, Globoko pri Brežicah. UGODNO prodam zelo dobro ohranjen AMI, letnik november 1975. Ogled v četrtek pri mehaniku Hrastarju v Šmihelu aU telefon 21-209. POCENI prodam star Ford Taunus in rezervne dele. Umek, Senovo 141. PRODAM spačka, letnik 1974 in izkopač krompirja. Informacije po telefonu (068) 61—863. UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1975. Ogled vsak dan - 14. — in po uri. Ivan Strle, Leskovec 1976 pri Krškem. GS 1220, letnik 1973, prodam. Ivan Kolena Trubarjeva 7, Krško, telefon 71-397. PRODMA AVTO ZASTAVA 101, letnik 1974, registriran do junija 1980. Naslov v upravi Dolenjskega lista delovno razmerje od 15. septembra 1979. Gostilna Lukež, Brežice. Plača po dogovora ZA HRANO in stanovanje v Novem mestu aU Ljubljani grem čuvat otroke aU za pomoč k starejšim osebam Naslov v upravi Usta (3315/79). SPREJMEM več otrok v varstvo. Naslov v upravi Usta (3303/79). PRODAM zastavo 101, letnik 1975, reg. do 30. 6. 1980. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Tomislav Luzar, Cesarjeva 19 (Drska), Novo mesto, telefon 25-700. PRODAM odlično ohranjeno Z 101, letnik 1972. Martin Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej. POCENI PRODAM Primca 1200 C, letnik 1970. Potov vrh 4, Novo mesto. PRODAM motor Tomos Sprint elektronik. Anton Kotnik, Drečji vrh 14, Mokronog. PRODAM Renault 8. Informacije na teL 25-961. PRODAM avto Lada, 74. Srečko Kumer, Mestne njive 10, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen Fiat 124 po ugodni ceni. Informacije po telefonu 85-414 od 18. do 20. telefonu ure. PRODAM spačka letnik 74, registriranega do junija 80, potreb- ---------o— J— nega manjšega karoserijskega ---------* — fjgj,- * * »* ~ ■ - -ena 2,2 M Dolenja irošica 20, Cerklje ob Krki ZASTAVO 750 speciai, letnik 1978, prodam Naslov: Majda Popelar, Glavni trg 11, 68290 Sevnica. AVTO-MOTO DRUŠTVO Brestanica proda na javni licitaciji osebni avtomobil Zastava 750. Prodaja bo v soboto, 25. avgusta 1979, ob 16. uri pri društvenih garažah. UGODNO prodam fiat 850, letnik 1970, registriran. Ogled pri Avgustu Košaku, Ločna 16, Novo mesto. PO DELIH prodam fiat 750. Zglasite se po 15. uri v Regerči vasi 10, Novo mesto, aU na telefon 23-801. 2ASTAVO 750, letnik 75, prodam Žagar, Malenška vas 17, Mirna pec t' -- PRODAM avtomobil Zastava 101. Informacije po telefonu 23-661 od 16. ure dalje. PRODAM traktor Goldoni (18 KM), pogon na vsa štiri kolesa. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Alojz Šribar, Kalce 17, VeL Trn, 68270 Krško. PRODAM zastavo 101 standard, letnik 1977, prevoženih 50.000 km Ogled vak dan od 16. do 18. ure. Todor Ružič, Kr3co, Cesta 4 juUja 64, stanovanje 19. ROD/” PRODAM zastavo 750, letnik 1971, karoserijske dele za zastavo 101, motor za zastavo 101, lahko po delih. MikUč, Cesta brigad 11 PRODAM Z 750, letnik 71, z za- menjano karoserijo. Fink, Vando- " ičn tova 13 (Mala Bučna vas). PRODAM osebni avto Z 101. Anton Krnc, Trdinova ul 45, Novo mesto. CITROEN GS CLUB 1220, letnik 1976, 50.000 km, prodam Kličite na teL (068) 23-353. PRODAM zastavo 750, letnik 1975, v dobrem stanju. Naslov v upravi Usta (3351/79) PRODAM zastavo 101, registrirano do avgusta 1980. leta. Jože Gaz- w itia. ju/a; uaz- voda, Crmošnjice 58, 68322 Stopiče. PRODAM MZ 150 TS/77 in jawo 350/77. Bukovec Drska 31, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1973, po ugodni ceni Franc Bregar, Cerovi log 47, Šentjernej. PRODAM Z 101/1300 lux, letnik 1979. Informacije na telefon (068) 23-996 po 16. uri, vsak dan. PRODAM novo simco horizon 1,3 GL 4000 km. 1979. zaradi odhoda v tujino. Informacije 25-284 ali _S46. ČRNOMELJ: 25. in 26.' 8. italijanski film BleferjL 28. 8. francoski film Klofuta. 30. 8. angleški film Agent tajne službe št 1. KOSTANJEVICA: 25. 8. ameriški film Kitajska četrt. 26. 8. ameriški film Doktor, divjak bronastih. 29. 8. angleški film Goldfinger. KRŠKO: 25. in 26. 8. ameriški film Zaljubljeni bolničar. 29. 8. ameriški film Mahogany. 30. 8. poljski film Pas sence. PRODAM motor MZ 150 v dobrem stanju, registriran do 1. 8. 1980. Rabzelj, Cisti breg 4, Šentjernej. PRODAM dobro oliranjen 125 P, letnik 1976. Zdravko Hribar, Jerebova 20, 68000 Novo mesto. PRODAM R 12, letnik 1974, po zelo ugodni cent Stane Židanik, Paderšičeva 22, Novo mesto, teL 23-089. PRODAM osebni avto Ford 1 2 M, letnik 1969. Ogled v soboto. Jože Slavič, Grm 9, Trebnje, teL 83-236. , PRODAM 125 P, letnik november 1976. za 6,5 M. KUčite (068) 83-106 Trebnje, (popoldan). KUD OTON ZUPANČIČ OO ZSMS DRAGATUŠ. MLADI zadružniki pripravljajo 26. avgusta 79 ob 14. uti „KMEČ-KE 1GRE“, ki bodo pri osnovni šoli Vabljeni! PRODAM 2500 kosov modularne opeke (Ciglanc Zagreb) dim: 29 x x 15 cm. Naslov v upravi lista aU telefon 22-064. PRODAM 800 kosov strešnikov Kikinda in trainogorečo peč Kueppersbusch. Pezelj, Pugljeva 4, Novo mesto. PRODAM traktorsko tritonsko kiper prikolico. Jože Novak, Hrastje 16, Šentjernej. PRODAM malo rabljeno kolo Pony za 1200 din in pralni stroj Gorenje za 2000 din. Informacije po teL 85-172. PRODAM garažo (dolžina 4,20 m) v bloku, Kristanova 26. Informacije vsak dan od 14,30 do 15,30 ure v Kristanovi 2 6, stanovanje 16. PRODAM suhe hrastove ploha Naslov v upravi lista (3361/79). UGODNO prodam 3 kom vezanih asimetričnih dvokrilnih zastekljenih, belo opleskanih, malo rabljenih, dobro ohranjenih oken dimenzije 126 x 156 cm. Tine Novak. Leskovec 179, 68273 Leskovec. POCENI prodam dobro ohranjeno spalnico. Kostič, Ragovska 8, Novo mesto. KINOPROJEKTOR 8 super 8 ruski, ugodno prodam. Sitar, Šmihel 54. 12, 13, 14, 15 in 16 eolske gume vozove za volovsko, konjsko aU traktorsko vprego, prodam. Delam tudi osovine za traktorske prikolice po naročilu. Dostava na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik. PRODAM gradbeni material v Sevnici (apno, 2,5 t cementa, 800 zidakov, sobna vrata, tervol in drugo). Ponudbe pod „VSE ZA GRADNJO". PRODAM starinska vhodna vrata in dobro ohranjeno pomivalno mizo, Jože Globevnik, Škocjan 5. PRODAM več dobro ohranjenih sodov in dve kadi zaradi onemoglosti Cena ugodna. Naslov v upravi lista (3305/79). PRODAM otroški športni voziček z avto sedežem. Miklič, Žabja vas 7, Novo mesto. PRODAM orgle Imperial in MOOG sintetizator ter dva mikrofona s stojali Kašnik, Mestne njive 9, Novo mesto. POCENI prodam rabljeno spalnico. Nampelj, Straža 86, blok. )E psič MLADE psičke volčjake prodam. Ragovska 5, Novo mesto. PRODAM dnevno sobo (omaro, klubska miza, 2 kavča, 2 fotelja, vse Alples). Kličite (068) 83-106 Trebnje (popoldan). PRODAM jpse mladiče—nemške ovčarje. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. MANJŠO hišo z vrtom prodam v Krškžm, Pod goro 33a. Oglasite sc na naslov Jože Omerzu, Senovo 69, 68281 Senovo. PRODAM zazidljivo parcelo 464, k.o. Gotna vas. Albin Stih, Šmar-jc-Sap 125 pri Ljubljani PRODAM skoraj novo visoko prit lično hišo z elektriko in lastnim vodovodom. V liiši je pet sob, za gradnjo vikendov. Cena 10 .M Štefan Kunič, Dovška 16, 68281 PRODAM stroj za izkopavanje krompirja. Veličevič, Kržišče 9, Raka. PRODAM malo rabljeno žago Stihi 051. Jože Florjančič, Brinje 37, Šentrupert PRODAM izkopač krompirja znamke Vilmavs. Alojz Ra tajc, DoL Ponikve, Trebnje. PRODAM pletilni stroj Re gina (dvo-redni) in črno-beli televizor po zelo ugodni ceni Matija Miško-vič, Kristanova 44, Novo mesto. PRODAM telico brejo (8 mesecev) ali zamenjam za konja in fiat 750, letnik 1960, neparna številka. Franc Kastelic, Jezero 9, Trebnje. UGODNO prodam večjo količino rabljenega pohištva (postelje z jogijem, omaro, nočne omarice) vse v dobrem stanju. Viktor Germovšek, Rimska cesta 4, Trebnje. Senovo, ali na telefon (068) 71-401. PRODAM zazidljivi gradbeni parceli 1 km od Dolenjskih Toplic. Naslov v upravi lista (3340/79). PRODAMO enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem in velikim dvoriščem, primerno za trgovino ali gostilno. Vprašajte na št. 28, Prekopa. PRObAM na novo zrigolani vino- grad (tri leta) na terasah v Goricah nad Šentrupertom. Jože Markeljc, Straža 2, Šentrupert. KMEČKO posest (4 ha) njive, travniki in gozd z nedograjeno hišo v neposredni bližini Sevnice, prodamo. Voda v hiši, elektrika na parceli Posestvo je dostopno z vsemi motornimi vozili Ponudbe pod „KMEČKA IDILA". PRODAM dve njivi (sedaj travnika) na Golem. Franc Piletič, Vrh 7, Šentjernej. PRODAM 6 let star vinograd z zidanico v Vinjem vrha Miro Banič, Dobru&a vas 26, Škocjan. PRODAM novo enostanovanjsko hišo na lepem kraju v Kostanjevici na Krki Plačilo v devizah. Informacije dobite pri Milanu Jordanu, Grajska 14, 68311 Kostanjevica po I 8. uri iffOBVESTILftl kopalnica, dve kleti mali hlev ob. hiši in pred hišo betonske tople grede. Oddaljeno od žeL postaje 260 m, od avtobusne 200 m in od farne cerkve 1 km. Cena po dogovoru, v .gotovini Naslov: Rok Salamon, upokojenea Boštani 682-94. , PRODAM hišo z vrtom na Raki št. 18. Informacije: Tilka Blažič, 63320 Velenje, Jenkova 9, teL št. (063) 852-751, ali pa Ivan Zorc, Vrh 1,68274 Raka. PRODAM kmečko posestvo in hišo ob Kolpi. Oglasite se v Domu počitka, Metlika, Marija Brvar. PRODAM gozd na Prekopi Jožefa Jordan, roj. Kovačič. Informacije: Goršin, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM parcelo 31 arov (18 arov vinograda in 1 3 arov sadovnjaka) v Brezju pri Dovškem, primerno DRAGEMU sinu MARTINU BLAŽIČU, ki služi vojaški rok v Prokuplju, želijo za 20. rojstni dan vse najboljše in da bi ,.a zdrav vrnil domov. Ate, mama, brata Franci Tone z družino in sestra Mimi z družino. DRAGEMU očetu FRANCU SENI-ČARJU iz Zapuž za'80 let iskrene čestitke. Vsi njegovi! TE DNI praznuje draga mama ANICA ZEVNIK iz Metlike svojo 60-letnico. K temu jubileju ji želimo veliko zdravja in še na mnoga leta sinova Mirko z družino in Marijan z Naniko. ANDREJ POPIT in žena Fani preklicujeva kot neresnično obdolži-tev Franca Gregorčiča za širjenje vesti zaradi odvzetega denarja iz stanovanjske hiše Popit, Mokro- anovanjsk' ag ši 126. nog ROK ŠALAMON iz DoL Boštanja št. 11, preklicujem žaljive in neresnične besede, ki sem jih v živčni raztresenosti izrekel proti tovarišu Jožetu Pfajfarju iz DoL Boštanja št 38 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. IVAN ZAGORC, DoL Prekopa 7 a, Kostanjevica, opozarjam vsakogar, ki bi mi dajal razne priimke in imena, da ga bom sodno preganja L KUPIM prednja ter leva zadnja vrata za spačka. Rudi Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč. OPRAVLJAM avtoličarska dela se priporočam. Avtotičarst* Boris Udovič, Cegelnica 22, No mesto, telefon 23-529. NUDIM vam avtoličarske usluge- . Se vam uviuutui.Tivv —— e. priporočani Avtoličarstvo w Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, telefon 23-529. IŠČEM mamico, ki bi želela stiti otroka od 1. do \ .. starosti iz vrtca na Ljubljan^.1 cesti v Bršlin. Telefon 22-a interna 26 od 6. do 14. ure- 12 NOVOMEŠKE PORODNiSNliCEti Od 19. do 25. julija 1979 # novomeški porodnišnici rodilej riia Zeliko iz Cegelnice - Mitja Milena Novak iz Trebnjega - 8° ^ ta, Jožica Klatmus iz Krmelja,-, Tilcna, Sonja Železnik iz Smole/L vasi - Boštjana, Anica Ko®*. Drame - Jernejo, Ljudmila Majf .. z Vrha - Damjano, Cirila Lavrič Šmavra - Jureta, Ana Plesec Železnikov - Anico, Amalija mar iz Malega Podljubna -sandra, Stanka Rodič iz Drame ^ Majdo, Marija Cvelbar iz Maleflf dečka, Dragica Vlašič iz ObrW_ agilni »uiau. u, 1 iptff Benjamina, Marija Tomec iz Zu®.. berka - Bojano, Jožica Fabjan Žabje vasi - Tomaža, Mojca 'i Sel pri Ratežu - Sabino, Mir iutar iz Velike Bučne vasi -Marija Medic iz Jelševnika - , ko, Slavka Lebar z Brezovske go** Stojana, Milica Vodopivec iz {“K Vega — Mirana. Anina Rača iz M" Mirana, Anica Bača iz ke - Tanjo, Jožica Maver iz - Miha, Zdenka Doberdrug iz g stulja - dečka, Anica KunjP vniia Črnomlja - dečka, Antonija iz Gornje Stare vasi - dečka, Juntez z Vrhka - deklico, A® Drenik iz Starega trga - ^ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter šmihelskima gospodoma za opravljeni obred in tople besede. Hvala zdravnikom in osebju pljučne bolnice v Novem mestu in onkološki bolnici v Ljubljani delovnemu kolektivu Mercator, pevskemu zboru Ruperč vrh> gasilcem iz Šmihela, Lakovnic in Stranice vasi, govornikoma za poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na rneni zadnji poti in nam izrazili sožalie. i spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Žalujoči: oče, mati, brat Slavko z družino, bratje Darinko, Darko, Tone in Mirko ter drugo sorodstvo Stranska vas, avgusta 1979 V SPOMIN 21. avgusta je minilo žalostno in boleče leto, odkar se je za vedno poslovila od nas naša draga MILKA BADOVINAC roj. KLEMENČIČ iz Jugoija S Naš dom je ostal del tebe, zato je spomin nate toliko bolj živ in boleč. Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni DOLENJSKI LIST Št 34(1567)23. avflus« ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA MUHICA s Hudega 12 s® iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako v«Ukem številu spremili do preranega groba. Zahvaljujemo se zdravnikom ter strežnemu osebju internega oddelka, tovarni Zdravil Krka“, ŽTP Novo mesto, Novotehni, Mizarstvu Mirna Peč ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN liolcč je spomin na 26. avgust, ko bo minilo leto dni, odkar si šel tragično od nas IVAN GRGURIČ iz Vasi 16 Tih in žalosten je naš dom brez tebe, a vendar živiš z nami. Tiho se sprašujemo, zakaj te je usoda iztrgala sredi neutrudnega dela polnega načrtov, želja in ljubezni po življenju. Ne moremo verjeti, da te več ni Tvoji koraki se še slišijo, tvoj glas odmeva. A tvoj grob je le nema priča, da si se za vedno poslovil Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Soproga Katarina in vsi tvoji V SPOMIN tretje obletnice smrti na šega ljubljenega moža in očeta JANEZA SMRKETA iz Selške gore pri Mimi Težka bila je ločitev, težko bilo je slovo, vsak dan skozi celo leto solza sili nam v oko. S cvetjem tebi grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami kropimo, a v srdli polni bolečin. Vsi tvoji ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta JOŽEFA LUŠTEK roj. RAPUŠ iz Dolenjega Kamenja 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Jožetu Kramarju. Zahvaljujemo se tudi gostin. podjetju Ilirija iz Ljubljane ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Janez, sin Ivan, hčere Marija, Anica, Tončka z družinami ter hči Pepca ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta BARBARA NEMANIČ Dobravice št 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vsem vaščanom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in vence in izrazili sožalje. Posebna hvala predsedniku krajevne skupnosti za poslovilne besede pri odprtem grobu tov. Alojzu Štefaniču in župniku za opravljeni pogrebni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: hčerki Nežka in Anica, sinovi Jože, Julij in Janez z družinama Dobravice, dne 28. julija 1979 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST, Novo občinske konference SZDL IZDAJA: Časopisno založniško Jesto - USTANOVITELJ LISTA: “Ježice, Crnomdj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, “evnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed- n*k: Slavko Lupšina. .UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni uredil1*), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan t^uer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica ey, Ivan Zoian in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: - Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. , IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozem-J*0 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga '[»luta v tej vrednosti) - Devizni račun: 5 2100-620-107- 32000-009- 8- 9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni j^ni 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi ............. Vsa................... a v . — podi; J* SRS (št 421-1 / ^Vek od prometa proizvodov. RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 10624 -................. p.p. J®ni 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja j*da 5 din - Za vse druge oglase velja do preldica cenik št 10 od 1. • 10,70 - “odlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupšči-/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plačuje *^ck od prometa_proiz , TEKOČI RAČUN ,.,00-603- 30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica Jfcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 >0v° mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in j£«om: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljud-pravica, Ljubljana. ' m V - / rit-te. V SPOMIN Boleč je spomin na 28. avgust, ko je pred dvema letoma prenehalo biti zlato srce drage in nepozabne mame FRANCKE DEMEC iz Kržišč 7 pri Čatežu O kako Te pogrešamo, draga mama. Prazen in pust je zdaj naš dom. Rože, ki si jih tako ljubila so ovenele, stezice, po katerih si vsak dan hodila, so se zarastle. Vsem, ki ste jo ohranili v spominu in obiskujete njen grob, prisrčna hvala. Žalujoči: otrod z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, strari oče in brat FRANC GODINA iz Orehovice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, PGD Orehovica, tovarišu Zagorcu za poslovilne besede, podjetju 1MV ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci, Tone, Slavko, hčerka Marija z družinami ter sestra Jožefa RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO Glavni trg 20 objavlja prosto delo TEHNIČNEGA TAJNIKA in vabi vse, ki žele skleniti delovno razmerje, da se pismeno prijavijo v 15 dneh po objavi. Pogoji za opravljanje dela so: — ekonomska ali druga srednja šola — tri leta delovnih izkušenj — znanje tujega jezika — vozniški izpit — smisel za organiziranje — družbena in moralna neoporečnost Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi tega oglasa. V J Časopisno založniško podjetje »DOLENJSKI LIST" 68000 Novo mesto. Glavni trg 3 IŠČE PROSTA STANOVANJA v Novem mestu z a svoje delavce, ki se na novo zaposlujejo. V poštev pridejo enosobna stanovanja in samske sobe. Stanovanja najemamo za določen čas, lahko pa tudi za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na upravo lista. Glavni trg 3 ali se osebno zglasite pri nas Z A HVAL,A Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA STRNIŠE Kebetovega ata iz Meniške vasi ki je po hudem trpljenju preminil v 83.' letu starosti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, ga obdarili s toliko lepega cvetja in ga spremili na zadnjo pot Posebna zahvala župniku ter Ivankinim sodelavkam iz „Krke“-obrat družbene prehrane, podjetju Tobak, stanovalcem bloka 8 in 9 na Mestnih r\jivah. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi SAPVIATOR MEDKRAJEVNI POTNIŠKI PROMET SAP LJUBLJANA, n.sol-o. LJUBLJANA Središka ul. 4 Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD TURBUS, avtobusni promet Ljubljana, Središka ul. 4, vabi k sodelovanju nove sodelavce, zato OBJ A VLJA prosta dela in naloge - VOZNIKA na šolski progi AMBRUS—ŠENTVID s stalnim prebivališčem v Ambrusu ali okolici - VOZNIKA na progi VELIKE—LAŠČE—LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Velikih Laščah ali okolici - 2 VOZNIKOV na progi VIDEM—DOBREPOLJE—LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Dobrepoljah ali okolici -2 VOZNIKOV na progi ŽUŽEMBERK— LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Žužemberku ali okolici - 2 VOZNIKOV na progi ŠENTVID pri STIČNI-LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Šentvidu ali okolici -2 VOZNIKOV na progi GROSUPLJE-LJUB-LJANA s stalnim prebivališčem v Grosupljem ali okolici POGOJI: končana šola za poklicne voznfee in opravljena vozniška izpita D in E kategorije -3 SPREVODNIKOV na progi RIBNICA-J KOČEVJE—LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Ribnici ali okolici -3 SPREVONIKOV na progi GROSUPLJE-LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Grosupljem ali okolici POGOJI: končana osnovna šola, veselje do dela z ljudmi, obvladanje slovenščine Kandidate vabimo, da pošljejo vloge ali se osebno oglasijo v 15 dneh po objavi v kadrovsko-socialnem oddelku DO Medkrajevni potniški promet SAP Ljubljana, Središka ul. 4. Za vsa navedena dela traja poskusno delo v skladu z določili samoupravnih aktov. Kandiate bomo o izbiri pismeno obvestili. J V brigadi na dopustu 0 0 0 0 0 0 0 Poletja so običajno tudi čas mladinskih delovnih brigad Potni hrbti, žuljave roke, preštevanje samokolnic in običajno „hoooruka-nje“ so le ena plat brigadirskega življenja. Poborniki oživetja pravega gibanja mladinskih delovnih brigad so že pred leti najbolj zagrizenim kritikom dokazali vrednost takšnih akcij, ne le v J dinarjih, kar zanima investitorje, temveč predvsem v številnih vrednotah. Brigade so svojska šola tovarištva, ' dobra izkušnja za najrazno- * vrstnejše interesne dejavnosti, na zveznih akcijah pa tudi svojstvene kovačnice » bratstva in enotnosti * V ozadje stopa, da v bri-gadi lahko postaneš trak- f • torist, bagerist ali kaj podob-J nega, razviti skušajo prave * človeške vrednote posamez-|nika in kolektiva. Ni malo 0 takih, ki med tehtanjem, ali J bodo šli na dopust ali ne, 0 izberejo brigado. Ko se iz-% tečejo zadnji 'dnevi, jim ni 0 žal Če bi se dalo, bi ponov- * no izbrali tako. Med takimi +je tudi Gordana Maslo varič. Da ima „tršica" dopust, ■ so vedeli povedati malčki, v 0 leskovškem vrtcu, kjer je si-J cer vzgojiteljica. „ Da - tam 0 v Brestanici, kjer imajo tisti flepi bazen, je doma," so 0 povedali Gordane kajpak ni bilo v * tamkajšnji osvežilni kopeli, >pač pa je bila v krškem * dijaškem domu, ki je prve tri 0 tedne v avgustu postal biva-"f lišče občinske brigade, ki je % % % * J % I l I I S % * % * 1 $ krat komandant brigade, zadnjič v Kragujevcu - tudi tokrat ni uspelo, da bi bila navadni brigadir, kar bi bila najraje, kot pravi „Sicer pa ne sme biti razlike med brigadirjem in komandantom," brž doda. „ V.brigadi ni bolj ali manj pomembnih del, “ meni Gordana kot komandant akcije v Krškem in Bohorju. , Krška brigada Milke Kerin v Kragujevcu bo v konkurenci osmih brigad po vsej verjetnosti dobila laskavo priznanje Veljka Vlahoviča. Bila je pravcata Jugoslavija v malem. Ze lani se je med krškimi brigadirji na Kozjanskem porodila misel o nadaljnjem sodelovanju med pobratenimi občinami V eni brigadi v Kragujevcu so poleg Krčanov delali brigadirji iz Bosanskega Broda, Beograda in Kragujevca. Gordana je povezovala v eni osebi dva naroda: bila je komandant slovenske brigade, po rodu pa je Make-donka. Razgibano brigadirsko življenje je po Gordaninih izkušnjah Življenjska šola, skozi katero bi moral sleherni mladi človek. Mpd njenim poklicnimi željami je največ ja tista, da bi lahko še nadalje uspešno sledila izrednemu študiju na mariborski pedagoški akademiji za telesno vzgojo. Smisel za organizacijo s kar najbolj polno vsebino, v mnogočem prekaljen v brigadah, ji bo pri tem študiju lahko mnogo pomagal ALFRED ŽELEZNIK delala na mestnem stadionu. ; Gordani dotlej je bila dva- isi ■mhBhhI OVCE SPET V POLOMU — Pred desetletji so v Polomu opustili rejo koz, pred leti pa tudi ovac. Zdaj so se ovce vrnile. Hrane je dovolj. Lastnika včasih sama spečeta kakšno, seveda pa jih nekaj tudi prodata, saj si marsikdo zaželi za praznik jagnje ali ovco na ražnju. (Foto: Primc) Bisba male Stanke na Kubi Desetletni Stanki Kozole iz Brestanice je komisija kubanskega Unesca prisodila prvo nagrado v natečaju ,,Otroci rišejo svojo domovino in svojo hišo" Agencijski teleprinteiji redkokdaj odtipkajo ime človeka iz malega kraja. V začetku avgusta je Tanjug priobčil vest, da je Stanka Kozole, v minulem šolskem letu učenka 3. razreda osnovne šole Adama Bohoriča iz Brestanice, dobila prvo nagrado v svoji starostni dcupini na velikem mednarodnem natečaju kubanske komisije za Unesco. Natečaj so Kubanci pripravili v počastitev bližnje konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih v Havani Odziv na razpis je bil velik. Prireditelji so se morali odločiti med 3850 deli malih risarjev. Le-ti so doma iz 41 dežel Latinske Amerike, Azije, Srednjega-vzhoda in Evrope. V dneh, ko je prišla ta vest, je bila Stanka s svojimi vrstniki v koloniji v Nerezinah na Malem Lošinju. Ravnatelj brestani&e osnovne šole Edo Zajelšnik se je seveda dobro spominjal prizadevnega dekliča med svojimi skoraj tremi stotinami učencev. Preprečili požar Novomeški taborniki ukrepali pravočasno in hitro V nedeljo, 12. avgusta, so se kmalu po 17. uri udeleženci tabora Odreda gorjanskih tabornikov vračali s kopanja v Strunjanskem zalivu na taborni prostor v Še ntjane nad Porto rožem. Pri prečkanju glavne ceste med Izolo in križiščem pri Valeti so opazili, da ob cestnem robu gori igličevje starih pinij, ki krasijo globok vsek pred tem znanim cestnim križanjem. Hitro so poskrbeli, da je 50 mlajših tabornikov vamo prešlo cesto, nakar se je skupina starejših lotila gašenja. Gorelo je okrasno grmičevje in ločje ob desni strani ceste, ogpnj pa se je že približeval dvema velikima pinijama. Vse je bilo suho in ogenj se je hitro širil. S teptanjem ga ni bilo več mogoče udušiti, zato so taborniki pohiteli k bližnji hiši, od koder so na kraj požara potegnili cev z vodo in ogenj pogasili Patrola prometne milice, ki je prišla mimo, je pohvalila prisebnost in požrtvovalnost tabornikov, ki so s pravočasnim gašenjem pripomogli, da ni bilo treba priti na kraj požara gasilcem. Pri gašenju so se najbolj izkazali taborniki: Borut Cvar, Darko Okleščen, Zlata Todič, Andreja Primc in Jože Menda Tg. Bela hiša nekoč in dane: V Repičevi dragi stoji blizu Zelene reke bela hiša, ki ima kot vse hiše v kraju svojo zgodovino. Toda bela hiša ima prav posebno preteklost in zanimivo sedanjost. Pa pustimo, naj spregovorijo njene stene. Najstarejši zid pripoveduje: „V teh sobah so včasih brneli stroji. Delavke in delavci so šivali zelene, rdeče, modre, bele in rjave nogavice, ki so jih prodajah zastopniki širom po naši lepi domovini Po zaslugi pridnih in trpežnih rok je dobil kraj otroški vrtec pa novo šolo, telovadnico, bencin&o črpalko in čistilno napravo. Prostori pa so postali pretesni in delavke in delavd so se presdili v nove delovne hale, s seboj so odpeljali stroje in sobe so ostale prazne." Mlajša stena pripoveduje: ,,Potem je prišel v prvo sobb prvi sekretar samoupravne interesne skupnosti Po tednu se mu je pridruži drugi pa tretji pa četrti pa peti pa šesti, in ker jih je bflo že dovolj, so dobili šefa pa še skupne službe so ustanovili. Preden proizvodnih strojev so nadomestili s pisalnimi melodijami, namesto zelenih, rdečih, modrih, belih in ijavih nogavic so pošiljali širom po naši lepi domovini papiije, s katerimi so vabili na sestanke, odgovaijali na vprašanja, koliko krajanov pride na en sedež v kino dvorani, in tako naptej.“ Naj mlajša stena pripoveduje: „Sezidali so me pred desetimi dnevi, kajti v beli hiši je zmanjkalo prostora za novodošla sekretaija in za tajnico. Sploh pa je zadnje čase slišati vse pogosteje, da bomo kmalu ostale osamljene, zapuščene. Modre glave pravijo, da so prostori premajhni, pretesni... Res me zanima, kdo bo priše I v prihodnosti v belo hiša Gotovo vem samo to, da se sem ne bodo vmOi stroji za šivanje zelenih, ndečih, modrih, belih in ijavih nogavic.. P. S. Zgodba je plod fantazije. Namenjena je staršem za ustrahovanje otrok, saj se je izkazalo, da se današnja mladež ne boji več Romov, učiteljev, profesoijev in drugih zastrašujočih osebkov. Odraščajočim rodovom naj starši raje groze z množečo se administradjo. Iz vsega tega sledi, da je iskanje podobnosti z resničnostjo nesmiselno. Kdor bi po&ušal kaj podobnega, bo administrativno preganien. TONI GASPERIČ „Stanka je vsa tri leta odličnjakinja, dela v petih krožkih," je povedal ravnatelj Zajelšnik. Živo se jc spominjal tudi poslane risbe. „Toliko barvitosti in življenje na malem listu šolskega bloka!“ ni skrival navdušenja, hkrati pa mu je žal, da risbe ni nihče prefotografiraL Stanka je tačas že skoraj pozabila na tisto risbo. ,,Kaj vse smo risali pri tovarišici Kukovičičev! v likovnem krožku,“ je pripomnila prijetno zagorela od sonca. „V krožku smo risali že marca. Spomnila sem se proslave dneva mladosti Narisala sem ljudi plesalce, ki plešejo kolo.“ Redkobesedna je o tem, sicer pa, le kdo govori rad o svojem delu! Mati pripomni kako je vsak par plesalcev na risbi imel drugačno nošo. Stanka jih je pač narisala po spominu, kot je videla na televiziji. Najbolj se spominja punčk z raznobarvnimi baloni ki tudi niso manjkali na risbi Z mamo in starejšo sestro živijo na kmetiji na hribčku nad Brestanico. Ob obisku je marljivo trebila fižol pod košato lipo pred hišo. Niso manjkali njen racman in račka, muce in čuvaj Ris. Vse te živali in še marsikaj je že upodobljeno v Stankinem risarskem bloku. Mama je vedela povedati, da ima likovni krožek med vsemi najrajši je ob rojstnem dnevu našega predsednika narisala Stanka. ALFRED ŽELEZNIK Ovce se vračajo Jože Papež in Alojz Hoč iz Poloma v kočevski ob redita te dni skupno 83 o' Čeprav je tu hlev ZKGP Kr' je, je še dovolj paše. Pos jima je pašo ovac dovolilo, travnike in grmade, kjer se sejo, sta morala ograditi da ovce ne zaidejo med go' Z rejo ovac se ukvaijata leti Prej, v letih 1951 in I952,r redilo v Polomu posestvo oK° 400 ovac. Njihovo rejo je kasnf je opustilo. Pred vojno, ko so tu živel', Kočevarji (kočevski Nemci Slovenci), so redili celo Okoli vasi je zdaj ogron*1 grmovja, prej ga pa ni bilo,k® so ga popasle koze. Mia AVTOMOBILSKI STAREC HOČE ŽIVETI - Takšna se je J sedeminštiridesetih letih drugič rodila če&a tatra v rokah „K' vratoija“ in lastnika Antona Korasa iz Žabje vasi. (Foto: J. ?W' Drugo rojstvo stare Tatii V Novem mestu se mladi ogrevajo za oživljanje avton^ bilskih veteranov - Prvi starček Antona Korase IGRIVOST IN RESNOST -Desetletna Stanka Kozole je dosti sama Risbe iz sveta otrok so svojevrsten klic k miru med narodi. (Foto: Ždeznik) Na Kozoletovi domačiji ne gre najlažje. Družina je zgodaj zgubila gospodarja. Kjer ni moike roke, običajno tudi ni strojev. Mati mora zato prenekatero strojno uslugo odslužiti s „tabrhom“. Starejša sestra je ravno tako dosti zdoma, saj se vozi na delo v sevni3co Jutranjko. ,,Tista celodnevna šola je res nekaj dobrega za take otroke," hvali mati Drobna vest s Kube zato ni priznanje le mali Stanki temveč tudi mentorici in šoli Se domačini so ponosni na svojo Stanko. Tiha domačija na hribu je postala čez noč znana. Med diplomati in državniki številnih dežela na veliki kubanski konferenci neuvrščenih dežel utegne kateri postati tudi pred risbo dekliča iz Brestanice. Vsi skupaj lahko storijo kaj tudi za srečni svet, kot ga V prometni knjižid limuzine tatra 57 F piše, da sojo naredili leta 1932 v ČeSci. Takrat, pred 47 leti, je bflo to prvo serijsko vozilo z zračnim hlajenjem, ki je prevozilo Saharo. Motor je bil zanimiv tudi za nem&e kon-struktoije in so ga 1938 malo spremenjenega vgradili v model hrošča, ki je v zgodovini avtomobilizma doži\el največ kopij. Avto je pred vojno in med njo zamenjal precej voznikov, dokler ni 1952 skoraj za vedno obstal pod kozolcem nekje blizu Celja. Razpadla je platnena streha, otroci so potrgali sedeže, gume so preperele, skratka, ko si je pred letom in pol avto ogledal njegov današnji lastnik Anton Korasa iz Žabje vasi, je bil bolj podoben kokošnjaku kot pa dragocenemu avtomobilskemu veteranu. Odločil se je, da mu vrne staro podobo in da ne bo odnehal, preden se z njim ne odpelje na dopust. Najprej je v dele spravil štiritaktni 600-kubični box motor. Brušenje ni bilo potrebno, pa tudi o kakšni „generalki“ ni bilo govora, le na novo ga je moral pretesnitl Več dela je bilo z lupino, ki jo skupaj veže leseno ogrodje." Les sem v celoti zamenjal, pločevina pa je bila še po tolikih letih zdrava kot dren,“ je v pogovoru poudaril lastnik tatre. Danes je včasih avto rjast že ob nakupa Zanimivo je, da mu je platneno ZA bri; vei ja! % streho napravil upokojeni n' meški tapetnik Jerman, ki j® pred vojno izdelal nič k podobnih streh za take mobile. Preden je avtomobil zape med mlajše brate, je bilo trebnosopraviti veliko drobi obrtniScih del. Na pomoč priskočili prijatelji, vajeni nili obrti. , —, Pred štirinajstimi dnevi se*, pl« TATRA tako drugič rodila. ’ uspešno registradjo je bilo P trebno dodatno namestiti smerokaze, saj so avtomobil1 tistem času nakazovali s ' membo smeri s hupanjem, tehničnem pregledu so bili Pjj senečeni tudi nad brezhibt^j mehanskimi zavorami na štirih kolesih. , „V štirinajstih dneh seffl^i redil že 700 km brez najmanj'; popravil. Pa tudi na dopust # se že peljal Ob delu in sedaj,' mi že služi se mi je ta*1 priljubil, da ga ne namerav* prodati, temveč razmiSj^ kako bi obudil še kakšnega ^ terana, saj jih je pod kozolcih vsej domovini še veliko,“ P° , Tone ima v Novem mestu i štiri posnemovalce, ki v sv<# delavnicah počasi obujajo r zabljene veterane in jih bodO' letos postavili na kolesa. se bo kaj kmalu mnogošte*! nim klubom priključil še „K*| avtomobilskih veteranov*1. . katerem ti mladi fantje že & mi šli aj o. .id JANEZ PAV^ M ; ŠENTJERNEJSKI MLAJ MED REKORDERJI - Guinness bi v svojo knjigo rekordov lahko vpisal tudi mlaje, kakršne ob različnih Eriložnostih postavljajo po Dolenjskem Fantje po vaseh tekmujejo, do bo pod nebo spravil vitega. „Tak v naši fari še ni stal,“ so se tikali po piših Sentjemejčani, ko so postavljali več kot dvajset metrov visok mlaj za slovesno otvoritev obnovljenega hipodroma. Videti je, da so se največ namučili prav pri postavljanju. Mlaj nikakor ni hotel pod nebo. (Foto: Janez Pavlin) POLHI V BLAGAJNI Skupina članov Turisti nega društva „ Grmada" 1 prišla 3. avgusta ob 18. ufl . svoj dom na Grmadi, da K postorila še to in ono P1^ bližnjim tradicionalnim Čanjem dolenjskih turisto Med drugim so odprli Mr predal, ki ga upravnik d° n sicer uporablja za prirod blagajno. Nemalo so bili Pr^ senečeni, ko je iz pred skočila polšja samica. . * Ko so še malo pobrsM po papirjih v blagajni - de narja notri ni bilo - * našteli v njej skupno 12171 i dih polhov. Pustili so jil} P. miru in občasno hodili gly dat, koliko polhov je & ga slabih treh urah je p°1^: mati odnesla na varnejši vseh svojih 12 „ otrok". ^